foštnina plačana V gotovinL Leto XVIM štev. 86 Ljubljana, petek lz. aprila 1935 Cena t Din o pravmatvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. mseratni oddeieK: Ljubljana Selen-tiurgova ui- a. — Tel 3492, Z492. t^ouružmca Maribor; Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. tiačunJ pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11-842, Praga čislo 78.180, VVien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Oln 25.—• Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 6. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Jugoslovenska nedelja v Franciji Veliki francoski narod je posvetil preteklo nedeljo spominu dveh največjih sinov jugoslovenskega naroda, naših blagopokojnih velikih kraljev Petra in Aleksandra. Potek jugoslovenskega dne v zavezniški Franciji je bil tak, da je znova dokumentiral globino prisrčnih in prijateljskih zvez, ki vežejo francosko nacijo z jugoslovenskim narodom v lepih in težkih časih. Poročila francoskih listov o odzivu Francozov pri zbiranju prispevkov za postavitev spomenikov ibema zavezniškima vladarjema so taka, da je mogoče reči, da je v nedeljo dal skoro sleherni francoski človek svoj prispevek za počastitev obeh jugosloven-tkih vladarjev herojev. Tako bomo kmalu dobili v Franciji dva pendanta Spomeniku hvaležnosti, ki ga je jugoslovenski narod postavil Franciji v svoji prestolnici na onem Ka-iemegdanu, kjer so krvavele mogočne armade nemškega in avstrijskega cesarja na svojem ju risu proti svobodi in človeškim pravicam Jugoslovenov. Francoska spomenika, ki bosta postavljena z doprinosi vsega francoskega naroda v Parizu in Marseilleu, bosta simbola zvestobe velike Francije do jugoslovenskega naroda ter večen dokaz manifestacije skupne volje, skupnih čustev in skupnega mišljenja v času najtežjih preizkušenj. Kakor so nerazdružno zvezana ime n dela matice svobode ter zatočnice bratstva m enakopravnosti z zgodovino lašega naroda, tako sta bili tesno zvezani z njeno usodo tudi usodi velikih Ka-rodjordjevičev Petra Osvoboditelja in Aleksandra Uedinitelja. Saj je bila Francija obema druga domovina; v njenih težkih dneh leta 1870. jo je kralj Peter z orožjem v roki prav tako hrabro branil, kakor štiri decenije pozneje svojo rodno Srbijo. Francija je bila ona zemlja, na katero se je obrnil pokojni kralj Aleksander v najstrašnejših dneh naše zgodovine, ko je zapustil poslednji srbski vojnik rodno zemljo ter bil pripravljen nadaljevati svojo borbo za pravico in svobodo v sklopu francoske voi-ske na francoskih tleh. Zaupanje pokojnega Velikega kralja v zavezniško zvestobo francoske nacije je bilo v polni meri opravičeno in če smo danes Jugosloveni zedinjeni in osvobojeni, je to v veliki meri tudi zasluga francoske zvestobe, ki nas ni nikoli zapustila. Je to dejstvo, s katerim moramo računati tudi danes bolj kakor kdaj, ko se kujejo v velikem svetu novi komploti proti enakopravnosti vseh narodov, proti idealom boljšega in pravičnejšega človeštva ter proti trajnemu miru med na rodi. V krvi prekaljeno prijateljstvo s Francijo je bilo tisto orožje, ki nam je omogočilo ob koncu svetovne vojne spraviti na varno plodove neizmernih žrtev, do-prinešenih od Srbov in vseh ostalih Jugoslovenov. To tradicionalno prijateljevo je še utrjeno v spoznanju, da ni mogoče ohraniti miru in ne doseči konsolidacije v Evropi na osnovi surove sile, zatiranja manjših narodov, politične manjvrednosti in samolastnem razdira-nju prevzetih mednarodnih obvez. Francoski narod se je lahko v teku Šestnajstih let po vojni prepričal, da je miroljubnost jugoslovenskega naroda enaka njegovi. Ni je bilo skoro žrtve, Id je ne bi doprinesel za ohranitev mirnega in iskrenega sožitja z ostalimi narodi. In francoska zemlja je bila tista, ki je pila kri največjega Jugoslovena pokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja v trenutku, ko je prihajal s pomirjenega vzhoda na mračni zapad kot glasnik miru in sprav«4 Kakor pa smo s Francozi istega duha in iste volje pri naporih za ohranitev miru. tako smo enako kakor oni tudi mi neomajni v volji in odločnosti, za vsako ceno obraniti in ohraniti svojo svobodo in samostojnost. Francoski narod se tega v svoji državniški dalekovidnosti dobro zaveda in vidi ravno v jugoslovenski ljubezni do svobode in njegove odločnosti, varovati svoje življenjske interese, najboljše jamstvo za iskreno in trdno prijateljstvo in zavezništvo med Francijo in Jugoslavijo. Iz tega spoznanja so izšle tudi vse številne izjave vodilnih francoskih državnikov o priliki jugoslovenskega dne, katere je združil v eno samo markantno izjavo zunanji minister Laval, ko je dejal v svojem govoru po radiu: »Potrebno je, da jutri občuti jugoslovenski narod, da bije za njega francosko srce!« In čustvovanju vsega našega naroda je dal izraza ministrski predsednik in zunanji minister Bogoljub Jevtič v svoji brzojavki ministru Lavalu, ki se je v imenu Jugoslavije toplo zahvalil Francozom za »izraze skupne bolečine in za manifestacijo bratskega prijateljstva naših dveh narodov«. Živimo v času mrzličnega sklepanja medsebojnih nenapadalnih, garancijskih in prijateljskih paktov. Motivika nje so najrazličnejši, večinoma pa več ali manj zaviti v meglo diplomatskih predvidevanj in zakulisnih iger. Visoko nad vsemi temi rezultati trenutnih političnih konstelacij se dviga pakt o prijateljstvu in zavezništvu francoskega in jugoslovenskega naroda, porojen iz čistih resnično miroljubnih nagibov dveh. narodov Evrope. Borba mnenj v Otvoritev konference treh velesil v Stresi - Včeraj so razpravljali o Simonovem poročilu o Edenovih obiskih v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Pragi ter o francoski pritožbi v Ženevi zaradi nemškega oboroževanja Stresa, 11. aprila, č. Davi ob 10.30 je bila na Isoli Belli otvorjena s toliko napetostjo in nervoznostjo pričakovana konferenca državnikov Francije, Velike Britanije in Italije, ki naj bi razčistila resno situacijo, v katero je zašla Evropa zaradi uvedbe vojaške obveznosti v Nemčiji in na kateri naj bi se zapadne tri velesile odločile za skupno taktiko proti Nemčiji. Dočim sta predsednik francoske vlade Flandin in zunanji minister Laval prispela že snoči ob 22.30, sta se predsednik angleške vlade Macdonald in zunanji minister sir John Simon pripeljala v spremstvu državnega podtajnika Van-sittarda in italijanskega poslanika Grandija šele davi ob 8.30. Na postaji je vse državnike osebno sprejel predsednik italijanske vlade Mussolini. Prvi razgovori na Isoli Belli Z motornim čolnom, ki je bil okrašen z angleškimi, francoskimi in italijanskimi zastavami, so se takoj nato državniki Francije in Anglije prepeljali na Iso-lo Bello, kjer je bil prvi dogovorjeni sestanek, ki je trajal od 10.30 do 13.30 in so mu prisostvovali Mussolini, Su-vich in Aloisi za Italijo, Macdonald, Simon, Vansittard in Strungle za Veliko Britanijo in Flandin, Laval, Noel in Le-ger za Francijo. Simon poroča in odgovarja na stavljena vprašanja Prvi sestanek je bil pred vsem informacijskega značaja. Najprej je angleški zunanji minister Simon podal zelo izčrpen ekspoze o položaju, nastalem po obiskih britanskih državnikov v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Pragi,nato pa je odgovarjal na celo vrsto vprašanj francoskih in italijanskih delegatov, tako da je bil položaj prilično proučen z vseh strani. Iz Mussolini je vih in Lavalovih pripomb je vsekakor razvidno, da sta Francija in Italija povsem soglasni o akciji, ki se ima izvesti nasproti Nemčiji. Predvsem sta od Angležev zahtevala, naj omogočijo popolno solidarnost treh zapadnih evropskih velesil v razpravi sveta Društva narodov v Ženevi o francoskem protestu zaradi nemške kršitve mirovne pogodbe. Po obedu pri Mussolini ju so državniki napravili izlet preko Verbanskega zaliva v Pallanzo, kjer so se v mavzoleju maršala Cadorne poklonili žrtvam svetovne vojne. Popoldne so se bavili s francosko spomenico Ob 17. se je konferenca na otoku nadaljevala, pri čemer so bile predvsem v razpravi priprave za ženevsko zasedanje sveta Društva narodov odnosno za skupno postopanje glede na francoski protest proti samovoljnemu oboroževanju Nemčije. Laval je predložil pri tej priliki francosko spomenico, ki je bila dostavljena svetu Društva narodov in je govoril nato o smernicah osnutka resolucije, ki bo najbrže — kakor upa — tudi sprejeta. Že pri prvem razgovoru se je pokazalo, da je Mussolini ubral ostrejši ton, dočim so Angleži hladnejši. Francozi upoštevajo vseskozi obstoječe okoliščine. Ve se, da se bo zaradi kratkega časa in spričo stališča angleških ministrov v Stresi dalo doseči samo nadaljevanje pripravljalnih del za novi red v Evropi, obenem pa tudi, da preokret evropskega položaja ni izvedljiv takoj. Zatrjujejo, da še niso izključene možnosti^ da bi Nemčija vstopila v okvir varnosti, ki se ustvarja. Zato se državniki ne bodo zadovoljili samo s pravnimi leki. ki se pripravljajo v Ženevi. Komunike Zvečer je bil številnim novinarjem Izročen naslednji komunike o prvi seji: »Ob 11. dopoldne je bil v godbenem salonu Borromejske palače na Isoli Belli prvi francosko - italijansko - angleški razgovor. Ko je prevzel predsedstvo. je Mussolini prisrčno pozdravil francosko in angleško delegacijo. Razen treh vladnih šefov so bili še navzočni zunanja ministra Laval in Simon ter italijanski državni podtajnik Suvich, stalni tajnik Forreign Officea sir Robert Van- Potrjen s krvjo najplemenitejših sinov obeh narodov v času preizkušenj obojestranske zvestobe in podpisan s srčno krvjo Velikega kralja Voditelja bo kljuboval tudi v bodoče vsem viharjem in intrigam ter vezal duše in usodo Francije in Jugoslavije pri skupnih naporih za očuvanje miru in napredek vsega ci-ariliziraBega človeeanstva, sittard, generalni tajnik Quaia d' Orsay Leger in kabinetni šef italijanskega zunanjega ministrstva Aloisi, kakor tudi nekateri drugi visoki funkcionarji. Angleški ministrski predsednik Macdonald je obrazložil smernice angleške zunanje politike v zadnjem času, nakar je zunanji minister Simon podal poročilo o svojem obisku v Berlinu in stališču Nemčije glede vzhodne in podunavske pogodbe, letalske konvencije in Društva narodov. O teh vprašanjih se je razvila razprava, nato pa je bil določen dnevni red za nadaljnje delo konference. Dopoldanske razprave so se končale ob 13.30. Na popoldanski seji je francoska delegacija obrazložila razloge, ki so dali povod, da je vložila zaradi sklepa Nemčije o zopetnem oboroževanju priziv pri Društvu narodov. Konferenca je nato proučevala možnost bodočega postopka in je bila ob 19.30 zaključena. Naslednji sestanek je določen za jutri ob 9.30.« Okrog splošne varnosti Kako si Anglija zamišlja splošen varnostni sistem, ki naj reši Evropo propasti Italija se zanaša na svojo vojsko London, 11. aprila, g. O zadržanju angleške delegacije na konferenci v Stresi piše diplomatski poročevalec lista »Mor-ning-Post«, da se giblje v smeri sodelovanja med Francijo in Italijo za ustvaritev splošnega varnostnega sistema, v katerega naj bi bile povabljene vse evropske države, ker dosedanja politika posredovanja med Nemčijo in njenimi sosedi, da bi se preprečile vojaške zveze, ni imela nobenega uspeha. V poslednjem času se more angleško stališče opredeliti takole: 1. Anglija bo pristala na regionalno pogodbo o medsebojni pomoči z Nemčijo ali brez nje. 2. Anglija vztraja na locarnski pogodbi in je pripravljena varovati jo s svojim letalstvom. 3. Anglija pre\>zame vse obveznosti, ki jih določa čl. 16. pakta Društva narodov. 4. Anglija potrdi ponmmo nedotakljivost sedanjih evropskih mej. Na tej podlagi, zagotavlja list, je s Francijo in Italijo možen in verjeten popoln sporazum. S tem, da je Francija dala svoji zvezi s Sovjetsko unijo obliko, ki soglaša po črkah in duhu s paktom Društva narodov, je pokazala, da gredo njena stremljenja v isti smeri kakor angleška, kar izredno olajšuje sodelovanje. Milan, 11. aprila, č. »Popolo d'11 al i a« je objavil uvodnik pod naslovom »Naši načrti«, ki ga je glede na njegovo vsebino in-spiriral najbrže sam Mussolini. Nedvomno je hotel še pred pnčetkom konference v Stresi .pojasniti italijansko stališče. V članku svari pred prevelikim optimizmom glede rezultatov, ki bodo morda doseženi na konferenci. Obenem naglasa, da kljub morebitnim novim vojnim grožnjam v bližnji bodočnosti nikakor ne bo vojne. Mir seveda ne bo večen, ker končno ni odvisen od onih, ki na konferenci sodelujejo, marveč od nasprotne strani. Mnogo važnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali v Stresi, se nanaša ravno na Nemčijo, Poljsko in Rusijo. Na vzhodu Evrope je politični po-ložai zelo napet, Italija pa za ureditev političnega položaja v tem delu kontinenta vendarle ni pripravila nikakega načrta. V ostali Evropi bo vsekakor več zalegla njena vojska, ki šteje 600.000 ljudi in ki je oborožena z najmodernejšimi sredstvi. Italijanski tisk je vsekakor dobil nalogo, naj publiko odvrača od slehernih iluzij, vendar pa naj je tudi preveč ne vznemirja. Kljub temu poudarjajo listi, da so dnevi v Stresi odločilni za vso Evropo in da se bo na Isoli Belli ustvaril nov red v Evropi ali pa se bo pokazalo, da imajo prav po simisti, ki trdijo, da Evropa ni več sposobna za složno sodelovanje v svrho okrepitve miru in varnosti na kontinentu. Stresa, 11. aprila, w. V krogih italijanske delegacije odločno zanikujejo, da bi v Stresi prevladovalo naziranje, naj se ustanovi zveza držav proti Nemčiji, obenem pa trdijo, da velesile ne morejo pustiti Nemčiji svobodnih rok. Francija podpira svojo varnost z vojaškimi zvezami, ki jih je sklenila v preteklosti in tik pred zaključkom je nova takšna pogodba z Rusijo. Če Anglija ne bo hotela sodelovati, bo prišlo do ustanovitve blokov, ki jih prav tako odklanja kakor Italija. Francoska politika v zvezi z vzhodnim paktom se živahno proučuje, ker je Italiji na tem, da ne prelomi svojih odnošajev s Poljsko. Potrebna je sloga Pariz, 11. aprila AA. V današnjih francoskih listih prevladuje glede konference v Stresi želja, naj bi se na izredno jasno stiliziram nemškii odgovor prav tako jac-no poudarilo stališče Vedike Britanije, Francije in Italije. »Matin« pravi med drugim, da ne dvomi, da se bodo v Stresi zbrani državniki sporazumeli, in pripominja, da bi bšk) prav, če bi se sporazumeli za odločno stališče, ne pa za odlaganje in čakanje. »Journal« pravi, da ne gre za nič več in nič manj kakor za okrepi-tev miru. Sedaj se pogosto čuje, da zahteva sedanji! položaj vrnitev nekdanjih zvez, le s to razliko, da bi se pokrile z ženevsko rjuho. »Journal« pripominja, da spričo zadržanja Velike Britanije to ne bo tako lahko. »Petit Journal« piše, da se pred okrepljeno Nemčijo, katere tek rase od dne do dne, morajo stari zavezniki sami od sebe pon-ovno združiti in zbrati na isti črtri. Nemški preporod je obenem scnrt ven> sajske mirovne pogodbe, vereajska mirovna pogodiba pa se je porušila zaradi nesloge nekdanjih zaveznikov. ExceMor« piše, da zahteva položaj naglo in jasno odločitev. List dvomi, da bi se posrečilo o tem prepričati britanske državnike. Francosko-raski pakt rešilna bilka če konferenca v Stresi ne bo rodila potrebnih uspehov, bo postal Srancosko-ruski pakt osnova nove organizacije miru in varnosti Pariz, 11. aprila, d. Za sedaj obstoja med Francijo in Rusijo samo načelen sporazum, da naj se opira nameravani dogovor med obema državama na določbe člena 10, 15, 16 in 17 pakta Društva narodov. Dogovor naj bi postal izhodna točka kolektivne varnostne pogodbe proti morebitnemu napadalcu. Sovjetska unija zahteva točno definicijo flagrantnega napada, na podlagi katerega bi ne bile napadene države dolžne počakati na odločitev sveta Društva narodov. Drugo važno vprašanje, s katerim se bavijo v Moskvi, je potreba soglasnosti sveta Društva narodov za uveljavljenje do-ločbenih sankcij. Sovjetska unija smatra za potrebno, da se more postopati proti napadalcu v primeru večinskega sklepa sveta Društva narodov. Končno bi mogli nastati primeri, v katerih bi posredovanje Francije v kakem vzhodno-evropskem sporu po pogodbi ne bilo mogoče brez prejšnjega priziva na svet Društva narodov. Morebitni nemški napad na Rusijo bi v tem pogledu ustvaril kočljiv položaj, ker bi Francija ne mogla takoj započeti svoje akcije. Sovjetska unija želi razjasniti ta vprašanja skupno z direktno prizadetimi državami. Računajo, da bodo dogovori v Ženevi dovedli do določitve končnega besedila pogodbe, ki bo nato podpisana v Moskvi. Pogoj je načelno soglasje Anglije, katere zunanji minister skuša uresničiti načrt evropske konference s pritegnitvijo Nemčije in Poliske. V Londonu ne nasprotujejo več London. 