Li»« sa korlotl 4tUv. «kotf« l|ud«tv« D«l«v-
ol »o opr«vl6oni do v*«ga kar productr«|o
Thi« papar I» dovotod •• tho Infor««»» of (Ko working cl»»». Work-oro aro ontltlod to «II what thov produco.
ÏSSE	9Mn: 4011 ». ft. Stf.. Ckictf•, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
pazite;
n« ilovilko v okl«p«|u. ki «o n«Ka|« polog v«-ieg« naslov«, prflloplfo* neg« «pod«|«ll
n» ovitku. Ako (447)
|o itovllk» . . t»d»| v«m « prihodnjo št«vllko n«i»g* llota poteč» naročnina. Prosimo, ponovit» t«ko|.
I
ŠTEV. (NO.) 446.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 28. MARCA, (MARCH) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Wilson potrjuje in svari.
h o matije.
Kaj je pravzaprav z Mehiko? Kazenska eks-pcdicija ? Villo hočejo vjeti? lu potem se vrniti domov, kakor da je s tem vse opravljeno! To je vse in drugega nič?
Kj, pojdite, pojdite! Sedanja ekspedicija ne more biti nič druzega kakor uvod intervencije, priprava za pravo pravcato vojno. Delajte, kar hočete, teiuu se ne izognete, drugače ne more priti.
Kako* Zakaj?
No, iz stoterih razlogov. S Carranzo ste se sporazumeli, z njim sodelujete in nanj se zanašate! Carranza je prav tako ničvreden kakor Villa iu kakor vsi mehiški voditelji. In z ljudstvom je treba računati. Vsakdo v Mehiki, od prvega do zadnjega sovraži gringe. Nihče ne verjame, da ste šli le banidta lovit. Ves narod .je prepričan, tla greste osvajat Mehiko. Vpričo tega bodo kmalu vse frakcije v deželi združene proti vam, in če hočete ali nočete, se boste morali bojevati dalje, z vsemi. Kajti če se Carranza tudi ne bi hotel pridružiti sovražnikom Amerike, bi moral to storiti, ali pa bi takoj izgubil vpliv iu moč.
Torej je najbolje, da nič ne čakamo ua dogodke, ki prideoj neizogibno, da s«' ne obotavljamo, ampak da sami udarimo, preden nas preseneti nasprotnik.
SOCIALISTIČNO "BESEDIČENJE."
Do takih sklepov mora priti čitatelj, ki zajema vso svojo duševno hrano iz ameriških kapitalističnih listov.
Zoper to agitacijo so od. vsega začetka nastopali socialisti, in pravili so, da*rujejo v Ameriki skrite, a vendar dobre znane sile. ki žele vojno z Mehiko v svojem interesu. In povrh so dejali socialisti, da so tisti interesi zelo niaterijalni.
Kapitalističnih lstov je v Ameriki mnogo in veliki so; nasprotno je socialističnih razmeroma malo in v primeri s kapitalističnimi so majhni. Tudi če imajo več resnične vsebine, se zde večini . čitateljcv, ki sodijo liste le po funtih, mnogo večji.
Zato je tudi ui»»ogo ljudi, ki verjamejo brez kritike vse, kar jim pripovedujejo kapitalistična
glasila.
Kazuntcga je pa to sploh taka reč, da niso socialisti kompetentni v njej. Oni so nasprotniki militarizma, nasprotniki vojne, rabo orožja trpe le tedaj, če spoznavajo sami opravičenost obrambe, torej bodo seveda proti vsaki vojni z Mehiko protestirali in protestirali. In ker imajo neprenehoma oči uprte v kapitalizem, kateremu pripisujejo skoraj vse gorje tega sveta, je že naravno, da dolže tudi v tetn slučaju kapitalistu...
VOJNA Z MEHIKO!
Ako bi bilo brezpogojno resnično,. <la i/.raaa veliko časopisje mišljenje svojega naroda, tedaj bi bil položaj v Ameriki brez dvoma skrajno re* sen in nič druzega ne bi mogli pričakovati, kakor vojno v najkrajšem času, pravo, resno vojno in mnogo večjo, krvavejso, nego se sanja ljudem, ki govore iu pišejo o njej kakor o izprehodu po Mehiki. Od vseh tistih strahot, ki jih sedaj doživlja Kvropa, ne bi nobena izostala v taki vojni, in najbrž* bi izkusili še nekatere take,, kakršnih tam ne poznajo.
Resnična vojna z Mehiko ne bi mogla biti končana, dokler ne bi hil osvojen zadnji kotiček dežele in premagana zadnja iregularna četica. Kajti dokler ne bi ameriška armada gospodovala v vsaki vasi. bi se pojavljali in ponavljali napadi in upori povsod, kamor ne bi inonicntano dosegli ameriški kanoni.