11. aprila. V angleških merodaj-nih krogih se izražajo ugodno o francosko-ruskem sporazumu ter poudarjajo, da je v skladu z določbami pakta Društva naro-rov, čegar temeljna načela splošnega značaja se imajo po tem sporazumu uporabljati za konkretne primere. Verjetno je, da se bo pot po tej smeri nadaljevala in da bo v kratkem prišlo do sličnega dogovora med Češkoslovaško in Francijo. To ni nikakor v nasprotju z londonskim komunikejem od 3. februarja. Mogoče je, da bodo ta sporazum. oziroma še nameravani dogovori sprejeti v večji sistem, o katerem bodo obravnavali v Stresi. Razen tega bi mogel obstojati sporedno poleg sistema bilateralnih pogodb o varnosti. V Angliji vidijo v novem rusko - francoskem sporazumu 7nak za vznemirjajoče vplive nemškega stališča, ki prihajajo sedaj do izraza v zbližanju držav, ki se čutijo direktno ali pa indirekt-no ogrožene od Nemčije. Na drugi strani se razlikuje ta sporazum od običajne zveze v toliko, da je pristop k njemu vsakomur mogoč. Tudi v Rimu ne ugovarjajo Pariz, 11. aprila, d. »L'Information« poroča, da presojajo v italijanskih vladnih krogih rusko-francoski sporazum sicer simpatično, da ga pa smatrajo za brezpomembnega, če bi bili v Stresi sprejeti učinkoviti sklepi. Ako ne pride na konferenci treh zapadnih sil do nobenega praktičnega uspeha, bo tvoril podlago za pogajanja francosko-ruski načrt. Problem Podunavja zopet v ospredju Pariz, 11. aprila d. »Echo de Pariš«, ki komentira vesti o bližnjem podpisu fran-cosko-ruske pogodbe za zagotovitev varnosti na vzhodu Evrope, pravi med drugim: Po ureditvi problema o medsebojni pomoči na vzhodu preostaja enaka naloga š«* za Podunavje in tudi za Porenje, ker ne vsebuje porenjski pakt nobenih izvršilnih določb. To bo delo konference v Stresi, kjer se mora urediti na eni strani tu® sodelovanje med Francijo in Italijo, na drugi strani pa med Italijo in Malo antanto. Okoliščine se morejo v ta namen smatrati kot zelo ugodne. Eden najvažnejših predmetov razprav na konferenci v Stresi bo tudi vprašanje srednjeevropskega pakta, v poučenih francoskih krogih trdijo, da bo Francija odkrito zagovarjala stališče Male antante ter nastopila proti vsakršnim predlogom, ki hI zahtevali oborožitev Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Kar se tiče baltiških držav, ki ne nastopajo v tem pogodbenem sistemu, poroča »Oeuvre«, da ima Sovjetska unija namen ponuditi ji pakte za medsebojno pomoč v svrho ohranitve statusa quo v tem delu vzhodne Evrope. Francija bi se v tem primeru omejila na obveznosti v paktu Društva narodov. V francoskih političnih krogih je napoved francosko-ruske konvencije vzbudila ugoden odmev. Značilen je v tem pogledu tudi pristanek desničarskih politikov ter konservativnega tiska. »Journal des De-bats« pravi, da ostane njegovo stališče napram sovjetsko-ruski propagandi tn rn. ln-ternacionali neizpremenjeno, francosko -rusko zbližanje pa odobrava iz nujnih političnih razlogov. Obenem poudarja, da bodo francosko-rusko konvencijo sprejele tudi države Male antante in Balkanske zveze, kar bo ojačilo njihovo sodelovanje in položaj. V Moskvi zadovoljni Pariz, 11. aprila. AA. Havas poroča iz Moskve, da so merodajni sovjetski krogi zadovoljni z načelnim sporazumom med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Na podlagi tega sporazuma, ki je važen tudi zaradi konference v Stresi, bo mogoče vplivati na neodločne duhove, da se ravnajo po stvarnih dejstvih. Amerika ostane nevtralna Roosevelt za popolno ameriško nevtralnost v primeru nove evropske vojne — Ameriški ukrepi proti morebitnemu napadalcu Washington, 11. aprila. AA. Po poročilu poučenih krogov predsednik Roosevelt in državni podtajnik za zunanje zadeve Hull popolnoma soglašata v tem. da morajo Zedinjene države za primer novih hudih zapletljajev v Evropi ostati nevtralne. Na konferenci, ki sta jo imela včeraj, je Hull poročal Rooseveltu o nekaterih jako kočljivih mednarodnih vprašanjih Pristavil pa je. da njegovi podatki še niso popolni in da mu bo kasneje poročal ponovno o teh vprašanjih na podlagi novih podatkov. Zedinjene države morajo po mnenju Roosevelta in Hulla ostati napram morebitnemu novemu zapletu v Evropi tudi materialno popolnoma nevtralne, pač pa bi mogle posredovati, da se spor v zadnjem hipu prepreči, ali vsaj čimprej uredi. S tem v zvezi' je predsednik Roosevelt naklonjen zakonskemu načrtu glede nadzorstva nad industrijo orožja, ki sta ga sestavila senatorja Clark in Nye. Najvažnejše določbe tega zakonskega načrta so: 1. Prepoved posojil državi, ki objavi vojno. in prepoved vseh drugih finančnih poslov za dotično državo na ameriškem denarnem tržišču: 2.) prepoved izvoza orožja. municije in drugih vojnih potrebščin v dotično državo: 3.) prepoved potnih listov ameriškim državljanom, ki bi hoteli potovati v dotično državo, razen, če hočejo storiti to iz človekoljubnih namenov. , _.. -- JUTRO« zf SS ..........■ — - Madžarska po volitvah Popolna Gombosova zmaga — Zdecimiranje Eckhard-tove stranke — »Reformna generacija" v parlamentu , PeleS, T2. IV. 1935 ■ Banova inšpekcijska pot Ban dr. Pnc je včeraj posetil Dolnjo Lendavo in Ljutomer — Povsod je bil prisrčno sprejet Bratislava, 9. aprila. Volitve v madžarski parlament, ki so se izvršile 31. marca Ln 7. aprila so prinesle ministrskemu predsedniku Gombo-su popolno zmago, morda še večjo kakor jo je sam pričakoval. Od 245 mandatov juh je 150 zanesiljivo njegovih, pa tudi ostali ne pripadajo vsi opoziciji marveč jih dobra polovica med njimi tvori nekako tiho rezervo vladne fronte. Kdo bi vpraševal, odkod taka triumfalna zmaga moža, ki ee je še tik pred vo-Jiitvami celo v lastni stranki moral boriti za svojo politično eksistenco? Kako se na Madžarskem voli, je že dolgo pred vojno povedal Evropi angleški publicist Seton\Vatson, in od takrat so »Hungary eiectivas« (madžarske volitve) političen termin, o čigar pomenu si je vsakdo na jasnem. Gombos je dobro vedel, kaj hoče, ko je šel v volitve. Dosegel je absolutno večino, za katero je stremel; način kako je prišel do nje, ni nikogar presenetil. Začudenje je samo to vzbudilo, da je pri-sei pod kolesa vladnega volilnega aparata tudi Gombosov tihi zaveznik Eckhardt. Se tik pred volitvami je veljalo kot gotovo, da bodo Eckbardtovi »mali kmetje« — tako se imenuje njegova stranka — odnesli iz volilne bitke najmanj 50 mandatov, kajti na splošno je velika stranka malih kmetov za Gombosovo pomožno četo, ki si le zaradi večje privlačnosti mod kmečkim proletariatom nadeva opozicijsko krinko. Tik pred volitvami pa je nenadno in na največje presenečen ie Eck-hardta samega zapihal druge veter, ki ni bil za »maie kmete« nič bolj prijazen, kakor na primer za iegitimiste in socialiste. Posebno noto daje volilnemu izidu dejstvo, da sii je vlada to pot prvič tudi v okrajih s tajnim glasovanjem priborila večino mandatov. Novi madžarski parlament ima tudi dov obraz. Nositeljfica večine je sicer še vedno »stranka narodne enote«, tudi socialna razvrstitev mandatarjev se ni mnogo spremenila, spremenile pa so se osebe in v novo zbornico vstopa nad sto novih mož. Marsikatero znano politično ime ie izeriniilo s pozorišča, da napravi prostor tako zvani »reformni generaciji«, možem, ki doslej niso mogli nikjer na vrh in so se izživljali zaradi tega v radikalni demagogiji. Gombos jim je odprl pot na parlamentarno tribuno in se menda ni zmotil. Pariz, 11. aprila, p. »Journal« in nekateri drugi pariški listi poročajo, da proslava 70. rojstnega dne nemškega vojskovodje, generala Ludendorffa, ni bila niti približno tako slovesna, kakor slikajo to poročila nemških listov in nemških radio-postaj. General Ludendorff je star nasprotnik narodnega socializma, a si ga hitlerjevci niso upali napadati, ker uživa v nemški javnosti slično popularnost kakor pokojni Hindenburg. Ludendorff se ni nikdar navduševal za Hitlerja in metode njegovega režima in svojega nasprotstva tudi ni nikdar prikrival. Hitlerjeva vlada je hotela izkoristiti Ludcndorffov rojstni dan za veliko manifestacijo nemškega militarizma in počastiti starega nemškega generala s tem da mu je ponudila maršalsko palico. Ludendorff je res dobil mnogo čestitk iz vse Nemčije, zlasti od vseh narodno-socialistič-mh organizacij in ustanov, vendar pa je odklonil vsa darila, ki so mu jih poslali in prav tako najodločneje zavrnil ponudbo Spremembe v železniški službi Premeščeni so uradniki VIII. položajne skupine: Polanc Ivan, šef postaje Kralje-vec Prelog v Maribor glav. kol.; Sikok Alfonz, prometni uradnik na Pragerskem, za šefa postaje Kraljevec Prelog; IX položajne skupine: Lapain Viljem, prometnik v Ljubljani dol. kol v Ljubljano glav. kol. Petje Viktor, prometnik v Ljubljani glav kol. v Ljubljano dol. kol.; X. položajne skupine: Jurman Janez, pom. nadzornik proge, iz Maribora glav. kol. k progovni sekciji Maribor glav. proga; uradniški pri pravniki: Stanič Milinko iz Rajhenburga v Laško; Šajna Ferdinand iz Zagorja na Pragersko; Jošt Boris z Vidma-Krškega v Skoplje, direkcija Beograd; Božič Roman iz Skoplja v Videm-Krško; zvaničnik l. ka tegorije: Dovč Frančišek iz Ljubljane glav. kol. v Trbovlje; zvaničnika II. kategorije: Koren Alojzij od progovne sekcije Maribor kor. proga k progovni sekciji Ljubljana gor dol. proga; Cesar Jernej, od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Ljubljana glav. proga. Nameščeni so: za uradniške pripravnike: Obran Franc v Poljčanah; Virant Janez v Ljubljani glav. kol.; Smole Vladimir pri progovni sekciji Ljubljana gor dol proga: Oman Rudolf pri kurilniški iz postavi Zidani most; Stropnik Jakob v Mariboru glav. kol.; za zvaničnike II. kategorije: Koren Ferdinand v kurilnici Ma ribor; Ružič Leopold v kurilniški izposra- vi Murska Sobota; Omahen Jožef v Zalogu; Upelj Franc pri progovni sekciji Novo mesto; Debevec Janez v Borovnici; Cerk Janez v Borovnici; Srebotnjak Matija pri progovni sekciji Ljubljana glav. proga; Slkvarča Jožef pri progovni sekciji Novo mesto: Hodnik Anton v Logatcu; Pe temelj Franc v Dovjem Mojstrani; Čeme Frančišek v kurilniški izpostavi Jesemcc Podobnik Aloizii v kurilnici Ljubljana i?l kol.; Gerdina Franc pri progovni seknr Ljubljana elav. proga: Korenč Franc v LiuMiam glav kol. in Vilman Mihael v l-'irilniški izpostavi Jesenicc. da sii je s tem ustvaril politično telesno stražo, katere ne bodo motili noben! ustavni ali parlamentarni pomisleka. Naravno je, da so po takem volilnem nzklu na Madžarskem in v inozemstvu mnogo ugiblje, kako se bodo stvari dalje razvijale. Mnenja so precej različna Jasno je na prvi pogled, da je dosegel Gombos takorekoč neomejeno moč. Mnogo jih je, *ki pričakujejo, da bo šef vlade izkoristil ustvarjeno situacijo za uveljav-Ljenje ostrega avtoritarnega režima, saj je anano, da se je na ta kurz že dol«o pripravljal, pa so ga ovirali člani lastne stranke, katere je zdaj pri volitvah zadela njegova revanža. V tej zvezi so govori o bistvenih spremembah v notranji in zunanji politiki, za katere da že obstoji Horthvjeva predsankcija. Drugi pa zopet vidijo v prelomu z Eckhardtom, ki je imel za posiedico decimiranje njegove stranke pri volitvah, zanesljivo znamenje da Gombosova politika ne bo zapustila normalne poti, ki jo začrtava notranji in mednarodni položaj Madžarske. Kajti Ek-khardt je bil tristi, tako pravijo, ki jo stavljal najradikalnejše zahteve po gospodarskih in socialnih formah in ki je bil v zunanji politiki glasnik ekstremneea nacionalnega imperializma; vsekakor njegovi nastopi na mednarodnih tleh — tu se misli pred vsem na marsejsko razpravo v ženevi — bili Madžarski samo v škodo. E-d>ino to je baje mogel biti v»rok sicer nerazumljive nenadne spremembe volilne fronte; kajti Gombos se je oči vidno hotel iznebiti vsakega ekscentričnega pritiska, da more neobremenjen s pogre-škamii preteklosti vstopiti v mednarodna pogajanja, ki so pred durmi. Nobenega dvoma ni, da čakajo na Gom-bosa po volitvah težavne in kočljive naloge. Ozdravljenje deficitnega državnega gospodarstva, pobijanje katastrofalne brezposelnosti na eni in skrb za zvišanje cen poljedelskih produktov na drugi strani so že sami za sebe problemi, ki ne dopuščajo pretiranih eksperimentov in avantur. Načeto je vprašanje agrarne reforme, ki utegne postati najvažnejša notranjepolitična zadeva, kajti madižar-ekia široka javnost nestrpno čaka na reforme, ki jih Gombos že dolgo obljublja. Volitve so dale Gombosu brez dvoma veliko moč, naložile so mu pa tudi težko odgovornost, ki gotovo ne bo ostala brez vpliva na njegove bodoče odločitve. Hitlerja, naj bi sprejel imenovanje za nemškega maršala. Hitlerja je ta odločna kretnja starega generala skrajno neprijetno presenetila. Poslal je k Ludendorffu vojne-gn ministra generala Blomberga, ki je imel nalogo prepričati sivolasega vojskovodjo, da bi bilo ne toliko v interesu režima, kakor v interesu zunanje-političnega prestiža Nemčije, da sprejme maršalsko palico. Nad poldrugo uro je general Blomberg prigovarjal Ludendorffu, vendar pa se ni dal omehčati. Da bi še bolj pokazal svoio ne naklonjenost do narodnih socialistov, je prepovedal, da bi se pri slavnostih. ki so se vršile njemu na čast pred njegovo vilo svirala narodno-socialistična himna. Nemška vlada je danes odredila zaplembo vseh francoskih listov, ki so objavili poročila o tej stvari, da bi nemška javnost ničesar ne zvedela o mnenju starega vojskovodje glede narodno-socialističnega režima. * Tevfik Ruždi Aras v Beogradu. Beograd, 11. aprila, p. Nocoj je prispel na poti v Ženevo v našo prestolnico turški zunanji minister dr. Tevfik Ruidi Aras. V Beogradu ostane ves jutrišnji dan ter bo konferiral z ministrskim predsednikom Jevtičem o aktualnih mednarodnih problemih v zvezi s stališčem, ki ga v teb zadevah zavzemata Mala antanta in Balkanska zveza. Kakor znano, bo Tevfik Ruždi Aras predsedoval izrednemu zasedanju Društva narodov, ki bo razpravljal o francoski pritožbi zaradi nemškega oboroževanja ter o italijansko-abesinskem sporu. Jutrišnjim posvetom Jevtiča in Ruždi Arasa pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost. Nove obsodbe v Solunu Solun, 11. aprila. w. Vojaško sodišče je danes izreklo razsodbo v procesu proti voditeljem v Seresu nastanjenega polka. Pet upornikov je bilo obsojenih v dosmrtno j?čo in degradacijo, dva na 201etno ječo in degradacijo, 10 drugih pa na zaporne kazni od 6 mesecev do 8 let. dočim je bilo 16 obtožencev oproščenih. Sodišče je nadalje sklenilo, da se premoženje obsojenih zapleni v korist države do višine 500.000 drahem. Uradni list je objavil odlok o odstavitvi 22 profesorjev iz Aten in Soluna. Poljsko notranje posojilo za iavna dela Varšava, 11. aprila AA. Danes se je začelo vpisovanje novega triodstotnega notranjega posojila za javna dela. Sodelujejo vse velike banke, v splošnem je vpis ugoden. Ukrepi za obrambo Pariza Pariz, 11. aprila. AA. Danes je zasedal pododbor za poučevanje prebivalstva o obrambi pred letalskimi napadi. Na seji so sklenili izdelati navodila za prebivalstvo o nabavi krink za zaščito pred plini in preureditvi kleti za zavetišča. Prav tako mislijo izdelati navodila za zadržanje prebivalstva ob signaliziranju letalskih napadov. _____ ? -—— Volilno gibanje Nikola Preka Bivši minister Nikola Preka bo kandidiral na listi predsednika Jevtiča v dveh srezih: v mostarskem in v ljubuškem srezu. V mostarskem srezu ima močnega protikandidata, v ljubuškem srezu pa mu je po poročilih sarajevskih listov izvolitev že toliko kakor zagotovljena Industrijec kandidira na socialistični listi V Zaječaru kandidira na socialistični listi dr. Topaloviča kot kandidat indu-strialcc Andrej Ilič iz Zaječara z namestnikom poljedelcem Danilom - etrovičem iz Velikega Izvora. Ta kandidatura znanega industrialca na socialistični listi je izzvala živahno komentiranje v levičarskih socialističnih krogih, ki očitajo dr. Topaloviču prevelik oportunizem pri izbiranju kandidatov za državno listo. Ljotičeva lista Nosilec državne liste pokreta »Zbor« g. Dimitrije Ljotič je prijavil kot svoja zastopnika v Glavnem volilnem odboru v Beogradu zdravnika dr. Jurija Koretiiča iz Zagreba in Avgusta Kustra, predsednika organizacije wBoj« iz Ljubljane, kot člana ter ravnatelja dr. Stevana Ivaniča iz Beograda in ravnatelja dr. A Novakoviča iz Beograda kot namestnika. Akcija za sestavo kandidatne liste gospoda Ljotiča poteka zelo počasi, ker so se pojavile v posameznih banovinah skoro nepremostljive tehnične težkoče, tako da napovedujejo v Beogradu politični krogi, da ta lista sploh ne bo pravočasno vložena. Med bojevniki Sklep banovinskega nadzornega odbora »Boja«:, s katerim je sklical za nedelio, 14. aprila, zbor vseh delegatov bojevniških organizacij, je izzval med fabjančičevci veliko vznemirjenje, ker se boje, da bodo dobili nezaupnico za svoje početje. Oba tabora sta zato mrzlično na delu. Nekateri so poskušali odločitev odgoditi s tem, da bi se od-godilo delegatsko zborovanje, vendar pa se je ta akcija zaradi odpora vidmarjevcev ponesrečila in zborovanje se bo v nedeljo vršilo. Javnost pričakuje z velikim zanimanjem, kako se bo ta bitka končala. Izpremembe predsednikov volilnih komisij Srez Črnomelj: občina in volišče Draga-tuš, Anton Radinja, sreski šolski nadzornik v Črnomlju; občina in volišče Semič, Josip Reželj. sodnik v Črmolju. Srez Kamnik: občina in volišče Domžale, Jovan Koštunjica, sodnik okrožnega sodišča v Beogradu, namesto dr. Mateja Hočevarja, banovinskega zdravnika v Domžalah; občina Lukovica, volišče Krašnja, Fran Bitenc, šolski upravitelj v St. Vidu; občina in volišče Nevlje, Rado Pavlic, direktor II realne gimnazije v Ljubljani, namesto direktorja Josipa Mazija iz Ljubljane. Srez Kočevje: občina Fara. volišče Banja Loka, Adolf Prešern, šolski upravitelj v Banji Loki; občina in volišče Stari log, Anton Krešelja. šolski upravitelj v Starem logu; občina in volišče Velike Lašče, Avgust Pleirar, šolski upravitelj na Robu, namesto Janka čerčika. starešine sreskega sodišča v Velikih Laščah. Srez Kranj; občina Predoslje, volišče Primskovo, Lojze Marčun, profesor v Kranju. Srez Krško: občina Št. Rupert, volišče II., Matej Majcen, sodni uradnik v Mokronogu; občina in volišče Kostanjevica. Emil Pro is. poštar v Cerkljah pri Kostanjevici. Srez Logatec: občina Cerknica, volišče Grahovo. Viktor Volk. učitelj meščanske šole na Rakeku: občina in volišče Hoteder-ščica. Ciril Jelinšič. šolski upravitelj v Ho-tederščici. Srez Ljubljana okolica: (»bnua in volišče Dobrova. Leopold Andre. profesor I. realne simnaziie v Ljubljani; občina in vol šč.1 Ze-linTje. Andrej Flajs. šolski upravitelj v Že-limljah. Ljubljana • mesto: volišče XXV. dr. Ivan Lulik, odvetnik v Ljubljani, namesto Vlada Veluščka, sodnika v Ljubljani. Trboveljski »Zvon« oživljen Trbovlje. 10. aprila Od zadnjega koncerta je nastala v pevskem društvu »Zvon« kriza, ki je grozila, da bo društvo prenehalo delovati. Prijatelji te najstarejše kulturne in nacionaln* organizacije v dolini smo zasledovali raz mere v društvu z veliko skrbjo in močno smo se bali. da se bo društvo, ki je po uspehih slovelo daleč po domovini, zaradi notranjih nesoglasij zašlo ali postalo vsaj za daljšo dobo dela nezmožno Vztrajnim naporom posameznikov v dri-štvu samem se je slednjič posrečilo izrav nati vsa nesoglasja in doseči pop.?!ro konsolidacijo razmer. To je najlepše pokazal nastop društva preteklo nedeljo. Zbor je nastopil sicer morda nekolko oslabljen, posebno moški zbor, vendar pa z uspehom, ki je pokazal, da je društvo kljub vsemu še vedno na stari umeMiiški višini. Koncert je otvoril moški zbor 7. Adamičevimi in je bila »Komarjeva ženi tev« najboljša. Sledile so točke mešanega zbora, v katerem smo slišali prijetne aar-ve mladih glasov Po lepo zapeti, siujno harmonizirani »Oj. jesenske duge noči« Slavenskega so se vrstile Tajčeviče.e »Starosrbijanske« nekoliko v prepočasnem tempu. Prvi del programa je zaključil s tremi solotočkami Michla. Schuberta in Adamiča g. inž. Gasparin. ki ga je sprem jjal na klavirju g. Pertot Tišina nri izvv janju in pritrjevanje sta potrdili uspeh tepa dela. Da so poslušalci bili najbolj navdušeni pri drugem delu sporeda — mešanega zbora z orkestrom je povsem razumljivo, ker nimajo prilike slišati večkrat, zlasti ie v Trbovljah. t"ko močno godbeno korpor-i cijo. katero ie posrečeno sestavil Iz nai boljših godbenikov pevovodia Moli. Kdor nožna neizmeren trud za tako sestavo in vlitost. bo šel tudi mimo maihnih oogre škov. Mala distonacija na koncu »Slave* ie šla na račun utrujenosti glasov, ker sn imel? zadnje dni pogoste vaje in mnoge nevcev je obiskala tudi hripa Vendar i' bila ravno ta točka sprejeta z naivečji-n navdušenjem in so jo morali ponoviti. Ljutomer, 11. aprila. AA. Inšpekcijsko potovanje bana dravske banovine dr. Din-ka 1'uca po Prekmurju se je izpremenilo v pravi svečani pohod zastopnika najvišje državne oblasti v dravski banovini Ze včeraj so posamezne občine v mur-sko-sobotskem srezu tekmovale med seboj, katera bo prisrčneje sprejela g. bana, da tako pokažejo svoje veliko rodoljubje in vdanost jugoslovenskemu kralju in državi Tudi danes, ko je ban odpotoval v dolnje-lendavski srez, so se ponavljali ganljivi prizori prisrčnosti in resničnega domoljubja. Ban dr. Puc se je ob 9. odneljal z avtomobilom iz Murske Sobote. Med potjo se je ustavil v Rokični. kjer si jc ogledal tamkajšnjo še nedograjeno banovinsko kmetijsko šolo. Nato se je ustavil v Bogojini, znani po znameniti cerkvi, zgrajeni po načrfu profesorja Plečnika. Prisrčni sprejem je napravil na g. bana in njegovo spremstvo globok vtis. Ban si je ogledal pod župni-kovim vodstvom cerkev, nato je pa nadaljeval vožnjo proti Dolnji Lendavi, prihodnji postaji svojega potovanja. Toda tudi v Dolgi vasi. tik pred Lendavo, so avto d. bana ustavili, ker je prebivalstvo hotelo dati izraza za svoje jugoslovensko prepričanje. Pripomniti je treba, da so pozdravljali g. bana tudi drugod v maniših vaseh. ki so bile vse v zastavah; njih navdušenje ni bilo prav nič manjše in manj prisrčno kakor v večjih krajih. V Dolnji Lendavi so se zbrali zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti, d» pozdravijo najvišjega šefa državne uprave v banovini. Sprejem je bil v Lendavi še posebno svečan in velik. G. ban je nato sprejemal na sreskem na-čelstvu župane in razne deputacije organi - Maribor, 11. aprila. Ko je prišla pred leti na dan afera znane mariborske Kmetijske eksportne zadruge, se je med našim ljudstvom omajalo zaupanje do takih zadrug in sličnih pomožnih blaganj, ki so zadnje čase rasle ko gobe po dežju. Več tisoč zavarovancev je bilo bridko ogoljufanih, voditelji bivše »Kmetijske eksportne zadruge pa sedijo za zamreženimi okni. Ni še bila afera Eksportne zadruge popolnoma pozabljena, že je slična usoda doletela ljubljansko Vzajemno pomoč ter Splošno vzajemno in podporno društvo. Obeh omenjenih ustanov posle pa je prevzela mariborska »Naprednost«, ki je poslovala nekaj časa po pravilih, odobrenih od banske uprave in trgovinskega ministrstva, dokler ni bil lani, kakor smo poročali, imenovan ta njenega likvidatorja g. dr. Senekovič, sreski načelnik za Maribor, levi breg, ker je likvidacijo »Naprednosti« odredila na podlagi raznih prijav banska uprava. Tudi se je med tem časom osnovala v Mariboru »Materinska pomoč«, ki pa je prenehala z delovanjem. Iz te pobude je vzniknila nova pomožna blagajna »Sloga« z oblastveno odobrenim pravilnikom. »Sloga« si je najela prostore v Orožnovi ulici in je skušala razširiti svoj delokrog. Toda ljudie niso imeii več zaupanja >n poslovanja »Sloge« je bilo konec. Pred nedavnim je banska uprava po mariborskem mestnem poglavarstvu odredila rc knjig pomožne blagajne »Sloge«. Uradna revizorja sta pri predsedniku dobila pojasnilo, naj gresta v uradne prostore »Naprednosti« v likvidaciji. Po razpustu registrirane pomožne blagajne ^Naprednosti« je uradna revizijska komisija pregledala vse njene knjige in nieno poslovanje. V komisiji sta bila ban-ski sekretar dr. Josip Lavrič in bančni ter zavarovalni strokovnjak g. Jože Lekan, ravnatelj mariborske podružnice Zadruž-no-gospodarske banke. Več dni je traiala revizija poslovanja »Naprednosti« in sta strokovnjaka po končani reviziji sestavila obširno poročilo, ki ugotavlja, da so se v veliki meri kršila pravila »Naprednosti« pa tudi določbe zakona o pomožnih blagajnah. Članstvo ni bilo na primer zavarovano samo do po zakonu in pravilih dopustnega zneska 6000 Din. marveč je bila večina zavarovanj sklenjena na 10.000 in 20.000 di-nariev. Da se je moglo na zunaj to početje maskirati. so po ugotovitvi reviziie Strokovna konferenca o gradnji cest Beograd, 11. aprila AA. Včeraj je bila v gradbenem ministrstvu konferenca starešinskega sveta gradbenega ministrstva in zastopnikov inženjerske zbornice ter združenja jugoslovenskih inženjerjev-arhi-tektov. Konferenci je predsedoval gradbeni minister dr Marko Kožulj. Razpravljali so o splošnih pogojih za gradnjo potov in modernih cest. V vseh vprašanjih, ki so prišla na dnevni red, se je pokazalo popolno soglasje. Visoko odlikovanje avstrijskega poslanika Beograd, 11. aprila p. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom sv. Save I. stopnje avstrijskega poslanika na našem dvoru dr. Plonniesa, ki je premeščen v zunanje ministrstvo na Dunaj in bo v kratkem zapustil Beograd. Odlikovanje mu bo izročil osebno ministrski predsednik g. Jevtič. Iz šolske službe Beograd, 11. aprila p. Z odlokom prosvetnega ministra sta napredovala Mira Radin, učiteljica na Zidanem mostu, m Josip Tavčar, učitelj v Ljubljani. Premeščeni so po potrebi službe naslednji učitelji odnosno učiteljice, Ljudmila Jenko iz Hinja v Tržišče. Evgen Antauer iz Tišine v Trebnje. Kari Bako iz Strukovcev v Loko pri žusmu. Blaž Flis iz Markovcev k Sveti Marjeti na Dravskem polju. Friderika Sa-ron z ljudske na meščansko šolo v Ljubljani. Upokojena je učiteljica Vlasta Ma-slak v Mariboru. zacij dolnjelendavskega sreza. Popoldne ob treh pa je nadaljeval svoje potovanje v Ljutomer. V vseh vaseh, ki je skozi nje vozil banov avtomobil, so bile razobešene zastave. Tako n. pr. ni bilo v Črenšovcih niti ene hiše, ki ne bi bila razobesila zastave, čeprav se je videlo, da se g. ban v tej vasi ne bo ustavil. Na programu ni bil nikak sprejem v Ver-zeju. toda tudi tamkajšnje prebivalstvo ni hotelo zamuditi priložnosti, da pozdravi g. bana. Pred šolo se je zbralo prebivalstvo z županom in duhovščino na čelu, godba salezijanskega zavoda, znana veržejska civilna garda itd. Povsod, kamor je prišel g. ban, je sprejemal razne želje prebivalstva in bodril ljudi k skupnemu delu za bodočnost našega naroda in države. Večkrat pozabljamo ono, kar smo obljubili ob smrti velikega kralja Aleksandra, je poudaril g. ban, ko smo se našli enodušni v prisegi, da bemo čuvali Jugoslavijo in tako izpolnili oporoko kralja-mučenika. Toda tega ne smemo pozabljati. Razne razprtije, ki so nas razdvajale, ne smejo biti vzrok za to, da ne bi skupno gledali v bodočnost, da si ohranimo ono, kar je naše in kar nam hočejo nekatere sile vzeti. Če hočemo ohraniti tisto, kar je naše, pa moramo biti popolnoma edini. Iz Veržeja je g. ban nadaljeval vožnjo v Ljutomer. Na prostranem glavnem trgu v Ljutomeru se je spet zbralo veliko število tamkajšnjega prebivalstva. G. bana je prvi pozdravil župan Lovro Kuharic, zahvalil se mu je pa g. ban s krajšim govorom. G. ban je nato sprejemal na sreskem načelstvu delegacije in deputacije. Drevi odpotuje g. ban v Maribor, jutri bo pa nadaljeval vožnjo v Prevalje. izstavljali pod isto številko za zavarovani znesek 10.000 Din ali 20.000 Din po dve in še več zavarovalnih polic. Takih nedopustnih zavarovanj je sklenila »Naprednost« nad 40 odst. Nadalje je »Naprednost« zavarovala osebe preko 6U let, čeprav smejo biti po pra vilih zavarovanci stari največ 00 let. 1 udi niso pravila predvidevala določenih premij za osebe starejše nad 60 let. V pravilih »Naprednosti« j-c bil sicer krog zavarovancev, ki jih sme član zavarovati, strogo določen, strožji celo kot v zakonu o pomožnih blagajnah, vendar je odbor čisto samovoljno zavaroval osebe preko pravil, ne da bi poprej ugotovil sorodstveno razmerje. Pravila namreč točno določajo, da sme zavarovati mož ženo in obratno, otroke in starše, če žive v skupnem gospodinjstvu. Na vse to se odbor »Naprednosti« ni oziral. Zato je bila večina zavarovanj neveljavna in protizakonita, ker odbor ni bil legitimiran sklepati takih zavarovanj. Najvažnejša pri reviziji pa je bila seveda zavarovalno tehnična stran blagajne same. Blagajna ni vodila nobene statistike članstva po starosti, niti glede zavarovanih vsot, ki bi odpadle na posamezne starostne raac*-de. Tudi so se izplačevale v smislu revizijske ugotovitve iz rezervnega fonda razae izredne podpore, ki jih pravila niso predvidevala in takih podpor tudi ne pozna zakon o pomožnih blagajnah. Tako je bilo na primer izplačano v letu 1933 za 476.000 dinarjev takih izrednih podpor. V neredu je bilo tudi knjigovodstvo in je strokovnjak g. Lekan ugotovil razne nepravilnosti. Ob likvidaciji so znašala aktiva pomožne blagajne »Naprednosti« 2,881.919 dinarjev, pasiva pa 3,620.177 Din. Dolg pomožne blagajne na posmrtninah zavarovancev je znašal 871.000 Din, v blagajni pa je bilo gotovine le 250.000 Din. Pretežno večino stroškov so požrli tako zvani upravni stroški. K tem uradnim revizijskim ugotovitvam bi pripomnili še sledeče: Bivši člani »Naprednosti« so prejeli pred nedavnim okrožnice, katere jim je poslala pred kratkim registrirana pomožna blagajna »Sloga«. Ne navaja se pa v okrožnici, da je »Sloga« prenehala poslovati že lani v avgustu, ko je vse njeno premoženje znašalo komaj 233 dinarjev. »Sloga« je imela v zadnjem času samo enega redno plačujočega člana iz Sevnice ob Savi. Toliko javnosti v informacijo in potrebno opozorilo. Nesreča parnika »Aquitanije« London. 11 aprila. AA. Veliki nreko-morski parnik >Aquitania« je pred Souih-amptonom zavozil na plitvino. Deset vlačilcev skuša ladjo potegniti na globoko morje. Potnike, ki jih je bilo 3(!0, so prepeljali na kopno. Nesreča veiikega ruskega letala Vladivostok, 11. aprila. AA. Zapadno od Sahalina se je ponesrečilo veliko sovjetsko letalo. Osem ljudi se je ubilo. Pomlad na Jadranu Crikvenica, 11. aprila n. Po vsem Pri-morju so se pričeli najlepši spomladanski dnevi. Temperatura je zelo porasla. Vsi hoteli so že odprti, voda je topla in se mnogo ljudi že koplje. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes; Pretežno vedro, le mestoma nekoliko oblačno. v ostalem toplo in stalno vreme. Vremensko stanje 11. t m.: Ciklon se je z Britanskih otokov premaknil proti Severnemu morju ter povzročil tamkaj viharno vreme. Nad južno Evropo vedro lepo vreme temperature po vsej Evropi visoke. — v Jugoslaviji minioim v Plevlju + 2 maksimum v Sarajevskem Brodu -f-25. Novosadska vremenska napoved za petek: Vedro, nekoliko oblačno na severu, femperatura se bo še rtvipTOlla. Dunajska vremenska napoved za petek! Ne bo več toplo, toda temperatura še vedno nad normalo. Ponekod oblačno, drugod še jasno. Krajevne nevihte. LudendorSf noče biti Hitlerjev maršal General LudendorSf je odklonil od Hitlerja ponudeno maršalsko palico in prepovedal sviranje hitlerjevske himne pred svojo vilo Kupčije z življenjem Ugotovitve revizijske komisije pri mariborski pomožni blagajni »Naprednost" — Ob likvidaciji aktiva 2,881*959 Din, pasiva 3,620.177 Din Maš! kraji tn ljudje | Fran Krapeš | Ljubljana, 11. aprila Človeka, ki ga je bila sama dobrota, ni več med nami. Davi ob pol 4. je umrl splošno znani in priljubljeni kavarnar gospod Fran Krapeš. Pred meseci se je ponovila njegova stara bolezen na želodcu, ki sta se ji pridružili še sladkorna bolezen in naduha. Več dni je bil priklenjen na bolniško posteljo, nevarno pa se je poslabšalo njegovo stanje v ponedeljek. Končano je življenje velike delavnosti, le- pili idealov, polno uspehov in tudi krutih preizkušenj, žareče pa od mladih do starih let v blagodejni srčni dobrohotnosti in neomahljivi narodni zavednosti. Rodil se je L januarja 1864 v Otlici-Dolu pri Ajdovščini kot sin siromašnega kmeta. Revščina, ki mu ni naklonila niti šolskega pouka, ga je že kot otroka poslala na tuje. V Gradcu se je izučil čevljarske obrti. Sam se je vneto izobraževal in že 7. 21. letom se je osamosvojil kot čevljarski obrtnik v Ljubljani. Poizkusil je tudi majhno trgovino, najbolj pa ga je mikala gostilničarska obrt Leta 1886. je vzel v najem gostilno »Pri Šifri« na Bregu, dve leti pozneje je na Jurčičevem trgu o tvoril prvo slovensko kavarno, katero je pozneje preselil na Kongresni trg. Pri Kra-pešu je bilo zbirališče vseh zavednih Slovencev. Leta 1903. je otvoril tudi moderno opremljeno restavracijo »Zlatorog« v Gosposki ulici. Stremeč po napredku je prevzel v zakup kavarno National, potres leta 1895. pa ga je prisilil, da si je za nadaljevanje kavarniške obrti uredil barako sredi Zvezde. Ko se je po potrebi Ljubljana obnavljala in je na Dvornem trgu g. Pongratz zidal novo hišo je Krapeš na svoje stroške v njej uredil novo kavarno, nad katero se je ponosno bleščal napis »Narodna kavarna«. Krapeš je bil prvi, ki je imel svojo obrt označeno samo v slovenskem je/iku. V njegovih prostorih je bilo zasnovanih mnogo odporov proti tujemu nasilju, in je bil Krapeš seveda tudi sam zabeležen med sumljivci. Po demonstracijah leta 1908. je prišel na zatožno klop. ker je demonstrante pozdravljal s klici »Živili!«. Takrat se ga je tudi prijel ljubeznivi vzdevek »Ata Živili!« Največje njegovo delo v obrtniški stroki pa je bila preureditev kaziinskih prostorov v ve-likomestne kavarniške in restavracijske lokale. Ustvaritev kavarne in restavracije »Zvezde« je bila mestu v korist in ponos, zvezana pa z velikimi gmotnimi žrtvami. Te so mu naložile mnogo skrbi na stara leta. Zvest in odločen narodnjak je bil Fran Krapeš vse svoje življenje. Bil je vedno navdušen Sokol, član Ljubljanskega Sokola že od leta I8S8., soustanovitelj njegovega jezdnega odseka. Tudi pevsko društvo »Slavec«, kolesarski klub »Ilirija«, prostovoljno gasilsko društvo, obrtno društvo in razne druge organizacije so ga štele med svoje najzvestejše člane ter ga zaradi njegovih dobrih del in zaslug počastile tudi s častnim članstvom. Bil je naj-požrtvovalnejši ustanovnik gostilničarske nadaljevalne šole, bolniške blagajne gostilničarjev in iniciator gostilničarskega doma. Njegova požrtvovalnost in darežlji-vost je kolikor toliko zabeležena v analih vseh teh društev in ustanov, nepregledne pa so njegove dobrote, ki jih je delil tako, da levica ni vedela kaj dela desnica. Nihče ne more prešteti revežev, ka jih je podpiral in nihče ne bo vedel koliko je dijakov, ki so dobili pri njem življenjsko oporo. Še zlasti je skrbel za izobrazbo naraščaja v gostilniški stroki. Pred štirimi leti je praznoval dvojni jubilej: 451etnico samostojne obrti in 401et-nico otvoritve svoje prve slovenske kavarne v Ljubljani. Ob tej priliki se ga je spomnila vsa naša javnost, kakor tudi ob njegovi 701etnici, ki jo je praznoval še ves veder in čil. Sam pa je te jubileje in še mnoge druge slavnostne prilike porabil za to, da je obdaroval mnogo siromakov. Nekajkrat je gostil in oblekel tudi revno šolsko deco. Številnim svojim uslužbencem je bil očetovsko in prijateljsko naklonjen. Ko je praznoval 45letnico svoje obrti, so mu uslužbenci za jubilej priredili velik koncert, čisti dobiček pa so dobili najsi-romašnejši učenci ljubljanskih šol. Ta jubilejna prireditev je bila pač najlepši dokaz prisrčnih vezi Fran Krapeš je mirno čakal na konec svoje življenjske poti. Nič se ni spominjal hudih časov, ki jih je moral preživeti. Zadnje svoji misli je posvetil le tistim, ki so mu bili prijatelji do konca. Ko se je v torek zvečer poslovil od svoje zveste življenjske družice g. Roze, od nečaka gospoda Milka Krapeža in njegovih otrok, se je spominjal tudi svojih dobrih prija- teljev dr. Murnika, Rasta Pustoslemška, Mulačka, Malnerja in drugih. Lepo se je poslovil tudi od svojega zvestega uslužbenca kletarja Stožirja. G. Milku Krape-žu pa je sporočil svoj zadnji pozdrav Sokolu: »Povej vsem bratom Sokolom in sestram Sokolicam, naj bodo pošteni in zna-čajni ljudje, pravi čuvarji velike jugoslovenske domovine!