Zdi se, da ni armada tistih kriča<Vv, ki neprenehoma ščujejo in zahtevajo to vojno, še nikdar pomislila, kakšno silo bi Amerika potrebo-
vala za zmago, koliko žrtev bi padlo in kako glo hoko bi bilo treba poseči v žep.
To ne bila vojna z Vidovimi tolpami ali pa s Carranzovo grmado, ampak vojna z mehikan-skini narodom. (V je regularna vojnka prema gana recimo pri Monterey v Nuevo Leon, ne zadostuje, da se tam uredi ameriška administracija, pa maršira dalje v Han l-uis Potoni, 'ampak v vsakem nieRtu in mestecu mora ostati ameriška posadka. da je armada, ki operira, zavarovana za hrbtom. Med temi posadkami, med posamezni mi armadami, med posadkami iu armadnimi operativnimi deli pa morajo biti povsod zveze. Kolikor bi vojska napredovala, toliko bolj bi se morala po vsem okupiranem ozemlju razpredati cela mreža ameriških garnizij, popolnoma opremljenih in namenjenih za zaščito miru v svojem okra ju, tako da ne bi prišle za ofenzivne operacije niti v poštev.
Mehiko pa ima 785.8H4 četvornih milj in čez 15 miljonov prebivalcev. Ves zapadni del od severa do juga reže Sierra Madre, divje gorovje, ljudem, ki ga n«' poznajo, na mnogih krajih nedostopno, za domačine pa polno skritih pribežališč. —
Ali m» hujskači že kdaj skušali preračunati, kolik«» vojaštva in koliko denarja bi bilo trela, da se premaga tak narod v taki deželi? Oenefal Milcs ceni, da bi bilo treba najmanje 800,000 mož in da bi stroški znašali 300 do 600 miljonov dolarjev. Po našem mnenju so te številke še mnogo prenizke, in če bi se pustolovščina enkrat pričela, bi se kmalu tako kakor v Kvropi pokazalo, da too resnične zahteve vedno večje kakor predhodni proračuni.
ZA KAJ IN ZA KOGA?
( emu naj bi bilo vse to? ('emu naj bi Zedi-11 jene države izgubile na tisoče in tisoče mrtvih ter dobile na ■totisoče pohabljencev? (''emu naj bi potrošile miljardo dolarjev ali pa še več za vojno in obremenile svoj proračun za dolga |e-setletja z mil jonskimi izdatki za vojne penzije?
Vsakovrstne pretveze smo že čuli. Pravili so naiu, da imajo Zedinjene države nekakšen zgodovinski poklic, da napravijo red v Ameriki.,To sicer ni posebno lahko dokazati in nihče nam ne more povedati, kdaj je bil stric Sam nastavljen za svetovnega ali pa za panameriškega žandarja.
Nekoliko raziiniljivejši je bil že argument, da mora \vashigntoiiska vlada skrbeti za varnost ameriških in sploh tujih državljanov v Mehiki. Posebno razumljivo je bilo to tedaj, če se je bolj naravnost povedalo, da gre za varnost imetja. Vsakdo ve. da ima nekoliko kapitalistov in kapitalističnih družb velike posestne in profitne interese v Mehiki. Kapitalistični interesi so najpogosteje vzroki vojn, ali če so tako nezakrinkani kakor v tem slučaju, je težko najti moralno pretvezo za vojno, brez katere rv je vendar težko b-pravičiti vpričo sveta in zgodovine.
Ali pozneje je prišla varnost življenja ameriških državljanov in varnost Zedinjenih držav samih na vrsto. To je bila usluga, ki jo je storil Villa našim hujskačem. Napadli na Američane na mehiških tleh in naposled napad na Coluinbus je navidezno silno močno podprl ta argument.
No, razbojništva se gode v vseh deželah, in zaradi njih se navadno ne napovedujejo vojne. Kar se pa tiče napada na ameriško obmejno mesto. smo že razložili, «In bi morala Amerika sama sebi prav mnogo očitati, ker se obmejna stražna služba na noben način ni tako vršila, kakor bi sc bila morala.
Kazloga. ki bi opravičil vojno z Mehiko, torej vendar ni Lilo. a ker so kljub temu vedno govori o taki vojni, je ostala socialistična trditev, da si gotovi krogi v Ameriki žele take vojne in da morajo imeti za to posebne razlogi, ki ne morejo biti
drugačni kakor kapitalistični, za resnicoljubne ljudi ueomajana.