« — Blagega moža in zvestega rodoljuba bodo v petek ob 17. položifi k večnemu počitku. Lahka naj mu bo zemlja, njegov spomin pa bodo najboljše poveličevala dela njegovega blagega srca. Na mrtvaškem odru Dopoldne so položili pokojnika na mrtvaški oder v II. nadstropju Kazine, kjer leži zdaj med visokimi svečami pod črnim baldahinom. Bled in spokojen je obraz. Že takoj dopoldne, ko se je raznesla vest o smrti g. Krapeša, so prihajali najožji znanci in prijatelji, da mu še enkrat pogledajo v ljudomilo lice in da se za vedno poslove od njega, a popoldne so ljudje prihajali kar v trumah. Pred vhodom na steni visita dva krasna venca, ki so ju poklonili sorodniki in pa zvesti kavarniški uslužbenci, za katere pomeni šefova smrt bridek udarec. Mladina srednjih šol nastopa Na nocojšnji akademiji v ljubljanski drami nastopi srednješolska mladina s pisanim sporedom pod naslovom: Naša beseda. Med drugim nastopijo tudi pevski zbori, mladinski kakor mešani. Pod vodstvom pevovodje prof. Luke Kramolca bodo izvajali program, vreden vsega zanimanja. Priobčujemo sliki dveh pevskih zborov, ki štejeta vsak preko sto pevcev. Zgoraj je mladinski zbor, spodaj pa mešani, ki nam bo zapel pogumno nekaj pesmi kakor zbor, ki ima že utrjen svoj koncertni sloves. Zvečer torej vsi v dramo, da bomo videli in slišali, kaj vse zmore naša mladina! Kriza, tehnika, inženjerji in arhitekti Ljubljana, 11. aprila Naši inženjerji in arhitekti so imeli snoči v Kazini občni zbor, na katerem so razen običajnih poslovnih poročil živahno razpravljali tudi o nekaterih perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Zborovanje je vodil predsednik inž. Mačkov-šek, izčrpno delovno poročilo pa je podal tajnik inž. Bevc. Izmed ostalih referatov so zborovalci s posebno pozornostjo sledili poročilu akcijskega odbora za ozdravljenje gospodarstva, ki ga je podal inž. Hribar. Odbor je skušal akcijo, ki je vznikla v Ljubljani, razširiti polagoma na vso državo, do izvedbe načrta pa ni prišlo, ker ni bilo enotnosti v presoji najvažnejših vprašanj. Inž. Hribar je v svojem poročilu izjavil, da je bila akcija pač od vsega početka obsojena na neuspeh, ker je današnje gospodarske krize kriv predvsem nesorazmerni razvoj moderne tehnike. Stroj je v zadnjih petdesetih letih do temeljev izpremenil način produkcije, družabna delitev dobrin pa je ostala, kakor je bila pred tisočletji. Po neusmiljeni zakonitosti gospodarskega reda je industrijskih proizvodov zmerom več, zato prav tako zmerom več nezaposlenih in zmerom manj konzumentov ter zmerom več na uničenje obsojenih dobrin in zmerom večja beda. Kakor v potrdilo pesimističnih razgledov, ki jih je odprl inž. Hribar, je nato poročal referent za nezaposlene inženjer-je inž. Kuralt. Socialni položaj inženjer- jev se je vobče poslabšal, število nezaposlenih je naraslo na 52. Tudi položaj naših arhitektov, o katerem je poročal inž. Platner, ni zavidanja vreden. V naši banovini se malo gradi, v drugih banovinah se pa naši arhitekti ne morejo udeleževati razpisov, ker je konkurenca po navadi zmerom tako huda, da komisije sploh ne morejo proučiti vseh načrtov in odločajo Ako vaše dete noče piti mleka, dajte mu MLEČNO ČOKOLADO MLEKITA. Ta vsebuje kakao ln polnomastno mleko, torej vse redilne sestavine, ki jih potrebuje mlado telo za svoj razvitek, za jačanje mišičevja in obnavljanje krvi, za prijeten telesni po-čutek. Toda samo, ako je zares prava MLEČNA ČOKOLADA MLEKITA. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE vse drugi momenti kakor pa kvaliteta dela. Poleg tega nekateri uradi pri nas izdelave idejnih osnutkov vobče več ne razpisujejo, kar je v veliko škodo arhitektom in vsemu stavbarstvu. Klub arhitektov, ki je lani priredil na velesejmu zanimivo arhitektonsko razstavo, pripravlja za letos nič manj aktualno razstavo tujsko-prometnega stavbarstva. Pri nadomestnih volitvah so bili na koncu mimo nekaterih drugih funkcionarjev izvoljeni za podpredsednika ZJLA inženjerji J. Dedek, Hribar in Lenarčič. Častni člani društva izložbenih aranžerjev Ljubljana, 11. aprila Na svojem drugem občnem zboru je društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani imenovalo za svoje častne člane trgovca Josipa Ketteja in Karla Sossa ter profesorja slikarja Sašo Šantla. Prva dva sta bila ustanovnika društva in sta si za njega obstoj in uspešno delovanje pridobila mnogo zaslug, medtem ko je prof. Šantel vodil že več tečajev za izobrazbo in spopol-njevanje izložbenih aranžerjev in nam tako zaprav vzgojil številne izložbene aran-žerje, ki z okusom opravljajo svoj sodobno tolikanj pomembni posel. Njihovo delo je videti v številnih, okusno in moderno urejenih izložbah, kar igra v današnji trgovini tudi veliko vlogo. Društvo je vsem trem častnim članom poklonilo lepe diplome, ki so delo slikar-ja-grafika Elka Justina, katerega podobna dela poznamo že od mnogih takih prilik. Te umetniško izgotovljene spominske častne listine so razstavljene v Tiskovni zadrugi, pri Magdiču in »Eliti«. Tu ostanejo do nedelje na ogled in bodo svojstveno zasnovana dela g. Justina nedvomno vzbujala pozornost Nočni požar v Podsredi Podsreda, 11. aprila V nedeljo ob 1. zjutraj nas je zbudil grozen klic: »Ogenj!« Na severni strani trga v razdalji 40 m od cerkve so se ognjeni zublji dvigali visoko pod nebo in več kilometrov naokrog razsvetljevali temno noč. Domača gasilska četa je v nekoliko minutah stopila v akcijo in z veliko požrtvovalnostjo lokalizirala požar. Zgoreli so štirje objekti: nadarbinsko gospodarsko poslopje in prazen svinjak — v slednjem je iz neznanih vzrokov nastal ogenj — posestniku Ašiču pa hlev in svinjak. Škode je 40.000 Din, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. Ob pol 3. je prišla na pomoč tudi gasilska četa iz Kozjega z mo-torko in je krepko pomogla, da je bil požar udušen. Vso nedeljo in še v ponedeljek je pa še tlelo in se vžigalo 50 centov prešanega sena, last Joška Vahčiča z Vidma, spravljeno pod župnijskim skednjem. Veterinar dr. Moser iz Kozjega je na svoj avtomobil naložil motorko in jo v največji naglici pripeljal na mesto požara. Čast požrtvovalnosti! Za izgradnjo državnega cestišča v območju Celja Celje, 11. aprila Kr. vlada je določila 1 milijardo dinarjev za velika javna dela. V prvem delu programa teh javnih del, ki je že določen, odpade na dravsko banovino 35 milijonov dinarjev, ki se bodo porabili v glavnem za ceste v bivši ljubljanski oblasti, saj je samo za gradnjo sodobnega cestišča na državni cesti Ljubljana-Kranj predvidenih 20 milijonov dinarjev. Nekaj malega je predvidenega tudi za ureditev ceste Ma-ribor-državna meja. Ko razdelitev teh velikih državnih investicijskih kreditov registriramo, nas ne vodi nikaka lokalna zavist, ako ugotavljamo dejstvo, da je vse prostrano celjsko okrožje s Celjem vred kot središčem bilo popolnoma prezrto. Vemo, da se taka dela ne morejo razdrobiti na nešteto drobcev po vseh občinah banovine, vendar pa imamo upravičen občutek doslednega zapostavljanja v korist drugih delov naše banovine. Celje je veliko in važno križišče cest z ogromnim prometom, je s svojim zaledjem močan gospodarski in tudi davčni faktor s svojo veliko industrijo. Ceije je izhodišče za naša glavna bano-vinska kopališča Dobrno in Rogaško Slatino ter tvori s Savinjskimi Alpami in Logarsko dolino naravno središče in izhodi-če za tujski promet, ki narašča od leta do leta. V kakem stanju pa je spričo nenavadno velikega prometa državna cesta v območju Celja kljub vsakoletnim velikim vzdrževalnim stroškom, nam tu v Celju ni treba posebej podčrtavati. Ureditev Ljubljanske ceste v mestnem območju Celja do odcepa ceste Trnovlje-Ljubečno pri Majdičevi kapeli je gospodarsko-promet-no in higiensko tako nujna zadeva, da spada nedvomno v program velikih javnih del, ki ne smejo biti spet potisnjena ob stran. Ne dvomimo, da bo kr. banska uprava to našo upravičeno zahtevo uvaže-vala in polno podprla pri kr. vladi, da spet pri drugem razporedu javnih del ne bomo izpadli, kakor smo tokrat Stvar prizadetih občin pa je, da temu vprašanju posvetijo vso skrb in pozornost ki jo stvarno zasluži. Ivan Prekoršek Povratek Franceta Klemena Ljubljana, 11. aprila France Klemen je naši javnosti dobro znano ime, saj so ga v zadnjih desetih letih listi zabeležili skoro vsakokrat kadar so poročali o kakem drznejšem vlomu v Ljubljani, v okolici in drugod. Med drugim je pred leti s svojo tolpo do kraja izpraznil znano trgovino pri Dolgem mostu. Nazadnje je Klemen vzbudil pozornost tiska in policije leta 1932., ko je poizkusil vlomiti v šolo v Št. Jakobu pod Ljubljano. Takrat ga je šentjakobski šolski upravitelj zasačil pri delu in ga iz revolverja ranil v nogo, da so ga morali prepeljati na kirurški oddelek obče bolnišnice, odkoder pa je skušal vkljub težki rani pobegniti. Takrat je dobil Klemen 2 in pol leta ječe, ki jo je odsedel v mariborski kaznilnici. Januarja mu je kazen potekla, in ker je italijanski državljan — po rodu je iz Zagona pri Postojni — ga je naša policija kot obče nevarnega vlomilca za trajno izgnala preko meje. France Klemen, ki je bil svojčas mizarski pomočnik in je zdaj okrog 50 let star, pa v domačih krajih nikakor ni mogel najti primernega torišča za svoje delo. Pred dnevi se je na skrivaj vrnil v Jugoslavijo, da bi tu nadaljeval svoje posle, ki so mu prejšnja leta tako lepo cveteli. A tokrat ni imel dobre sreče. Včeraj okrog polnoči so ga prijeli v Št Jurju pri Grosupljem, kjer se je pri nekem posestniku smukal okrog hleva. Pri njem so našli celo garnituro vlomilskega orodja. Grosupeljski orožniki so ga danes prepeljali v Ljubljano, kjer so ga na policiji najprej dodobra izprašali, nato pa izročili sodišču, kjer ga čaka predvsem kazen zaradi nedovoljenega povrat- Otroka je pustila v cerkvi Ljubljana, 11. aprila Na razpravnem programu malega senata so bile včeraj pestre zadeve. Senat je najprej sodil 6 oseb zaradi odprave plodu. Bile so obsojene od 1 do 4 mesecev strogega zapora. Pred senatom se je nato pojasnila drama služkinje, ki je doma od ižanske strani in njenega sinčka. Micika je 17. februarja porodila v bolnišnici zdravega nezakonskega fantiča. Po devetih dneh je zapustila bolnišnico. Skušala je dete spraviti v Dečji dom. Bila pa je odklonjena, ker je zavod prenapolnjen. Dne 26. februarja je dopoldne z otrokom tavala po mestu. Vsa obupana in razdvojena je šla v cerkev Srca Jezusovega na Taboru, pomolila se je Bogu, sedla je v zadnjo klop. Ko je ni nikdo opazoval, je lepo položila otroka na klop, nakar se je odstranila iz cerkve. Otrok je začel jokati. Našli so fantička brez srajčke, povitega v cunje. Mater so kmalu izsledili. Pred malim senatom se je moralo dekle zagovarjati zaradi zločina zoper življenje in telo, ker je dete izpostavila. Dejanje je obtoženka priznala, opravičujoč se: »Bila sem v stiski. Vsa obupana. Nisem vedela kam z otrokom. Bila sem brez službe«. Kratka sodba: 4 mesece strogega zapora, toda pogojno za 2 leti. 114 ii lfurni pregled Mariborsko kulturno pismo i. Pretekli teden so v gledališču uživali ljubitelji komorne glasbe. Naš trio Brandl, ki raznaša po svetu sloves Maribora, je tudi rodnemu mestu privoščil nekaj prijetnih urio. V Mendels-sohnhnovem triu v c molu op. 66 je zvenela vsa tista izrazito mendelssohnov-ska jasnost, prefektna oblikovanost, melodična prijetnost in zvočna barvitost. Prva točka. In potem Cajkovskega trio v a molu op. 50. še sočnejša melodičnost vihrajoča v mehki liričnosti in viharni ele-mentarnosti. Zaključna točka. Vse tri umetnice so doprinašale k uspehu po svoje. Tehnika je pri vseh treh pritirana do eksaktnega obvladovanja. Fanika B r a n d-1 o v a daje tudi iz duše, Vali G a r o v a iz občutja. Magda Rusyjeva iz zanosne dramatike. Tri bogonadarjene umetnice. V H. Ecclesovi sonati za čelo in klavir v g molu sta se dopolnjevali v obojestranski interpretaciji in sozvočju obeh instrumentov Garova in Rusyjeva. Cuv-stvo in znanje, virtuozni stil in finesa v udaru so se v obeh klavirskih solističnih točkah preipajali s plastično razgibanostjo, ki jo je Rusyjeva očitovala v svoji umetniški domeni. To ni samo muzikalna matematika. Globoka proniknjenost in umetniška zmagovitost je. n. Naši Nanosovci imajo v svoji sredini nekaj odrskih talentov, ki se navzlic začetništvu počutijo na odru kakor doma. Na petkovi Nanosovi akademiji so to pokazali v uprizorjenih Jalnovih »Bratih«. Ta drama v štirih dejanjih je precej šibko in slabokrvno odrsko delo. Zato pa je tem večja zasluga sodelujočih mladih diletan-tov, da se jim je posrečilo z dobro, uglajeno igro zabrisati sledove rahle zgrajenostL Dr. Tratnikova podoba, njej ob strani Tine Tratnikova, Zorina in Pavlova je šla preko običajne diletantske višine ju. Grafika je koncertirala v soboto v kazinski dvorani. Scheua in S. šantla so si izbrali za spored, Prelovca in Ravnika, Mirka, Bučarja, Dvoraka, Deva, Fleiš-mana, Adamiča, Volariča, švikaršiča in Schvvaba. Osem umetnih, štiri narodne pes- mi za zbor, trije tenorski samospevi in dve instrumentalni skladbi (Dvorak »Bagate-le« in Suppčjeva uvertura iz Pikove dame). Zbor je dobro uvežban in razpolaga s solidnim materialom. Basi nadvladujejo tenorje. Zborovodja prof. U. Vrabec je strumni pevski skupini skrbni in strokov-njaški mentor. IV V nedeljo popoldne smo imeli v Unionu komemorativni koncert ob zaključku narodnega žalovanja za blagopokojnim velikim kraljem Uediniteljem. Stilu počastit-vene resnobe je bil prilagoden tudi program koncerta, ki ga je organizirala mariborska ipavčeva župa. V podajalni izenačenosti so ob spremljavi orkestra, ki ga je tvoril orkestalni oddelek Glasbene Matice, pomnožen orkester z voj. godbeniki, odpeli mešani zbori mariborske in ptujske Glasbene Matice, ruškega pevskega društva in Maribora, slovito Zajčevo oratorijsko kantato »Oče naš«, ki jo odlikuje vznešena melodičnost. Soprani so stopali krepkeje v ospredje od altov, tenorji so nekoliko zaostajali za basi. Dirigent J. Gašparič je strnil vseh teh 250 pevcev v kompaktno delujočo celoto, iz katere so se v harmonični zlitosti prelivali akordi zrcalno jasnega soprana solistke P. Udovičeve, zvočnega alta druge solistke L. Vedralove, mehkega liričnega tenorja A. živka in zajetnega baritona F. Neraliča. Na temeljito pre- udarni tehniki glede kompozicije in instrumen taci je ter svečani muzikalnosti, ki iz-zveneva v močnih finalih in ki jo prepaja slovesnost vzhodne cerkvene glasbe, je zgrajena Mirkova kantata »Bla-govestnikom« za moški zbor, bariton in orkester, ki se je prvikrat izvajala na tem koncertu po združenih moških zborih Drave, ptujske Glasbene Matice, Jadrana, šentlovrenške Jelke, košaške Lune, mariborskega Poštnega roga, pobrežke Zarje in laporakega Sokola. Vseh 200 pevcev, med katerimi so dominirali basi in ki jih je na hipe mogočno orkestralno izvajanje potiskalo v ozadje, je z zbrano pozornostjo to preizkušeno preglednostjo obvladal dirigent Albin Horvat, ki je navzlic ne-en oviti sestavi zborov in glasovnim kvalitetnim raznolikostim usmerjal mogočni zbor k reprodukciji enotnosti in čim mož-nejši skladnosti. Prijetno doneč je bil F a-ganelijev solistični bariton. Koncert ae je zaključil z državno himno. V. V nedeljo zvečer je bila v gledališču premijera V. Katajeva veseloigre »Kvadratura kroga« v treh dejanjih. Satira iz. humoreska. Naivna satira in dobra humoreska. Burleska, vendar ne takšna, da bi se vsa ta smešnost in bur-kavost mogla strniti v množico hrupno prelivajočih se vtisov in komične temperamentne objestnosti. V začaranem krogu tega komsomolskega prerajanja vznika kvadratura vekovito človeškega. Družabne oblike se porajajo in tonejo, človeško bistvo ostane nepotvorjeno od generacije do generacije. Režiser B. Stupica je uveljavil načelo improviziranega prizorišča in realistične izgradnje. Razen tega je uspel v podčrtan ju Abramovega praktičnega epikurejstva, ki ga tudi Marksova pisana dogmatičnost ne more iztrebiti. Nekoliko medli, toda zato nič manj doktri-narski in naivni Vasja je zaživel v V. Skrbinškovem podajanju. Tega za-nešenjašikega sanjača, ki niha med doktri-narsko skrupul ozn ost j o in melanholično romantiko, more do globin doživeti le resnični umetnik. Kraljeva je vešče in v neki umaknjeni zapetosti izdelala podobo fantastične doktrinarske komsomolke To-nje, dočim so v Ljudmili S. Severjeve stopili v ospredje znaki praktične, za svetne dobrote zaskrbljene polburžujke. Kata-jev si je v zadregi čisto po nepotrebnem pomagal z dvema likoma, ki kitita in likata to razživljeno četvorko kot dva dii ex machina: poet in fizokulturnik Cernozjo-mij je dobil v Gorinšku vernega inter-preta, sovjetskega organizatorja in agitatorja Flavija pa je Nakrst opremil s kretnjami, pogledi in nastopom, ki je primeren temu svojstvu. V slikoviti kora-somolski druščini so se s pridom uveljavili z epizodnim nastopom ob zaključku drugega dejanja Barbičeva, Starčeva, Go-rinškova, Blai, Furijan in Košič. —o, ■■ ELITNI KINO MATICA TELEFON 2124 DANES PREMIERA OB i, 7.15 IN 9.15 URI ZVEČER SEX APPEAI JEAN HARLOVV v ljubavnem doživljaju mladega in modernega zdravnika ZVEČER OB 8 Prvi Jean Harlow film v nemškem jeziku! - Denar m lepa 2ena osvajata svet! PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK! Sodelujejo: John in Lionel Barry-more, Wallace Beery, Marija Dressler Domače vesti ♦ Nacionalna ura radia. Danes bo predaval umiv. prof. dr. Stanoje Stanojevič o Stevanu Prvovenčanem. Predavanje bo oddajala beograjska postaja. ♦ Sestre Kolašice, delegatke, ki pridejo 13. in 14. t. m. na glavno skupščino »Kola jugoslovenskih sester« v Ljubljano, opozarjamo, da obiščejo v nedelje ob 11. dap. razstavo »spomini na našega kralja Aleksandra«. Opozarjamo jih tudi, da naj se poslužijo ugiodnosti tričetrtinske vožnje. ♦ Oblastna skupščina Oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani bo 12. maja ob pol 10. v prostorih Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27. v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani in prijatelji JS! ♦ Split je poln tujcev. V sredo zjutraj je prispelo v Špirit spet nekaj izletniških stku43. popoldne originalni ruski velefilm Pot v življenje Himna dela in volje! Sila človeškega ustvarjanja! Najnižja vstopnina: Din 3.50, 4.50 5.50 in 6.50 ♦ »Vdova Rošiinka« med splitskimi Slovenci. Diletanti splitske podružnice CMD bodo v nedeljo 14. t. m. ob 20. uprizorili v Sokolskem domu »Vdovo Rošlinko« od Cvetka Golarja. Ta predstava je uvod v sdavnosti, katere bo priredila podružnica za SOletmeo Ciril Metodove družbe. Glavna proslava bo v začetku junija združena z veliko ljudsko veselico. Čisti dobiček »Vdove Rošlinke« je namenjen za Sokolskii dom v Marenbe.rgu pri Mariboru. K predstavi so vabljeni vson-dence v nemškem jeziku. Sedaj je izšla, v francoskem prevodu prva knjiga Rilkejevih pisem iz dobe 1900—1911. Francoski literarni spis toplo pozdravlja izdajo teh iseb-nih dokumentov o velikem Evropcu, ki je združeval v sebi nemške, slovanske in francoske kulturne elemente v ubrano osebnostno celoto. Claude Barjac piše ob tej priliki v aprilskem zvezku »Larousse mensuel«: »Rilke je eden najoriginalnejših pisateljev, ki so se uveljavili v prvi tretjini tega stoletja. Vse kaže. da bo njegov že sedaj veliki sloves še narasel Njegova pisma bodo k temu pripomogla ne le po luči. s katero osvetljujejo svoiega pisca, marveč tudi po svoji pravi vrednosti, ki daje Rilkejevim pismom značaj literarnega dela...« Rilke ima izmed pesnikov novejšega časa še največ verjetnosti, da ne bo pozabljen tedaj, ko bodo vsi današnji modni »izmi« in vsiljive slovstvene tendence že zdavnaj pozabljeni. k večjemu le še nadležen opravek literarnih zgodovinarjev. Slovanska knjižnica v Pragi, ki jo vzdržuje češkoslovaško zunanje ministrstvo, nam je poslala letno poročilo za 1. 1934. Iz njega posnemamo, da je lani v novembru |>o-teklo deset let, kar je ta knjižnica pričela delovali. Lani je narasla za 6609 edinic in šteje sedaj 197.305 knjižnih edinic. Med prirastkom lanskega leta je 328 srbskohrva-ških in 82 slovenskih knjig. Število čitate-ljev je v primeri z letom 1933. naraslo, izposojajo «e večidel periodika, literarno-znanstvena in leposlovna dela. zgodovinske knjige, življenjepisi in spomini; vse te panoge zaznamujejo nad tisoč izposojnin (1708—5635). Precejšnje zanimanje je tudi za umetnostno in teološko literaturo. Med obiskovalci je največ profesorjev, docentov in visokošolskih slušateljev. Njih narodnostni pregled kaže. da ie bilo tudi 244 Jugoslo-venov. Med knjižničarji je naš rojak, sodelavec »Jutrove« kulturne rubrike gosp. dr. Oton Be r k o p e r. ki vodi slovenski in srbskohrvaški oddelek. »» Zadeva časti vseh Jugoslo• venov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo narodno čast ter pristopajmo ft „Bran-i' boru!" ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v feiškl. — Teieton 33-87 PREMIERA velefilma v našem jeziku „KRIK SVETA" Monumentalna filmska reportaža originalnih posnetkov bojev v strelskih jarkih vseh front, na morju in v zraku, vladajočih državnikov in suvere-nov iz pred- in povojnega časa. Dopolnilo običajno. Predstave od danes dalje vsaki dan ob 5., 7. in 9. uri zvečer Rezervirajte vstopnice telefonično koncert bo prav gotovo imel vse te vrline, zato opozarjamo na njega. Zbor vodi zborovodja Avgust šuligioj. Nastopijo v ponedeljek 15. t- m. ob 20. v unionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Akademija Rdečega križa bo v nedeljo 14. t_ m. ob pol 11. urd v veliki nn:-onski dvorani. 21 toak siporeda so nam sestavile naše pridne ljubljanske narodna meščanske in sirednje šole. Vsega najdete na tem sporedu; himno Pod mladik a rjo v KK, razne prizorčke, deklamacije, na sporedu je kvartet, nastop mladih harmonikarjev, nastop moškega zbora s spremii-e-vanjem harmonike itd. Kdor se hoče veseliti z našimi mladimi skoro vseh ljubljanskih šol. zraven pa pomagati Rdečemu križu, naj gre v nedeljo 14. t. m. v unionsko dvorano. Prodaja vstonnic v Matični knjigarni. Zvočni kino Ideal u— VI. javna produkcija gojencev drž. konservatorija bo v torek 16. t_ m. ob pol 7. zvečer v Filharmonični dvorani. Spored je sestavljen iz 2 delov. I. del nam prinaša skladbe iz predklasično in klasr-ne dobe, K. del pa dela Handla in Bacri_ Podroben spored se dobi v Matični knjr-gami za 2 Din. Z nakunom sporeda je o*v voljen vstop vsakomur. u— Zaključno predavanje »Soče« v tej sezoni bo v soboto 1-3. t. m. v salonu pri »Levu« ob običajni uri. Predaval bo priznani predavatelj g. dr. Lavo čermelj o za nas zelo važni in aktualni temi: »Razvoj in kulturne prilike Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini v povojni dob!« Po predavanju sledi prosta zabava, pr katera nastopi »Sočin« pevski zbor. K temu zaključnemu večeru vabimo vse tovariše, člane vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici in prijatelje »Soče« Vstop vsem prost. — Predavateljski odsek. u— Lepa pustolovščina na Šentjakobskem odru. V soboto upriaore Sentjakob-čani duhovito veseloigro Lepa pustolovščina«. Kdor si želi dve urici prijetnega razvedrila, naj ne zamudi si ogledati to veseloigro, kajti ga. Bučarjeva v vLoen stare babice nam jamčil, da bo mnos-o smeha in zabave. V ostalih večjih vlogah nastopijo še gdč. Klavorova. čemičeva ln Crgnrevičeva ter gg. Hanžič. Vizjak. Mo-ser in Urbič. Veseloigra se v nedeljo 14. t m. ponovi. Vstopnice so na razpolago v predprodaji od smbote dalje v Mestnem domu OBČUTEK ZANESLJIVOSTI in dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje ISLA-Spulsalz. proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d., ZAGREB 3. u— Leharjeva opereta »Dežela smen-Ijaja« z go. Zlato Gjungjenac in g. G-ostt čem v glavnih nartikiah se poje v sobota 13. t. m. v korist Zdiruženja gledaliških igralcev. Naša odlična operna čl-ana nastopita v tej opereti kot izredna zasedla glavnih partij in bosta pripomogla s svojim sodelovanjem k zanimivi predstavi, ki bo gotovo zanimala vse ljubitelje nase opere Poleg njih nastopita v važnih partijah ga. Ribičeva kot ljubka Ml tn e. Peček v vlogi njenega partnerja, g. Zupan kot čang in g. Srmončdč kot evnuh. »Dežela smehljaja« je žela po vseh odrih velike uspehe po zaslugi melodliozne Le-harjeve muzike in eksotičnega libreta. Občinstvo opozarjamo na izredno zasebno. u— Odbor Društva medicincev. Na ziul-njem rednem občnem zboru Društva medicincev v Ljubljani je bil izvoljen nasled- Kongres narodnega delavstva G. Stane Vadnjal, upravitelj ekspoziture OUZ-D v Ptuju, nam piše: V Vašem cenj. listu št S5 z dne 9. aprila je izšel članek »Kongres narodnega delavstva«, v katerem je v 5. odstavku moje poročilo kot vodje ekspoziture OUZD v Ptuju s sledečim besedilom: »V debati je bila iznešena kritika na naslov OUZD. Vodja ekspoziture OUZD v Ptuju g. Vadnjal je branil urad, češ da nerednosti v poslovanju OUZD ni zakrivil urad, ampak da so tega krivi skoro vedno zdravniki, ki postopajo samovoljno.« Vljudno Vas prosim, da predmetno poročilo popravite v sledečem smislu: »V debati je bila iznešena kritika na naslov OUZD. češ. da zdravniki, baje po naročilu od zgoraj, nikdar ne predpišejo dobrih zdravil — ker jih ne smejo — in da predpisujejo vedno le ničvredna in najslabša zdravila. Zahtevalo se je, da pod-vzame vodstvo NSZ potrebne korake pri OUZD. da se ta hiba v poslovanju urada odstrani. Vodja ekspoziture OUZD v Ptuju g. Vadnjal je odgovoril, da v nobenih predpisih ni rečeno, da zdravrik ne sme predpisati dobrega zdravila Res pa je nasprotno, da urad stalno naroča zdravnikom. da predpisujejo članom dobra zdravila, ker ie na ta način bo uspeh zdravljenja čim uspešnejši. Zaradi tega je dotični zdravnik (radi katerega so se iznašale pritožbe, ako je postopal drugače, po stopal nepravilno in samovoljno«. nj:: odtcr: za predsednika ponovno Rot Laojzti, os t a M odbor pa tvorijo: podpredsednik Sekolec Josip, tajnik 1. Kenda Bogomil. tajnik II. Zidarač Ivo, blagajnik L Vrtačnik Mire, blagajnik II. Erkar Jože. knjižničar I Poljanšek Rado, knjižničar II. Gabrovšek Pepe, gospodar FKs Danica; revizorja: Boje Francka in Havlina Her-bert u— Članom 2erevskega saveza nameščencev ugostiteljske obrti, sekcija Ljubljana. Vabimo vse, da se udeleže pogreba kavarnarja g. Prana Krapeša. Zberemo se danes ob 16.30 pred kavarno »Zvezdo«. Predsednik Klančar. u— Nove pevke in pevce začetnike sprejema pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Vpisovanje se vrši vsak večer med 19. in 20. uro v društvenih prostorih — Mestni veh podružnic naše najstarejše obrambne družbe so je v Celju zadnja leta zelo krepko razvilo. Prav posebno žrivahno delavnost je razvila ženska podružnica, ki je po svojih požrtvovalnih odbornieah dosegla za naše razmere, ko se v društvih kar potapljamo. visoko število članic. Poročna na občnem zboru bodo pokazala, da turtl moška podružnica v uspehih svojega cle-ia ni nazadovala, temveč še napredovala. Dmžba sv. CM sJavi letos svoj 501etni jubilej, in 50 let poteka letos, ko je bila 'udi ustanovljena moška podružnica ali bolje rečeno tedaj skupna podružnica CMD v Celju. Celjski Ciril metod ar j.-i imamo torej letos tudi zase v Celju jubilej, k: nas spominja vseh nekdanjih vročili bojev za o^uvanje narodnega jezika in naše mladine v narodnih šolah. Želeti bi bilo, da bi se na teh naših dveh občnih zborih, ki ?e vršita skupno, videli narod ni delavci in naše marljive Cirilinetodar-ke. kakor smo bili nekdaj, pa da bi naše vrste s svojim obiskom počastile mlaiše moe eMe priznanja ugodnosti, ki jih je češkoslovaška vlada ie priznala ali jih bo v bodoče priznala Avstriji. Madžarski. Ju-goslariji in Rumuniji.« V besedilu gornie določbe ameriško * češkoslovaške trgovinske pogodbe je prvikrat jasno formulirana regionalna preferenčna klavzula podunav«k;h držav kot izjema od klavzule o največjih ugodnostih. Tako regionalno klavzulo podunavskih držav so načelno priznali kot dopustno že pri raznih konferencah Društva narodov. Odpor prot taki klavzuli pa ie prihajal predvsem od Anglije in zlasti od Zedinjenih držav, ki je ponovno stavite ugovore celo slede manj pomembnih preferenčnih carin, ki so si jih med seboj priznale podunavske d*ža-ve." Odpor Anglije je ie popustil, ko je Anglija sama «k'en;la znani sporazum z domini ioni v Ottawi. ki je v bistvu regionalni preferenčni sporazum. Angleški zakladni minister Chamberlain je moral zaradi tega dati svoj načelni pr s'anek na posebne pre-fprpnčri** pogodbe med nodunavskimi d^-vami. Bolj odpore po bile Zedmiene države. ki še nadalje zastopajo princip neokrnjene klavrule o naivečjih ugodnostih in se odločno upirajo vsak? tnrov-'w4co - politčni d;skr;m?uac\ji ameriškega blaga. zato je pristanek Zedinjenih držav na regionalno pre-ferenčno klavzulo podunavskih držav tem bolj pTnemben. Češkoslovaška se že dalje čaea pogaja z Avstrijo zaradi nove trgovinske pogodbe. in sicer na bazi preferenčnih carin. Če-Skoslo-vaska delegacija je pri pogajanjih. ki so se v zadnjem času vršila, izjavila svojo načelno pripraviienost. da bo Avstriii za večino važnih predmetov priznala preferenJne carine. in P''eer prib1;rno v tak' višini, kakor i-'h ?e Ttal;?a v rimskih protoV-olih dala A v striji. Preko tega okvira je ČSF izjavila pripravljenost upoštevati po možnosti zahteve glede carin in kontingentov, ki iih 'e stavila Avstrija, tako d* bo v določenih predmetih omogočen približna trikratni av-striisik; izvoz rK>«->rot? le+u 1934. Seveda pa zahteva češkoslovaška od Avstrije pri- 7?onn'o r»rot;koncpsij. Kakor nam kažeta trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Zed?n'enimi državami in razvoj pogajanj med Avstrijo in Češkoslovaško. je v bodoče računati, da se bodo preferenčne pogodbe med podunavsikimi državam! še znaino razširile in poglobile in da bo prišlo še do znatnega razširjenja podunav^kega gospodarskega bloka. Iz seje obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani Obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani je imel pod predsedstvom g. Josipa Be-beka včeraj sejo. ki je trajala ves dan. V uvodnem poročilu je g. Rebek poročal o delu in sklepih konference zbornic v Beogradu, kjer so bile v razpravi razne uredbe in pravilniki obrtnega zakona ter noveliza-cije zakona o neposrednih davkih, da se olajša davčna obremenitev obrtništva nadalje o konferenci zbornic v Ljubljani, kjer je bilo med drugim obravnavano važno vprašanje samoupravnih financ. Nato je poročal zbornični tajnik dr. J. Pretnar o važnih akcijah ljubljanske zbornice v zadnjem četrtletju. Obširna debata se je razvila o načelnem stališču, ki ga naj zavzame ljubljanska zbornica na konferenci obrtnih zbornic v Splitu glede preureditve obdavčenja s pridobnino. Nadaljnje točke dnevnega reda so obsegale referate z obširno debato: gospodarska kriza in šušmarstvo; vprašanje odpiranja in zapiranja obratov; kritični položaj obrtnega nadaljevalnega šolstva na območju ljubljanske zbornice. Nato je bil sprejet poslovnik, ki preureja poslovanje Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Predsednik mojstrskih izpitnih komisij dr. Pretnar je podal poročilo o mojstrskih izpitih. Med raznoterostmi so obravnavali pereča vprašanja kakor odlog plačila obrtniških zaostankov pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, nadalje o tablici denarnega ekvivalenta za prejemke v naravi pri istem uradu itd. Končno je bilo preinotre-nih več spornih obrtno-pravnih zadev in odobrenih nekaj podpor od strani Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI. Zopetno naraščanje hranilnih vlog v raznih državah V zadnjih mesecih opažamo v raznih državah srednje Evrope, ki so preje enako kakor Jugoslavija trpele od tesavrira-nja denarja, da se vloge v njihovih denarnih zavodih polagoma zopet dvigajo. Na prvem mestu stoji Poljska, kjer so lani hranilne vloge pri hranilnicah narasle od 506.5 milijonov zlotov (1 zlot približno 8.25 Din) na 634.4 milijona zlotov, t. j. za celo četrtino. Prirastek znaša v naši valuti skoro 1 milijardo dinarjev. Letos se opaža enak razveseljivi razvoj, kajti v januarju so narasle vloge pri hranilnicah za 17 milijonov zlotov, L j. za blizu 140 milijonov dinarjev. V Nemčiji znaša prirastek vlog pri hranilnicah v mesecu januarju t I. nič manj kakor 189 milijonov mark, t. j. v našem denarju 3.3 milijarde dinarjev, ter dosegajo skupaj 14.4 milijarde mark ali v i.a-šem denarju 253 milijard dinarjev, dočim znašajo vloge pri vseh jugoslovanskih denarnih zavodih okrog 10 milijard dinarjev. Na Češkoslovaškem se je lani ustavil odtok vlog iz delniških bank in se je zopet pojavil razveseljiv, četudi neznaten prirastek vlog v višini 23 milijonov Kč. Pri nekaterih zavodih je prirastek vlog prav znaten, kar je pripisati predvsem smotreni pomoči države v času, ko so se češkoslovaški zavodi borili s težavami. Ta uspeh je tem važnejši, če pomislimo, da je lansko leto prišlo v Če3coslovaški do devalvacije, ki je sicer mirne češkoslovaške vlagatelje precej vznemirila; vendar se je znaten padec vlog v prvem poPetju L 1934. že izravnal s prirastkom v drugem pol- , Ietju. 1 Pri češkoslovaških hranilnicah se je končalo 1. 1934. še z malenkostnim odtokom vlog, ki pa se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta izpremenil v žjvuiicn prirastek vlog. V teh dveh mesecih so vloge narasle za nič manj kakor 223 milijonov Kč, t. j. 412 milijonov dinarjev, in izkazujejo celo nemške hranilnice v CSR, kjer je bil položaj najtežji, znaten prirastek vlog. Danes znašajo vloge pri češkoslovaških hranilnicah 21 milijard Kč, L j. blizu 39 milijard dinarjev. Tudi v Jugoslaviji se kažejo prvi zraki zboljšanja: po podatkih beograjskega Združenja bank so znašale vloge pri jugoslovanskih denarnih zavodih 1. marca t. 1. 9911 milijonov dinarjev, kar je za 124 milijonov več kakor ob istem času lani. Gospodarske vesti — Znižanje obrestne mere pri Državni hipotekami banki. Pri izvajanju dosedanje politike pocenjevanja kredita v državi in olajšav hipotekarnim dolžnikom, je upravni odbor Državne hipotekarne banke sklenil na svoji seji 10. t. m., da se tudi na dolgoročna hipotekama posojila, dovoljena po 31. marcu 1931, in na vsa slična posojila, ki bodo dovoljena v bodoče. ža obrestna mera na 7 odst. namesto dosedanje obrestne mere S odst. To znižanje obrestne mere bo prav prišlo vsem banč nim dolžnikom že pri prvem prihodnjem roku za plačilo anuitet, ki zapade po tej odredbi, izvzemši samoupravna telesa, občine, sreze. banovine in državo. = Razvrstitev avtobusnih prog glede na konkurenco železnicam. Kakor znano je bila z uredbo o taksah na prevozna sredstva znižana vozninska taksa na avtobusni promet, in sicer na 10° « pri avtobusnih zvezah, ki neposredno konkurirajo železnicam in na 5*/« pri avtobusnih zvezah, ki deloma konkurirajo železn.cam, dočim je ukinjena voz-nireka taksa pri avtobusnih zvezah tretje skupine, to je pri zvezah, ki sploh ne kon-kurijajo železniškemu prometu. Finančni minister je sedaj v sogktsju s prometnim ministrom izdal odlok, 6 katerim se razr vršoajo avtobusne zveze potniškega prometa po cl. 2 uredbe o taksah na prevozna sredstva v konkurenčne in nekonkurenčne železniškemu prometu. Seznam teh razvrščenih zvez izide v »Službenih novinah« 12 t. m ... = Za obrambo holandskega goldinarja. Pred dnevi je nizozemska Narodna banka zaradi obrambe holandskega goldinarja zvišala d^skontno mero od 2.5 na 3.5 odstotka, sedaj pa je izvedla ponovno zvišanje od 3.5 na 4.5 odstotka, in 6icer zaradi tega. ker se še vedno opaža bes kapitala iz Nizozemske. Na evropskih deviznih tržiščih je holandski Narodni banki uspelo preprečiti oslabitpv t*čaia m se je deviza Amsterdam »radi intervencij zopet popravila. = Združenje diplomiranih ekonomistov je izročilo notranjemu ministrstvu v potrdilo pravila o enotni organizaciji ekonomistov za vso državo. Ta organizacija se bo imenovala »Zveza ekonomistov kralievine Jugoslavije<. Ko bodo ta pravila potrjena po notranjem ministrstvu, bo začasna uprava združenja sklicala kongres ekonomistov kraljevine Jugoslavije. Na tem kongresu bodo razen vprašanj osebnega značaja prišli na dnevni red tudi referati o perečih gospodarskih problemih v naši državi. Borze 11. aprila. Na ljubljanski devizni borzi se je Amsterdam po včerajšnjem oslabljenju spet za malenkost popravil. Bruselj pa je dalje neznatno popustil. Oslabela sta tudi London in Newyork. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi ostali v Ljubljani neizpremenjeni na 8.62 — 8.72, v Zagrebu so se trgovali po S.64 (8.62 včeraj), a v Beogradu so notirali 8.55 _ 8.05. _ Grški boni so se zaključevali v zagrebškem privatnem kliringu po 30 (30.25 včeraj). _ Angleški funti so notirali v beograjskem privatnem kliringu 230.70 — 232.30 (včeraj 231.32 — 232.92). — Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda popustila. Za junij se je zakliučiia po 373. Ostali zaključki: v 7% Blairu po 67.25, v 6° o begluških po 65.50 in v Priv. agrarni banki po 235. Devisa. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2962.SS — 2977.48, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 743.21—748.28, Curih 1421.01 — 1428.08, London 212.21— 214.27, Newyork 4355.43 — 4391.74. Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.52, Trst 353.84 — 366.93. Avstrijski šiling v privatnem klaringu 8.62 — 8-72. Curih. Beograd 7 02. Pariz 20.38. London 14.9550. Newyork 309, Bruselj 52.3250, Milan 25.65, Madrid 42.2250. Amsterdam 208.40, Berlin 124.40, Dunaj 58.15. Stockholm 77.15. Oslo 75.15. Kobennavn 66.80, Praga 12.9150, Varšava 58.25, Atene 2.90, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 372 — 374. za april - maj 372 do 373. za junij 372.50 — 373, za julij - avgust 372.50 — 373, 7® o investici i?ko 77.50 do 79.50. 4°/» agrarne 45 den., 7°/e Blair 67 do 67.50, 8° o Blair 77 — 78.50. 6° o begluške 65 — 65.50; delnice: Narodna banka 5350 do 5370, Priv. agrarna banka 231 — 234, Trbovlje 123 — 125. Beograd. Vojna škoda 371 — 371.50 (37150). za maj 371 50 — 372 (372). 7"V« investicijsko 78 _ 78.50. 4•/» agrarne '»8.50 bi., 6°'o begluške 65.50 — 06 ~(66.75), posojilo Drž. hipotekarne banke 72.50 bi., Narodna banka 5370 den„ Priv. agrarni banka 230 _ 233 (234. 230). Blagovna tržišča LES. -I- Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili trije vagoni hrastovih friz. ŽITO. + Chicago. 11. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 96.25. za julij 97.75, za september 96; koruza- za maj 88.75, za julij S3.50. -f Winnipeg. 11. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 90.50, za julij 91, za september 90.25. -I- Novosadska blagoma borza (11. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica, baška poti.-ka 126 — 128; slavonska 128 _ 130; sremska in baška 121—123; banatska 120 — 123. — <>*es: tiaški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65 GG kg 125 — 130; jan, 67 68 kg 135 — 140. — Kornza: baška in sremska 67 — 68; banatska 64 — 65. _ Moka: baška in banatska »0s< in »0gg< 1S7.50—210: >2< 167.50—190; >5« 147.50 do 170; J&c 130 - 142.50; ,7« 105 do 110- »8< 75 — 78. _ Fižol: haški in sremski beli. brez vreč. 2" o 130 - 135. — Otrobi; baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78 + Budimpeštanska temiinska borza (11. t. m.) Tendenca slaba, promet sreden. — Pšenica: za maj 15 41 — 15.43. za ianij j5.45 — 15.46. — Koruia: za maj 11.08 do 11.09. za julij 11.12 — 11.3. BOMBAŽ. + Liverpool. 10. aprila. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.29 (6j2o). ia oktober 6.00 (5.96). — Newy«rk, 10. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaklj. tečaji: za maj 11.20 (11.26). za oktober 10.91 (10.95). HEPEB70A& DRAMA. Začetek ob 20 Petek. 12.: Naša beseda. Prireditev dijakov klasične gimnazije. Izven. Sobota. 13.: Malomeščani. Izven. Znižane cene. Nedelja, 14.: Bunburv. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPLKA. Začetek ob 20. Petek. 12.: Zaprto. Sobota. 13.: Dežela smehljaja. Na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Nedelja. 14.: Netopir. Gostuje gdč. Erika Druzovič. Izven. Znižane cene. ★ Leharjeva opereta »Dežela smehljaja« v korist Udruženja gledaliških igralcev, ni je bila zaradi bolezni ge. Giungjenčeve že ponovno preložena, se poje v soboto kot predstava izven abonmaja. Glavni ženski partni pojeta ga. Gjungjenčeva in ga. Ribičeva, princa Sou-Chonga g. Gostič. poročnika g. Peček, strica g. Zupan, evnuha g. Simončič Sodeluje balet. Občinstvo opozarjamo na to izredno zanimivo predstavo, v kateri nastopita prvič ga. Gjungjenac in g. Gostič v glavnih partijah. Gdč. Erika Druzovičeva. naš zelo priljubljeni gost, gostuje v nedeljo zvečer v opereti »Netopir« v vlogi Adeie. V partiji Rozalinde pa nastopi gdč. Župevčeva. Ostala zasedba je običajna. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15 Sobota. 13.: Lepa pustolovščina. Premiera. Nedelja. 14.: Lepa pustolovščina. MABlBOKMtu liLLD AL1SČE. Začetek ob 20 Petek. 12.: Vijolica z Montmarira. C. Gosto vanje gdč. Erike Druzovičeve. Zadnjič. Sobota. 13.: Kvadratura kroga. D. ★ Zadnja uprizoritev operete »^ ijolica i Montmartras bo drevi. Ta Kalmanova opereta ie najprivlačnejše glasbeno delo pretekle in tekoče sezone. V naslovni partiji gostuje operna pevka gdč. Erika Druzovičeva. ki je za to vlogo kakor ustvarjena: prikupna pojava, izborna igralka in /elo muzikalna pevka Predstava je za red C. Abonentje reda D dohe jutri veseloigro | »Kvadratura kroga«. Delo je napisal sov j jetski pisatelj Valentin Katajev ter ga igra-j jo po vseh odrih z največjim uspehom, ki ga je doseglo tudi v Mariboru. »Riviera« zobna pasta daj« listam prijeten in oaveiujoč vonj, temeljito >arifietra. odstrani hitro zobni kamen tn ohrani zdrav« in bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih Nazorna zgodovina Od zareče plinske mase do urejenega sveta — Gozdovi, predhodniki premoga — Stotisočletja preteklosti v primeri z našo dobo Isola BeUa pri Stresi Svet pariške svetovne razstave 1937. je pozval prof. Ratzerja naj mu predloži načrte in modele svoje plastične zgodovine zemeljskega razvoja, če bo te načrte sprejel, o čemer skoraj ni dvomiti, tedaj bo pariška razstava v resnici za eno senzacijo bogatejša. Vse mogoče panoge naravoslovnih ved, astronomije, geologije, geografije, prazgodovine in antropologije so sodelovale pri teh načrtih, ki so tako svojevrstni in zanimivi, da jih je Ratzer razstavil na posebni razstavi, preden odidejo v Pariz. V veliki dvorani dunajskega Naravoslovnega muzeja je vse gradivo, diorame, reliefi in slike, razpostavljeno v obliki podkve (po drugem projektu v spirali) okrog ogromne vodne gladine, na kateri si lahko odpočije oko. Nad to gladino se dviga globarij, 25 m visoka in 40 m široka kupola, ki predstavlja nočno nebo. V tej kupoli se vrti velikanski zemeljski globus, ki ga gledaš s spiralne rampe kakor iz ve-soljnosti. Globus je žarko razsvetljen in njegove mere so tako velike, da je videti na njem vse reke in doline, gorovja in jezera in celo večja mesta. Izdelan je iz posebno lahke, plastične mase, ki jo je sestavil sam prof. Ratzer. Zunaj globarija je razporejena v kronološkem redu zgodovina zemlje. Najprvo jo vidimo kot žarečo plinsko maso v svetovnem prostoru. Počasi se spreminja v trdo telo. Ze jo opazimo v Stadiju, ko se je začelo na njej razvijati prvo življenje. Plitka, topla vodna prostranstva so dala bivališče prvim živalim in rastlinam. Po milijonih in milijonih let so se dvignili pragozdi velikanskih p r e s 1 i c in drugih podobnih rastlin, ki so se potem spremenile v današnji črni premog, potem so naselili zemljo v njenem srednjem veku grozotni zmaji, katerih največji so merili tudi po 35 m v dolžino. Kakor so prišli, tako so izginili, v terciaru, ki otvarja zameljski novi vek, pa vidimo že prve sesalce, ki se razvijajo in širijo čedalje bolj, Vojak za kralja-vojaka V Parizu so te dni dame boljše francoske družbe nabirale prispevke za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru. Nabiralna akcija se je tako dobro obnesla, da bo mogoče postaviti spomenik že v najkrajšem času Umirajoča zvezda Pred štirimi meseci na Angleškem odkrita nova zvezda v Herkulu, ki je zbudila v znanstvenem svetu tolikšno pozornost, je začela v zadnjih časih hudo bledeti. Sprva je bila vidna že prostemu očesu, danes pa jo je opaziti samo še z najmočnejšimi daljnogledu Privlačnost za stole kopaliških gostov V angleškem kopališču Brightonu je obrežna promenada na kilometrsko daljavo zasedena s stoli, na katere pa smeš sesti le za določeno majhno vsoto. Uprava kopališča je ugotovila, da donašajo ti stoli vsako leto manj, čeprav število kopaliških gostov stalno rase. Uprava je o tem neskladnem pojavu premišljevala in je prišla do prepričanja, da bo vzrok v k asi r k ah za stolnino, ki so dame v zrelejših letih in zato manjše privlačnosti za moški svet. Odločila se je, da jih v novi sezoni nadomesti z mladimi, dražestnimi dekleti. Kopališki ravnatelj je izjavil, da bo sam izbiral ta dekleta, in sicer tako skrbno kakor kakšen gledališki ravnatelj plesalke za kakšno revijo. Kisli ali alkalični? Ločitev ljudi po kemični sestavi krvi Neki moderni zdravniki so zagovorniki teorije, da spadajo ljudje po kemični sestavi svoje krvi med kisle in med alkalične. Prvi se nagibajo baje k tolšči, sladkorni bolezni, rev-matizmu, preobilici kisline v želodcu, migreni, visokemu krvnemu pritisku, predčasni osivitvi itd. V splošnem radi mnogo jedo in so večinoma dobre volje ali flegmatiki. Priporočajo jim alkalično hrano: sveže sadje, svežo zelenjavo, krompir, mandlje, rozine, mleko in nič ali le malo soli. Alkalični tip je spet nagnjen k tuberkulozi in mu je priporočati meso, ribe, jajca, sir, stročnice, kislo mleko, žemlje, močnate jedi, karfiolo, rezance, riž, kakao, maščobe, pivo itd. Priporočljive so zanje tudi mineralne vode, ki vsebujejo žveplo in kremenovo kislino, pripomniti pa je treba, da znanstvena medicina v splošnem ne priznava tega nauka. Belo za 20 milijonov Skoro pet milijard dolarjev za javna dela v Ameriki Prezident Zedinjenih držav je pravkar podpisal dekret, ki določa 4.8 milijard dolarjev za javna dela. Zaradi podpisa te važne listine, ki je s prezidentovo sankcijo dobila zakonsko veljavo, je Roosevelt prekinil svoj dopust na rajskem Bahamskem otočju, kjer se je še nedavno sestal s Kentskim vojvodo in njegovo mlado soprogo, princeso Marino. V Ameriki pričakujejo, da bo zakonska odobritev ogromnega kredita mogočno prispevala h gospodarski blaginji in ublažitvi sedanje krize. Hary Hopkins, ravnatelj zveznega urada za podpiranje brezposelnih, je izjavil, da bo vsota štirih milijard dolarjev prinesla zaposlitev najmanj trem in pol milijona ljudem skozi vse leto. Prav toliko delavcev pa bo mogla zaposliti tudi zasebna industrija, ki se bo silno poživila zaradi valdnega programa o ajv-nih delih. Če k tem sedmim milijonom de- lavcev prištejemo njihove družinske člane, dobimo okroglo število 20 milijonov ljudi, ki bodo svobodnejše zadihali. Borci za nov gospodarski kurz Zedinjenih držav upajo, da bodo mogli iz pravkar odobrenega fonda potrošiti dnevno 11 milijonov dolarjev, kar bo silno olajšalo mo-rečo sedanjo gospodarsko krizo. Zastor jo je obglavil V \Varrensovem gledališču v New Yorku se je te dni primerila nenavadna nesreča. Občinstvo je klicalo mlado igralko Peggy \Vilkinsonovo na oder in igralka je prišla pred rampo, da bi se zahvalila za ovacije. Ostala pa je pred rampo trenutek dalj nego bi smela. Železni zastor je kruto padel še preden je mlada igralka zapustila oder in je Wilkinsonovi odrezal glavo. Požar v pariški justični palači Na pariSkem Qnai d'Horloge je te dni Izbruhnil ogenj, k! je resno ogražal prostore kasači jskega sodišča. Gasilcem se Je pa posrečilo, da so požar kmalu pogasili v ledeni dobi, ki zaključuje terciar pa nastopa kot sodobnik mamutov in jamskih medvedov že človek. Od tistega časa. ko je prvič nastopilo današnjemu človeku jx>dobno bitje, je poteklo že več desettisoč in morda sto tisoč let. Kaj je proti temu tistih borih nekoliko tisoč let, ki nam obsegajo »zgodovino človeštva« v običajnem pomenu besede? A že smo v današnji dobi, že vidimo človeška plemena kakršna so danes, njih življenjski prostor, današnje živalstvo in rastlinstvo. Vse je plastično izobličena znanost Veda, ki se bavi z mrtvo preteklostjo, okameninami in kostmi, je dobila kri rn meso. Razstava te vrste se mora dojmiti vsakogar. Preprosto in elegantno Paramountova filmska Igralka W e n d y B a r r i e v preprosti, vendar pa elegantni spomladanski obleki Pred novo ledno dobo ? Kakor poroča »New York Herald«, je admiral Byrd med svojim bivanjem na južnem tečaju ugotovil, da se pomika ledov-je tega tečaja s hitrostjo l milje na leto proti Avstraliji. Možno je, da ocean raztali to ledovje — to je vprašanje, o katerem bo mogoče govoriti šele potem, ko bo podal Byrd svoje znanstveno poročilo. V primeru pa, da se bo ledovje s to hitrostjo stalno širilo, ni dvoma, da bo imela vsaj južna polobla tako rekoč v doglednem času novo ledno dobo, kar bi ne bilo baš prijetno presenečenje za te kraje. kjer konferirajo te dni angleški, francoski in italijanski državniki o mirni ureditvi Evrope Pohod v Abesinijo Japonci stoje črnim bratom ob strani Posebni dopisnik londonskega >Dailv Maila« poroča iz Massaue, najvažnejšega pristanišča v Eritreji, da ima Italija na afriškem ozemlju osredotočenih najmanj 20.000 svojih iii 40.000 kolor.ijalnih čet. Slednje so sestavljene iz askarskih vojakov ter imajo zasedene postojanke, ki ločijo Abesinijo od Eritreje, Vsi ti vojaški oddelki so opremljeni z najmodernejšim orožjem, imajo s seboj težko topništvo, tanke in nešteto strojnic. Na razpolago jim je tudi 200 lovskih in bombnih aeroplanov. Tudi v italijanski Somaliji so koncentri- rani močni oddelki vojaštva, ki so v neprestani pripravljenosti. Te divizije so preskrbljene z najmodernejšo vojno opremo. Po sodbi angleškega novinarja so Italijani popolnoma pripravljeni na spopad. Tudi Abesinci se s svoje strani pripravljajo na dogodke, ki jih ne bodo presenetili. Etiopska vlada je v zadnjem času prejela iz Japonske mnogo letal, topov in drugega vojnega materiala. Ko bo v Abesiniji minila deževna doba, ki trenutno še traja, bodo torej rta njenih mejah najbrže zagrmeli topovi. Pobeg dr. Rauschninga »Politika omame in prevzetnosti" Kakor je naš list že poročal, je po zadnjih volitvah v Gdansku pobegnil na poljsko ozemlje dr. Rauschning, bivši predsednik gdanskega senata in pri prejšnjih volitvah vodilni kandidat narodno-sociali-stične stranke. Njegov pobeg je zbudil v svetu precejšnjo pozornost, dasi je bilo znano, da je bil v zadnjem času v sporu s hitlerizmom v mali svobodni državi. Njegove bivše strankarske tovariše Bivši predsednik gdanskega senata Rauschning Diadem s kljukastim križem Svatbena parada na račun ljudskih grošev V Berlinu se je oženil predsednik pruske vlade, general Goring, z gledališko igralko Emmv Sonnemannovo. Svatba je bila nadvse pompozna. Rjavi udarniki, Hitlerjeva mladina in Zveza nemških deklet so tvorili pri paradi špalir na cestiščih berlinskih ulic, kjer se je zbralo okolu 23.000 ljudi. Goring je poklonil svoji ženi diadem s 35 briljanti. V sredini diadema je vdelan v venčku draguljev kljukasti križ iz safirjev. Poleg tega nakita je poklonil Goring svoji ženi še odgovarjajoče uhane, prstane in zapestnice. Generalu Goringu je darovala nemška mornarica jahto in čoln s spalnico v ljud- skem slogu, Lufthansa pa je prispevala svoj obolus v obliki letala. Med gratulanti je bil tudi operni skladatelj Rihard Strauss, ki je poklonil generalu original opere »Anabella«. Svatbena gostija je bila v hotelu »Kai-serhof«. kamor je bilo povabljenih 400 gostov, vabila so bila natisnjena na najfinejšem papirju in / z zlatimi črkami, vsako vabilo je bilo vezano v svinjsko usnje. Za parado so pobirali prostovoljne prispevke na ulicah dva dneva pred poroko. Goringova žena bo nastopila na odru zadnjič 20. aprila potem se bo za vedno umaknila v zasebno življenje. Zločinec v močvirju Raymond Hamilton v roki pravice Ravmonda Hamiltona, sedanjega sovražnika Amerike št. 1«, so oblasti po dolgem zasledovanju le dobile v pest ter ga zaprle v celico smrti, kjer čaka zasluženega konca. Hamilton je bil že pred časom obsojen na smrt na električnem stolu, toda se je izvršitvi usmrče-nja spretno izognil s pobegom iz ječe. Bandit je šel ameriški policiji zadnje čase tako na živce, da je imel vedno zasledovalce za petami. Toda uren in udaren kakor je bil, se je vedno izmuznil sovražnikom. PTed časom so ga izsledili v močvirnem ozemlju reke Peari. Napadel je namreč v spremstvu neke ženske in tovariša tolovaja banko v Prentissu ter uplenil 1500 dolarjev. Ko je videl, da so mu za petami, jo je pobrisal v avtomobilu, kjer je bila ženska pri volanu. Toda ne za dolgo. Orožniki so pritisnili za njim s pomočjo narodnih gardistov in kmalu je drdralo po cestah za drznim razbojnikom 200 motociklistov in avtomobilov. Južni Mississippi je bil kar preplavljen z vozili. Ker so zasledovalci odrezali Hamiltona od sveta, so začeli ožiti krog okolu njega. Tako se je obroč manjšal od ure do ure in nazadnje so stisnili Hamiltona v neprodirno močvirno ozemlje v širini ene milje ob Georgetownu. Hamilton, ki je v začetku bega razpolagal s štirimi avtomobili, je pustil svoje tovariše na cedilu. Skušal je parkrat prebiti kordon zasledovalcev in pri nekem takšnem sunku se mu je posrečilo razorožiti na en mah 25 narodnih gardistov. Nazadnje pa je le spoznal, da ne bo ušel usodi. Zato se je umaknil z nekaterimi tovariši v močvirje, kjer je imel vso noč proti sebi 200 oblegovalcev. Ko se je zdanilo, so začeli orožniki koncentrično prodirati proti banditovi postojanki odločeni, da dobe Hamiltona v roke živega ali mrtvega. Dobili so ga živega in dvomljivo je, če bo mogel zdaj uiti smrtni kazni. je razdražilo zlasti odprto pismo, ki ga jo poslal na dan pred temi volitvami hitlei^-jevskemu vodji Forsterju. V tem pismu je pisal, da bi razveljavljen je sedanje pravne enakosti v svobodnem mestu postavijo Poljake v njem praktično v boljši položaj nego Nemce, ki se ne priznavajo k narodnemu socializmu. Imenoval je politiko gdanskih hitlerjevcev »politiko omame m potegavosti, organizirane samopašnosti m glasne prevzetnosti«. Pravi, da nemštva na vzhodu ni mogoče ohraniti brez jasnega pravnega reda in načela enakosti pred zakonom. Končno zahteva tudi spoštovanje nasprotnikove časti, svobodo vesti, ki se ne da vezati z zahtevo po slepi pokorščini. Dr. Rauschning se je ustavil trenutno pri sorodnikih v Torunju, ne ostane pa na Poljskem, temveč se preseli v Švico. Inozemci v Avstriji Republika Avstrija, ki ima 6 milijonov prebivalcev, ima med njimi po ljudskem štetju od 22. marca 1934 skoro štiri in pol odst. inozemcev. Natančno število slednjih je znašalo lani ob štetju prebivalstva 289 tisoč 305 oseb. Samo na Dunaju živi 130 tisoč tujih državljanov. Med njimi ima Jugoslavija po izkazu štetja 30.940 svojih ljudi. Nemški vohun v Parizu Francoska policija v Parizu je prijela enega izmed vodilnih vohunov nemške špionažne službe v inozemstvu, Edvarda Bernhuberja. Ta mož obvlada osem jezikov, govori med drugim kitajski ter si je umel v Parizu pridobiti naklonjenost nekih krogov s tem, da se je zavzemal za učvrstitev nemško-francoskih odnošajev. Zdaj so ga obtožili vojaškega in političnega vohunstva. Mož je imel več sodelavcev, med njimi tudi svojo ljubico, italijansko plesalko Dino Sarroni. Birokracij in letalski rekord Angleški letalec Brooke, ki je prispel z novim rekordnim poletom iz Avstralije v London, je prinesel s seboj sedem pisem večinoma pozdrave avstralskih županov angleškim županom. Ta pisma pa so mu oblasti zaplenila, ker jih po angleškem zakonu ne smejo prenašati zasebne osebe. Dostavili so jih potem po pošti — toda prejemniki so morali plačati kazenski porto... ANEKDOTA Ameriški filantrop Teofil King, ki je umrl v 90. letu svoje dobe, ni bil samo mož dobrega srca, temveč tudi zlatega humorja. Deset ton težka granitna krogla na njegovem grobu nosi ta-le napis, ki ga je sam sestavil pred svojo smrtjo: »Teofil King — dospel 14. decembra 1844 — povišan 1. februarja 1935.« VSAK DAN ENA fiajrmoBd Hamilton »Nu, ti pa mi prihajaš pred oči v kaj žalostni podobi!« »To nič ne de, glavno je, da sem zmagal.« »Ce je zmagovalec takšen, kakšen more biti šele premaganec!« ŠPORT ŽSK - Železničarski športni klub v Ljubljani Na zadnjem občnem zbora je dolgoletni, popularni SK Hermes spremenil svoje ime — Lepi uspehi klubovega delovanja Prošlo nedeljo se je vršil XVI. redni letni občni zbor Hermesa v dvorani Želez- ničarskega glasbenega društva »Sloge« v palači Ljubljanskega dvora ob številni udeležbi članstva. Hermes. ki je poleg Ilirije in Primorja ederi naših najagilnejših klubov je brez dvoma doprinesel ogromno zaslug za po-vzdigo slovenskega nogometa, moto-kole-sarski in table tenis šport. Priljubljeni predsednik svetnik drž. žel. g. dr. Mauri je izrekel zahvalo vseh podpornikom kluba, pred vsem ministru dr. Marušiču in direktorju drž. žel. g. Cugmu-su. častnima predsednikoma kluba za njih veliko gmotno in moralno pomoč klubu, dalje banu g. dr. Pucu, občini, načelniku mestnega socialnega urada g. Juvanu za velikodušno pomoč pri gradnji igrišča, kakor tudi vsem ostalim podpornikom kluba, katerim je članstvo izreklo iskreno zahvalo. Toplo zahvalo je izrekel uredništvu Jutra« in ostalemu tisku za vsestransko podporo in naklonjenost klubu ter železnici upravi, ki je klub vsestransko podprla. Z gioboko pieteto se je predsednik kluba -pomnil tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki ga je članstvo počastilo z enominutnim molkom. Iz poročil posameznih referentov je razvidno, da je bilo delovanje kluba (ki združuje v svoji sredi ca. 300 članov) v prete-ečeni poslovni dobi dokaj razveseljivo in docela pozitivno, kar velja predvsem za športne uspehe kluba. Obširno tajniško poročilo je podal glavni tajnik g. Lukežič. Nazorno in izčrpno podano delovanje kluba v pretečeni dobi je nudilo tudi točni pregled klubove zgo-iovine od postanka pred 15 leti do danes, ^-.lub je imel skoraj 500 sej, prejel m odposlal je skoraj 20.000 dopisov, denarnega prometa je imel skoraj 2,000.000 Din, preko 100.000 letno. V dobi 15 let je pri--'opilo, odstopilo in deloma umrlo ca. 5000 članstva. Najag'lnejše je bilo delovanje kluba v letih' 1919—1926 ter od 1938. do danes. Proslava 15 letnice obstoja se je delno -izvršila v dneh 6. in 7. oktobra lani. Višek proslave, ki bi se moral vršiti obenem z zaključkom in velikimi mednarodnimi mo-to-koiesarskimi dirkami, določen na 14. oktober, se je moral na žalost preložiti zaradi tragične smrti našega kralja. Isti pro-aram se bo izvedel letos v maju ali juniju. Kakor mnogi drugi klubi je bil lani tudi i iermes deležen finančnih gospodarskih ncprilik pri ogromnem delu v obči interes našega športa. V pretečeni dobi je imel klubov centralni odbor 17 sej in eno žalno sejo. Samo glavno tajništvo (brez ostalih sekcij) je prejelo in odposlalo skupno ca. 400 dopisov. Klub šteje v vseh sekcijah 140 rednih članov, nevštevši mladine, ki jo ravno Hermes v največjem številu združuje v svoji sredi. Odnošaji z ostalimi klubi in športnimi forumi so bili vseskozi prijateljski in korektni. Nogometna sekcija je odigrala skoraj 60 tekem. Slab trenutni plasman moštva ni pripisati športnemu neznanju, ampak prehodni indispoziciji. Kljub temu je prav sekcija pokazala obilo napredka. Ima preko 50 verificiranih igračev, nad 100 podmladka in naraščaja. Table-tenis sekcija je zasedla 2 mesto v državnem prvenstvu, udeležila se je ne-broj turnirjev ter je vselej nad vse častno zastopala barve kluba. Ima nad 30 aktivnih članov. Za kolesarsko sekcijo sta poročala načelnik g. Gregorc in tehnični referent g. Maver. Sekcija je lani pokazala vsestransko ogromni napredek, ki je pred vsem Primorje v Beogradu V šestem kolu liginih borb za nogometno prvenstvo države bo slovenski ligaš v nedeljo prvič letos gost Beograda. V re-vanžni tekmi se bo Primorje srečalo z Baskom. Srečanje bo za oba kluba zelo pomembno. Bask bo skušal dokazati domačemu občinstvu svojo superiornost, kljub porazu v Ljubljani, Primorje pa si bo moralo s prvim nastopom v Beogradu zagotoviti sloves odločnega in borbenega tekmeca, ki si je prav zaradi tega v prejšnjih gostovanjih pridobil simpatije športnega občinstva v prestolnici. Čim lepša, hitra, borbena m prodorna bc nedeljska igra Primorja, tem večji bo po set ob drugem srečanju v Beogradu, za katerega pripravljata BSK in Jugoslavija skupen, zanimiv program. Dne 24. maj« bo namreč gostoval proti BSK francoski Ra cing klub iz Strasbourga. V predigri bo na stoDila v prvenstveni borbi enajstorica Primorja proti Jugoslaviji. Dne 26. maja bo Racing klub gost Jugoslavije, Primorje pa se bo v predtekmi srečalo v ligini borbi z državnim prvakom BSK.. Za takratni rekordni poset prestolniškega športnega občinstva bo tedaj že nedeljski nastop Primorja prispeval k privlačnosti. Želimo le, da bi bil izkupiček vseh treh borb čim častnejši za slovenski nogomet. Treba jc le. da črno-beli še podvoje svoje znanje s požrtvovalno vnemo, borbeno voljo in pogumom do zmage, da vlije še sleherni napadalec več poguma do strela iz vsake, količkaj zrele pozicije in uspeh gotovo ne bo izostal. Takšno zgledno požrtvovalnost naših fantov bo športna Ljubljana in okolica podprla z rekordnim posetom na velikonočno nedeljo in pripomogla Primorju v borbi s Concordio do še lepše zmage za piruhe Sodil bo g. Nenadovi* Srečno! EV ŠE KAJ! V Sarajevu se srečata isti dan Slavija in Jugoslavija Sodnik g. Podupski, revanžni poset Hajduka osiješki Slaviji pa bo vodil g Joksimovič. Zaoreb bo imel v nedeljo reprezentativno tekmo z Beogradom. Postava: Puh?r, Beloševič. Golac, Premrl. Živkovič (Valja-revič). Horvat. Petrak in Kokotovič Beo-orad Platz (novi golman Jugoslavije) Ka-dovanovič Mitrovič, Arsenijevič, Stevovič, Ponovič Timanič SuTdonja Marjanovič, Vujadinovid Glišovič. V predigri nastopita iuniorski reprezentanci obeh mest. V Maksimiru bo cross country tek dam Haška, Concordie. Ilirije in Atene, ki brar T-i to kal. zasluga agilnih gg. Maverja in Gregorca, ki sta sekcijo organizirala kot eno najboljših v naši domovini. Dirkači, pred vsem Abulner in Tine Avbel sta se udeležila sploh vseh tovrstnih dirk. Avbelj je priboril klubu juniorsko prvenstvo dravske banovine, Abulner pa se je udeležil skoraj vseh važnejših dirk doma in v inozemstvu, tako v Avstriji in v Italiji. za motociklistično sekcijo je podal zelo izčrpno poročilo nje načelnik in ustanovitelj g. Cigler. Sekcija je brez dvoma naj-agilnejša v klubu. Četudi najmlajša (ustanovljena je bila komaj pred letom dni) je pokazala med vsemi sekcijami največji napredek. Priredila je lani tri velike dirka-liščne dirke, ki so bile nekaka početna revija ponovne uvedbe motornega športa v Ljubljani, član sekcije je tudi glasoviti »Leteči Kr^ijec« Starič, brez dvoma prvi dirkač Jugoslavije. Med drugimi prvenstvi si je Starič priboril v Zagrebu tudi slovansko prvenstvo, vsekako velik in časten uspeh za Slovence. Pod vodstvom agilnega načelnika Ciglerja, se sekcija vidoma razvija ter je že danes med vodilnimi v državi. Za upravo igrišča je g. Kosirnik pred vsem omenil, da je pri gradnji potrebno še mnogo dela. Prepotrebna je moderna garderoba in umivalnica, v letošnjem programu je tudi izgraditev tribune, za kar vse pa je seveda potrebna podpora javnosti. Pod vodstvom neumornih gg. Rotta in Kosirnika se uprava igrišča zelo trudi, da dokonča ves svoj delovni program. Denarnega prometa je bilo skoraj 150.000 Din, za 100% več ko lani. Potek občnega zbora je pokazal, da vlada med članstvom in odborom res prijateljska harmonija. Pri volitvah je bil ponovno burno in z odobravanjem izvoljen za predsednika priljubljeni dr. Mauri, svetnik drž. železnic. Prvi podpredsednik Kuret Marij, v. kontrolor drž. žel.; II. podpredsednik Škof Franjo, šef Staniče Ljubljana gl. kol.; gl. tajnik Škrajnar Jože, žel. usl. v Ljubljani; blagajnik Rott Bogo, kontrolor dir. drž. žel.; upravnik igrišča Kosirnik Mirko; gospodar Prešern Stane; načelnik nogometne sekcije Rott, moto-sek-cije Cigler Jakob, kolesarske sekcije Gregorc Metod in table-tenis sekcije Zornada. Odborniki: Lazar Ciril, Kušar J., Ferlež J„ Jesih, Makuc, Groznik L., Lauš A. in Lukežič; nadzorni odbor: predsednik Zupanič Karlo. višji svetnik drž. žel.; odborniki inž. Zelenko, višji svetnik drž. žel.; Irkič J.; Končar J. in Juh. Sprejetih je bilo še nekaj točk spremembe pravil, najvažnejše pa je bilo vprašanje spremembe imena kluba in priključek kluba kot športne sekcije k Udruženju Jugoslovenskih železničarjev in brodarjev, Po izčrpnem referatu referenta g. Kureta, ki je točno obrazložil pomen in potrebo skupne zveze z udruženjem J. N. Ž. B. je celokupno članstvo enoglasno odobrilo ta sklep. Po dolgi in stvarni debati je končno občni zbor sklenil in odobril spremembo imena kluba v Ž. S. K. v Ljubljaai, to je v »Železničarski športni klub« v Ljubljani. S tem je tudi odpadel dolgoletni tradicionalni naziv kluba »Hermes«, ki je dolga leta simboliziral naše sportnike-železničarje. Toplo pozdravljen se je oglasil končno še k besedi tajnik U. J. N. Ž. B. g. Kušar, ki je v imenu udruženja toplo pozdravil občni zbor ter apeliral na složno in skupno delo za napredek športnega pokreta med železničarji. S pozivom na vso javnost, katere dolžnost je. da agilne železničarje pri njih nesebičnem športnem delu podpre ter tako dokaže simpatije, ki jih sedaj novi »ŽSK« uživa, je predsednik g. Mauri zaključil važni občni zbor. I. L. Po poročilih »Politike« bo v Ljubljani 26. maja lahkoatletski dvoboj ljubljanske in beograjske reprezentance. Pokal »Politike« brani Beograd. 30. maja se srečajo v Zagrebu z reprezentanco Beograda zagrebški atleti. V letošnjem programu je tudi lahkoatletski miting Male antante med zastopniki Prage, Bukarešte in Beograda. Po izvrstno uspeli turneji v Indijo se je te dni vrnila naša teniška reprezentanca, ki je požela večino zmag. Bila je zunaj 4 mesece in prinesla seboj samo — 36 pokalov! Službene objave LNP (Seja p. o. 10. t. m.) Navzoči gg.: Kuret, Novak, Jugovec, Bergant, Jančar, Sancm, Salomon, SuSnik Skuhala, Juvan. V nedeljo 14. aprila se določijo prvenstvene tekme. V Ljubljani igrišče Primorja ob 10. Svoboda : Slavija (službeni g. Runtič, vsak klub po tri reditelje). — Igrišče Slovana ob 14.15 Mars : Jadran, ob 16. Grafika : Slovan (službeni g. Skerl, kluba po štiri reditelje). — Igrišče Mladike ob 10. Mladika : Sloga (službeni g. Kosirnik, kluba po tri reditelje). Igrišče Korotana ob 10.15 Korotan : Reka (službeni g. Juvan, kluba p«» štiri reditelje). — V Radomljah ob 16. Radomlje : Domžale (službeni g. Martelanc, Radomlje 8 rediteljev. V Mariboru igrišče Rapida ob 14.45 Rapid : ŽSK Hermes (službeni dr. Glušič). — V Celju igrišče Celja ob 16. Celje : Čako-večki SK (službeni g. Hrastnik). — Na Jesenicah, igrišče Bratstva ob 1530 Bratstvo : Korotan (služb. g. Langus, Bratstvo deset reaiteljev). — V Zalogu ob 16. Zalog : Disk (služb. g. Srakar, Zalog osem rediteljev). — V Murski Soboti, igrišč« Mure ob 15.30 Mura : Ptuj (služb. g. Ar-vay). — V Trbovljah, igrišče Trbovlja ob 15.30 Retje : Trbovlje (služb. g. Kuhar). — V Zagorju, igrišče Zagorja ob 15.30 Svoboda : Zagorje (služb. g. Guna). Prvenstvena tekma Radovljica : Gorenjec, določena za 14. april, se verificira 3 : 0 p. f. za Gorenjca. — Odobri se prva poskusna tekma Moste : Primorje in prijateljska tekma Primorje . Amater, obe 14. t. m. v Ljubljani; Žalec : Olimp v Žalcu; Jugoslavija : Amater v Celju, Maribor : Svoboda v Mariboru. — Naknadno se odobre prijateljske tekme 7 aprila Rudar : Dobrna v Hrastniku in Mengeš : Slavija v MengSu. Obvešča se Svoboda, Maribor, da je M. Z. F. V. N. odobrilo tekmi 21. in 22. «pri- la v Avstriji. — Reki, Ljubljana se rezervira termin 28. in 29. junija za proslavo kluba. Termin 30. junij, zaseden s prvenstveno podsavezno tekmo, ae ne more rezervirati. Službeno iz SO pri LNP S seje s. o. 11. t. m. Delegirajo se v nedeljo 14. t. m.: Ljubljana, igrišče Mladike ob 10. Mladika : Sloga Šetina (sporazum), stranska sodnika Drašler, Nemec; igrišče Slovana ob 14. Mars : Jadran Dorčec (sporazum), str. ss. Kosirnik. Sancin Gvido; ob 16. Grafika : Slovan Macoratti. str. ss. Jurman. Prešeren; igrišče Primorja ob 10. Svoboda : Slavija Ehrlich, str. ss. Sketelj, Hudales: ob 14.30 Moste : Primorje, poskusna, Mrdien-ob 16. Primorje : Amater, Košar; igrišče Korotana ob 10.15 Korotan : Reka Jamnik, str. ss. Sancin S., Oven Fr. Radomlje ob 11. Radomlje : Domžale Vrhovnik: — z.aiog, igrišče Zaloga ob 16. Zalog : Disk Joksič; — Jesenice, igrišče Bratstva ob 15. Bratstvo : Korotan Jordan; — Trbovlje igrišče Trbovlja ob 15.30 Retje : Trbovlje Lukežič, st. ss. Rajtmajer. Lunder. predtekma Krhlikar: — Zagorje, igrišče Zagorja ob 15.30 Zagorje : Svoboda Božič (sporazum); — Maribor, igrišče Rapida ob 14.45 Rapid : Hermes Vesnaver; — Celje, igrišče Celja ob 16. Celje : ČSK Ramovš. Sodniški kandidati, ki so delegirani kot stranski sodniki, se opozarjajo, da se pred tekmo javijo delegiranemu sodniku. Kandidati se opozarjajo na današnje predavanje, ki bo ob 19.30 v vrtnem salonu »pri Levu«. (Dalje.) ASK Primorje ( centralni odbor). Pozivamo celokupno članstvo, da se udeleži pogreba blagopokojnega dr. Henrika Turne, očeta naših odličnih podpornikov «n članov. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti, Fugnerjeva ul. 9. Udeležba odborov in vsega članstva plavalne in Iahkoatletske sekcije obvezna. — Prav tako pozivam odbor in celokupno članstvo, da se udeleži pogreba klubovega ustanovnega člana, blagopokojnega g. Frana Krapeša, danes ob 17. iz hiše žalosti v Zvezdi. Predsednik. — (Nogometna sekcija.) Danes točno ob 20. naj pride pred Emono ligino moštvo, ki je igralo v nedeljo proti Basku, kakor tudi Slamberger, Kukanja. Hasl. — (Lahkoatlet-ska sekcija.) Danes ob 20.30 v tajništvu Tyrševa c. 36 (vhod iz veže) seja odbora Iahkoatletske sekcije. Vabljeni gg. Goslar, podpolkovnik Maras, Marc, Weibl, mag. pharm. Piccoli, Skušek, Sancin D., Kermav-ner, Polič, Gaberšek, Cerar, Raič M., Sla-mič, Windisch, Czurda. Točno in zanesljivo! SK Ilirija, nogometna sekcija. Sestanek I. moštva drevi ob 20. v Evropi. Točno in vsi zaradi gostovanja v Celovcu! Rezerva igra v nedeljo v Radomljah, juniorji ob 10. na Stadionu z Mladiko. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Za Maribor določeni igralci naj si preskrbe opremo vsak sam. Jutri ob 20. do 21. naj se javijo pri Kočarju. ŽSK (table-tenis). Danes ob 18.15 zelo važna seja pri Keršiču. Smučarski klub Ljubljana nujno vabi vse naraščajnike in ostalo neorganizirano mladino, ki se je prijavila k razpisanemu tečaju v skokih na Pokljuki, da se zanesljivo udeleži sestanka danes ob 18, v veliki sobi restavracije Zvezde. Prijavljeni izven Ljubljane bodo o vsem obveščeni po pošti pravočasno. — Sestanek tekmovalcev bo istotam ob isti uri. SK Svoboda. Danes obvezen trening. Ob 19. sestanek v Delavski zbornici. JASO. V soboto in nedeljo izlet na Zelenico. Podrobnosti na deski v univerzi. Sokol Iz novomeške sokolske župe Dramski odsek v Mirni je že jeseni odigral z uspehom Vombergerjevo »Vrnitev«, za nedeljo 24. p. m. pa nam je pripravil izredno presenečenje. Gostovanje dramskega odseka z Viča z dramo »Mladost« je v gosteh pokazala vso svojo rutino in dosegla presenetljiv uspeh. Br. režiserju R. Marinčiču in vsej njegovi odlični igralski družinici naše priznanje. Želimo, da nas še katerikrat obišče. Zgledu drugih okrožnik društev sledi Trebnje z lepim razmahom. Polna telovadnica vseh oddelkov dela kakor v panju, pa tudi naš P. O. se prav razveseljivo giblje. V marcu je priredil prvi prosvetni večer, ki je bil posvečen Masaryku in bratski Češkoslovaški. Oživel je po par letih tudi naš dramski odsek, ki študira Bevkovo trodejanko »Kajn« v režiji br. Steinerja. Igra bo v nedeljo 7. aprila. Mladinski odsek, ki ga vodi br. prosvetar Saša Dominko, študira z mladino Goljevo mladinsko igro »Pastirček in princesa«, katero bo odsek igral na prostem. Članstvu vseh ljubljanskih sokoiskih jezdnih odsekov. Smrt je spet posegla v naše vrste in nam ugrabila soustanovitelja in dobrotnika našega jezdnega odseka br. Frana Krapeša. Pozivamo vse članstvo, da se pogrebe polnoštevilno udeleži. Zbor točno ob pol 16. na letnem telovadišču Sokola III. Mladinska telovadna akademija Ljubljanskega Sokola bo nudila vsem po-setnikom izreden užitek. Vse telovadne točke, ki so jih sestavili člani in članice prednjaškega zbora, se odlikujejo po svoji izvirnosti ter bodo prvič izvajane na tej akademiji. Pri akademiji nastopijo vsi društveni mladinski odseki ter oddelek obrtnega naraščaja Akademija bo obsegala 12 izbranih točk, zato opozarjamo vse prijatelje sokolske mladine, da pohitijo v soboto 13. t m. ob 20 v telovadnico Narodnega doma ter se sami prepričajo o marljivem delu mladine v Ljubljanskem Sokolu. Sokol i. Ljubljana - Tabor poziva članstvo, da naj se polnoštevilno udeleži pogreba umrlega brata Franca Krapeša, ki bo danes ob 17. iz hiše žalosti v »Zvezdi«. Obleka civilna z znakom. V Sokolskem domu na Viču priredi v soboto I3l t m ob 16. in v nedeljo ob pol 16. pomladek Rdečega križa na narodni šoli akademijo s pestrim sporedom Bratsko vabimo! Sokol Moste priredi drevi ob 20. v sokolski kino-dvorani predavanje o temi: Kajmakčalan _ proboj solunske fronte. — Predava predavatelj ZKD g. Bučar Veko-slav. Sokolsko društvo Litija priredi v nedeljo 14. t m. ob 20. v dvorani Sokol- En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. skega doma mladinsko akademijo,, posvečeno našim mamicam. Na akademiji bo nastopilo nad 100 sokolske dece z izbranimi točkami. Vabimo članstvo in prijatelje k obilnemu posetu, da tako pokažejo, da cenijo nesebično sokolsko delo. — Zdravo! Prosvetni dan kamniškega okrožja. Kamniško prosvetno okrožje priredi v nedeljo 14. t. m. ob pol 16. v dvorani Sokolskega doma v Mengšu svoj II. prosvetni dan, na katerem sodelujejo sledeče edi-nice: Dob, Domžale. Kamnik, Komenda, Krašnja, Mengeš, Moravče, Radomlje in Trzin. Kakor je lanski prosvetni dan v Kamniku pokazal veliko delavnost kamniškega prosvetnega okrožja, tako smo prepričani, da bo tudi letošnji dosegel svoj zaželjeni uspeh. Spored prosvetnega dne je izredno bogat in pester, na katerem bodo nastopili moški zbor iz Kamnika, mešani zbor iz Domžal, mešani zbor iz Trzina, Moravč, mladinski zbor iz Komende, kvartet iz Radomlja ter dramska odseka iz Krašnje in Mengša, ki _ bosta vprizorila prvi prvo dejanje iz Finžgarje-ve »Verige« in slednji »Smrt majke Jugo-vičev«. Združeni pevski zbori pa bodo zapeli Paščanov »Sokolski pozdrav« in za zaključek slovansko himno »Hej Slovani«. Iz navedenega programa je razvidno,^ da bodo vsi udeleženci prišli na svoj račun, zato že danes bratsko vabimo sokolsko članstvo in občinstvo, da v nedeljo v čim večjem številu pohiti v prijazni Mengeš m tako pokaže priznanje našim pridnim podeželskim sokolskim delavcem. Sokolsko društvo Velenje se Je na čustveno - manifestanten način oddolžilo dne 9. t. m. spominu tragične smrti največjega Sina našega naroda in prvega Sokola — Viteškega kralja. H komemoraciji se je zbralo popoldne 220 sokolske in šolske dece ter naraščaja. Mladim srcem sta nad vse lepo orisala lik kralja Mučenika br. prosvetar Kramar in br. podstarešina mz. Burnik s tremi vmesnimi deklamacijami dece in nagovorom naraščajnika. Večernega žalnega zbora se je udeležilo 109 članov in članic ter zastopnikov javnih m drz. uradov in vseh narodnih društev. Br. starešina Kurnik nam je v prisrčnih besedah priklical v spomin nemo bolest, občuteno v sokoiskih srcih na dan zločina pred šestimi meseci, br. Ahac pa je spregovoril v imenu telovadečega članstva. Spominska svečanost je izzvenela v mogočno afirmacijo nacionalne misli v našem rudarskem revirju. Zdravo! Iz življenja na dežel? Iz Kranja r_Zvočni kino v Narodnem domu predvaja krasen velefilm »Njegova prijatelji- Iz Trbovelj t— Komemoracija nacionalnih društev je privabila v Sokolski dom množice ljudi vseh slojev. Starosta br. Pleskovic Rudolf je v kratkem govoru poudaril pomen žalne proslave in pozval navzoče, naj se združijo v izvrševanju oporoke velikega pokojnika za srečno bodočnost Jugoslavije. Sokolska godba je zaigrala koral »Molitev za slovanski rod«. Prosvetar g. mz. Štete je v daljšem govoru slavil kraljevo naporno delo za konsolidacijo Evrope m za mir med narodi. Pesnik-rudar Tone Sajovic je lepo občuteno recitiral svojo pesnitev »Oporoka«. Recitacija je napravila na vse najgloblji vtis. Združena pevska zbora Zvona in Zarje sta pod vodstvom pevo-vodje g. Molla zapela staro budmeo »Mladini«, ki je bila poziv mladim, naj postavijo vse svoje sile v službo domovine in naroda. Slovesnost se je končala z državno himno, ki jo je zaigrala sokolska godba Sole so se udeležile spominske sv. maše, ki jo je služil g. katehet Ratej, ki je imel po službi božji na mladino lep nagovor Iz Novega mesta n— Spominski večer. V Sokolskem domu je bila v ponedeljek zvečer žalna akademija Naša sokolska dvorana že dolgo ni bila tako polna. Po Beethovnovi žalni koračnici, ki jo je izvajal pod taktirko br. Draoa Šproca sokolski orkester, je imel župni starosta br. dr. Ivan Vašič globok spominski nagovor. Sledila je himna, recitacije, telovadni prikaz »Čuvajmo Jugoslavijo« ter Schubertova H-mol simfonija. Gimnazijski pevski zbor pod vodstvom K. Šterenka je odpel: »Orač na Topoli«, »Škrjanček« in Grbčevo »Jelena ziblje Jezusa«. Mozartov rekviem pa je odpela Glasbena Matica ob spremljavi sokolskega orkestra, ki ga je dirigirala gdč. Zora Ro-pasova. Vse točke programa so žele med številnim občinstvom toplo odobravanje. n— Ogenj na Trški gori se ie pokazal v nedeljo zjutraj. Maščevalna roka ga je bila podtaknila v čedno zgrajeni zidanici posestnika Novaka iz Grčevja. Sosedje so stavbo obvarovali pred popolnim uničenjem. vseeno pa ima lastnik za 15.000 Din škode. _ Iz Ptuja j— 65 letnica gasilske čete. Ptujska gasilska četa je ena najstarejših v dravski banovini. Že zdaj se pripravlja, da proslavi 65 letnico na dostojen način. Proslava bo 14. in 15. avgusta. Na Tyrševem tTgu bo svečana akademija, velika gasilska vaja. potem pa zborovanje gasilske župe. Ljudska veselica bo v Ljudskem vrtu. j_ Regulacijska dela na Dravi v Ptuju so se začela in se bodo izvršila, v kolikor so denarna sredstva na razpolago Pod železniškim mostom so napravili več metrov dolg pomol v strugo, da se tok spremeni v drug pravec, s čemer bo odstranjena nevarnost nadaljnjega trganja zem- lje na njivah v mestnem logu. j— Neumestna aprilska šala. Poročali smo nedavno, da je kmet Arnuš Rudolf iz Škofe pri Ptuju sprejel iz Amerike pismeno obvestilo s pristnim čekom za 5000 dolarjev z navodilom, naj ta denar 1. aprila dvigne pri Hrvatski štedionici v Zagrebu. Mož, ki ima neke daljne sorodnike v Ameriki, se je res v spremstvu tovariša napotil v Zagreb ter se zglasil pri ameriškem konzulatu. Tja pa so dospeli še štirje drugi, eden celo iz Avstrije, eden pa iz Srema, ki so imeli vsi enake dopise, da se zanesljivo zglase zaradi dedščine. Pri konzulatu v Zagrebu so takoj ugotovili, da je to aprilska šala, s katero je ne-slanež povzročil vsem velike stroške. Ugotovili pa so istočasno, da so bili vsi čeki pristni. Pisec pisem je moral imeti vsekakor zelo dobre informacije, da je naletel samo na take osebe, ki imajo v Ameriki res sorodnike. G. konzul je obljubil. da bo uvedel na podlagi pisem in čekov strogo preiskavo. Iz Gornjega grada g— Komemoracija za Viteškim kraljem se je vršila pod okriljem Sokolskega društva v torek ob 15. za mladino, ob 20. za članstvo. Mladini je govoril podstarešina dr. E. Mejak, članstvu pa starešina dr. Rak Janko. Dvorana je bila primerno okrašena. Prisotni so počastili spomin Velikega kralja s triminutnim molkom. g— Cankarjev večer priredi Sokolsko društvo v nedeljo ob 20. v Sokolskem domu. Uvodne besede o Cankarju bo govoril podstarešina dr. Mejak Ervin. Pričakovati je tudi prihod gostov iz Mozirja, Rečice, Ljubnega in Bočne. * MOKRONOG. Pevsko društvo Sava iz Ljubljane priredi jutri ob 20. koncert v Sokolskem domu. Cenjeno občinstvo vljudno vabljeno. NEVLJE PRI KAMNIKU. Našo osnovno šolo je zapustila dobra in vzorna učiteljica Armela Vremšakova. Dolgo je bilo njeno službovanje v Nevljah in trn jeva njena pot. Prvič je tu službovala 1915, v najtežjih razmerah, ki jih je prinesla vojna. Drugič je prišda v Nevlje 1922. Tretjič pa je bila stalno nameščena 1925, ko je bila šola razišrjena v dvorazrednico. Dasi je bila vzorna učiteljica, kakršnih bi si želeli na vseh šolah, dasi je bila vzorna hčerka ki je svoji bolni materi stregla polnih sedem let in dasi je bila najboljša koleginja, ji vendar jeziki niso prizanesli. Toda ob odhodu naj vzame s seboj zavest, da so jo ljubili otroci in vsi pošteni vašča-ni ,ki so to pokazali sicer s skromnim, a vendar dostojnim slovesom. Naj se na novem službenem mestu v Kamniku dobro počuti! Na izpraznjeno mesto je prišla nova učiteljica gdč. M. Jurca, znana javna delavka iz Kamnika. SV. LENART V SLOV. GORICAH. V nedeljo 14. t. m. bomo sredi našega trga na slovesen način vsadili lipo v spomin našega nepozabnega, velikega kralja. Slovesnost bo po rani maši. Prostor sredi trga že preurejajo, da bo prišla lipa v primerno okolico. K sajenju lipe so povabljena vsa društva, korporacije, šole in uradi. V soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 16. bodo igrali v Sokolskem domu tride-janko »Stilmondski župan«. Vremensko poročilo Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 6. smer tn brzino vetra. 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 9. aprila LJubljana 7, 761.9, 6.8, 83, NI, 10, —, —; LjuDijana 13, 760.9, 15.0, 64, WNW3, S, —; Zagreb 7, 760.6, 11.0, 80, WiSW2, 8, —, —; Beosrad 7, 761.1, 10.0, 80, 0, 7, —, —; Sarajevo 7, 764.2, 4.0, 90, 0, 5, —, —; Skoplje 7, 762.6, 9.0, 90, 0, 3, —, —; Kumbor 7. 764.0, 10.0, 90, NE1. 5, —, —; Split 7, 762.8, 13.0, 60. 0. 5, —, —; Rab 7, 762.8. 10.0, 80, 0, 0. —, —; Rogaška Slatina 7 —, 5.0 86 S2, 0, —, —s Temperatura: Ljubljana 17.0, 5.4; Zagreb 18.0, 10.0; Beograd —, 8-0; Sarajevo —, 1.0; Skoplje 20.0, 4.0; Kumbor 18.0, 9.0' Split 18.0, 12.0; Rab 14.0, 7.0; Rograška Slatina 14.0, 1.0. Šest. 10. aprila Ljubljana 7, 765.6, 7-2, 86, NNE1, 7, —, —; Ljubljana 13, 762.7, 19.2, 51, SW1, 0, —, —; Zagreb 7, 764.0, 12.0, 80, WINW2, 8, —, —; Beograd 7, 763.9, 13.0, 90, Wl, 5, dež 0.4; Sarajevo 7, 766.5, 7.0, 90, 0, 7, —, —; Skoplje 7, 763.7, 13.0, 80, 0, 10, —, —; Kumbor 7, 765.0, 11.0, 90, E2, 0, —, — ; Split 7, 761.4, 13.0, 70, 0, 5, —, —; Rab 7, 765.8, 13.0. 60, 0, 10, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 7.0, 94, SW2, 2, —, —. Temperatura: LJubljana 22.0, 6.4; Zagreb 20.0, 11.0; Beograd —, 11.0; Sarajevo —•, 4.0; Skoplje 21.0, 12.0; Kumbor —, 9.0; Split 20.0, 12.0; SpBit —, 7.0; Rogaška Slatina 16.0, 6.0. 11. apriJa Ljubljana 7, 765.0, 8.6, 84, 0, 5, —, —: Ljubljana 13, 762.2, 20.4, 50, WSW5. 1. —. Maribor 7, 761.2, 12.0, 70, 0, 3, —, —; Zagreb 7, 762.3. 16.0, 60, WNW5, 3, —, —; Beoerad 7, 763.3. 13.0. 70. W2. 0. —: Sarajevo 7. 766.1. 7.0. 90, 0. 4. —. —; Skoplje 7, 765.3, 11.0, 90, 0, 0, —. —: Kumbor 7, 765.6. 12.0. 90, NEŽ, 4, —, —; SpKt 7, 765.2. 15.0, 60, 0. 0, —, —; Rab 7. 765.5, 13-0. 70, SE3, 5. —, —; Rogaška Slatina 7. —. 100. 93. 0. 2. —> —. Temperatura: Ljubljana 22.0. 7.8; Maribor 20.2. 10.0; Zagreb 24.0, 14.0; B*eo grad 23.0, 12.0: Sarajevo 23.0. 4.0; Skoplje 22.0, 5.0; Kumbor 21.0, 11.0; Spltt 21.0 13.0 POMARANČE M. ŠTELE 6 I. PIELICK Španske (specfiehta znamka Zlati Jelen) Jaffa (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne) le pri špecijalni uvozni trgovini Največja izbira! Kvalitetno blago! trgovina s sadjem na debelo LIMONE Ljubljana Najnižje cene! V največji izberi in vedno sveže kakor tudi razno drugo južno sadje in zelenjava Pogačarjev trg knezoškofijska palača Zahtevajte ponudbe! R. L. Stevenson: 5 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Goguelat tudi ni bil ustrežljivejši, in tako ni ostalo drugega, kakor določiti podrobnosti dvoboja. Zastran kraja in časa ni bilo izbere; morali smo urediti spor ponoči v temi, na praznem prostoru sredi šotora, v katerem smo spali, kakor hitro pojde obhodna straža mimo nas. Seveda smo imeli dokajšnjo izbero orodja, ki smo ga rabili za izdelovanje svojih igrač, a nobena teh reči ni bila pripravna za dvoboj med dvema omikanima človekoma; in ker je bilo to orodje raznih velikosti in oblik, je bilo silno težko izenačiti možnost nasprotnikov. Nazadnje so razdrli neke škarje, pritrdili polovici na dve močni palici, ki sta se našli v kotil na dvorišču, in ju dobro prievrstili s smolnato nitjo. Težko bi opisal čudni občutek, ki me je prevzel, ko sem držal to orožje v roki. Komaj da je bilo težje od jahalne šibe, in nihče si ni mogel misliti, da bi se utegnil izkazati nevarno. Vsi smo slovesno prisegli, da se ne bo živa duša vtikala v dvoboj in da ne bo — če bi bil konec nesrečen _ nihče izdal imena tistega, ki ostane živ. Nato smo jeli čakati pripravnega trenutka. Večer je bil mračen in oblačen. Nobene zvezde ni bilo videti, ko je prva nočna obhodna straža minila naš šotor in odkorakala vzdolž obzidja. Ko sva stopila vsak na svoj prostor, sva vkljub hrumenju mesta, ki naju je obdajalo, slišala straže, kako so se preklikavale z obhodnico. Narednik Leclos naju je postavil na mesti, prekrižal najini palici in se nato umaknil. Da si ne bi okrva-vila obleke, sva se bila z nasprotnikom slekla vse do čevljev na nogah, in nočni hlad nama je odeval telesi kakor moker prt. Go- guelat je bil v borjenju večji mojster od mene; bil je dokaj večji, da, s postavo malone velikan in tudi temu primerno močan. V črni temi, ki je polnila šotor, mi je bilo nemogoče spoznati njegove oči, in glede na to, da sta bili palici upogljivi, se na parado nisem mogel zanesti. Zato sem napenjal pamet, da bi se okoristil baš s svojo slabostjo, če bo le količkaj mogoče. Sklenil sem, da se ob prvem znamenju vržem na tla in še tisti mah napravim izpad. To je bilo sicer toliko kakor postaviti svoje življenje na eno karto: zakaj, če se mi ne bi posrečilo, da ga smrtno ranim, ni bilo zame nobene možnosti obrambe več. Še bolj vznemirljivo je bilo to, da sem bil na ta način v nevarnosti, da se spričo podvojene moči najinega napada nasadim z obrazom na njegovo ostrino, in obraz in oči niso bili baš tisti deli mojega telesa, ki bi jih bil posebno rad izpostavil poškodbi. »Allez!« je zaklical narednik. Tisti trenutek sva oba enako besno napadla. Da ni bilo moje ukane, bi bila nedvomno nabodla drug drugega. Tako me je pa Goguelat samo oprasnil po ramenu, med tem ko se mu je moje rezilo pod pasom na nevarnem mestu zadrlo v život. Velikanovo mogočno telo, ki se je z viška zrušilo name, mi je takoj vzelo zavest. Ko sem se spet zavedel, sem ležal na prostoru, kjer sem navadno spal. V temi sem dobro razločil obrise tueata glav, ki so se sklanjale nad menoj. Vzravnal sem sc. »Kaj je?« sem vzkliknil. »Pst!« me je opomnil narednik. »Bog bodi zahvaljen, vse je v redu.« Čutil sem, kako me je trepljal po roki; v glasu so mu drhtele solze. »Samo oprasnjen si, dečko moj; jaz sem pri tebi, tvoj stari papa, ki bo že dobro skrbel zate. Tvoja rama je obvezana, in oblekli smo te spet. Nič se ne boj, vse bo dobro.« Tedaj se mi je vrnil spomin. »In Goguelat?« sem zastokal. »Ta ne prenese, da bi ga spravljali s poti. Izkupil jo je, slabo kaže zanj,« je odvrnil narednik. Ob misli, da sem s škarjico zaklal človeka, se mi je hotel želodec obrniti. Ostale nenavadne okolnosti najinega spopada, tema, v kateri sva se borila, in najina nagota, vse to je še povečalo moj kes. Planil sem k padlemu nasprotniku in pokleknil zraven njega, a vse, kar sem spravil iz sebe, je bilo njegovo ime Zaihtel sem. Ranjenec me je prosil, naj se pomirim. »Ključ do večnosti si mi dal, tovariš. Sans rancune!« Moja groza se je pri teh besedah podvojila. On, ki je bil vse svoje življenje divji pretepač, je ležal zaradi neplemenite žalitve tu. v tuji deželi, v smrtnem boju in gledal koncu skoraj takisto junaško v oči, kakor kak Bavard. Terjal sem, naj skličejo straže in pošljejo po zdravnika. »Morda pa vendar še ni prepozno!« sem vzkliknil. Narednik me je spomnil naše prisege. »Če bi bil ti ranjen, bi moral prav tako ležati na mestu, dokler ne bi prišla patrola in te bi našla,« je dejal. »Daj, dečko, čas je, da se spraviš spat.« In ko sem se še upiral, me je pokaral: »Champdivers, to je slabost. Nikar me ne muči.« »Da, v postelje se spravite,« je zastokal Goguelat in nam zabrusil vsem skupaj eno svojih navadnih, veselih in robatih psovk. Ljudje so torej polegli v temi in se Minili, kakor da bi delali tisto, do česar nam je bilo vsem daleč — to je, kakor da bi spali. V daljavi smo slišali obhodnico in culi, kako se je počasi bližala. Nazadnje je zavila izza vogala in se pokazala našim očem: dve vrsti vojakov in desetnik s svetiljko, ki je z njo mahal sem ter tja, da bi segel njen svit v vse kotičke dvorišča in šotorov. »Halo!« je zaklical desetnik in obstal, ko je prišel do Goguc-lata. Sklonil se je s svetiljko. Vsem so nam srca zastala. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kd 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka »Jutra« JJj,, J . v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, ticoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. SAMO Sluf.be išče Beseda 50 para, davek 2 Oin, ta Šifro ali dajaoje aaslova 3 Din. Najmanjši inesek 12 Oin. Mizarski pomočnik marljiv in pošten, vajen vseh del, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7050-2 '/