DRUGI GLASOVI.
Toda trditev prihaja od socialistov. Torej se ob njej lahko vihajo nosovi. In odkar je ameriška ekspedicija v Mehiki, so bojni klici v kapitalističnem časopisju še glasnejši.
Že to je nadvse značilno, da so dotičui listi odmerili mehiški aferi več prostora, kot ga posvečajo evropski časopisi vojnam na vseh bojiščih skupaj, dasi ne gre za nič-druzega, kakor da se vjame par handitov. In ker se ne more o ameriških operacijah toliko govoriti, da bi se s tem napolnilo vsak dan dvakrat po nekoliko strani, sc pripovedujejo drugi romani, n. pr. kako se zbirajo. Carranzove čete ob meji, kako napreduje Diaz, kako prehajajo vladne čete v Villov tabor, in podobne reči.
Namen takih povesti je jasen.
Ali oglasil se je vojni department v Wash-iugtoiiu z izjavo, da so vesti o koncentriranju Carratizovega vojaštva ob meji neresnične. Državni odsek je izjavil, da vlada v Mehiki mir, kar sc tiče življenja ondotnih Američanov.
Naposled pa je prišel predsednik Wilson sam. Tudi on je podal izjavo, ki je bila brzojavno poslana vsem ameriškim konzulatom v Mehiki' in Carranzovi vladi, obenem-pa je bila izročena i tudi ameriškim listom s pozivom, naj skrbno preiščejo vsako govorico o neredih in o protiameri-šketu mišljenju.
Wilson ni socialist. Vendar prihaja v svoji I noti do enakih zaključkov kakor socialisti. Via i da ima mnogo virov, ki so drugim državljanom nedostopni. Iii če se zdi predsedniku že potrebno. da javno govori o teh rečeh in o nevarnosti, v katero bi gotovi kapitalisti radi pahnili Zedinjene države, tedaj mora imeti tehtne dokaze za to.
S tem je pa tudi dokazano, da so socialisti i-tneli prav, ko so svarili ljudstvo.
PREZIDENTOVA NOTA.
Predsednik Wilsöt1» pravi v svoji noti :
"Kakor je bilo vedno izjav Ijauo, je bila ekspedicija v Mehiko odrejena na tewel^i dogovora s taktično vlado Mehike z edinim namenom, da N se vjame bandit Villa, cigar čete so vdrle na ozemlje Zedinjenih držav in nima na noben način namena. da se napade ta republika ali krši njega suveren i t et a.
"Zato sem prosil razna tiskovna podjetia. naj bodo tako dobra in podpirajo vlado, da se trajno ohrani ta nazor o ekspediciji pred narodom Zedinjenih držav in pred potrtim in občutljivim mehiškim narodom, ki ni le zelo sprejemljiv za vtiske, ki jih dobi i/, ameriškega časopisja, am-pak tudi zelo lahko verjame, da prihajajo ti vti ski iz nazorov in dejanj ameriške vlade same. Trt -ha je priznati, da niso taki zaključki nenaravni, kajti glavni, če ne edini vir informacij za ljudstvo ob obeh straneh meje je javno časopisje Zedinjenih držav.
"Da se prepreči ustvarjanje krivih in nevai-x ii i h vtiskov tem potom, sem pozval razna časnikarska podjetja, naj skrbno ravnajo, da se ne da poročilom o tej ekspediciji barva vojne, da se preprečijo poročila o gibanju čet in «r vojaških pripravah. ki bi omogočila tako razlaganje in da se ne tiskajo nepotrjena poročila o nemirih v Mehiki.
"('litini, da j«' skrajno potreben za naš in za mehiški narod vtisk." da ni ta ekspedicija nič dru-zega kakor enostavno potreben kazenski ukrep, edino v ta namen, da se iztrebijo roparji, ki so napadli Columbus in vznemirjajo nezavarovan o-kraj ob mej», ki ga rabijo za bazo svojih napadov na življenje in imetje naših državljanov na našem lastnem ozemlju.
"Naši poveljniki imajo namen, da sodelujejo na vsak mogoči način s silami generala Car« rauze za odstranitev tega vzroka vznemirjanja o-beh strani, in da se umaknejo z mehiškega ozemlja. čim je dosežen ta smoter.
"Dolžnost me veže, da svarim ljudstvo v Zedinjenih državah, da so vse ob meji osebe, ki zelo živahno izmišljajo in razširjajo čim bolj morejo govorice najaenzacionalncjšega in najbolj vzne-mirjajočega značaja, ki jih resnična dejstva nika kor ne opravičujejo. Namen te kupčije z lažmi je očiten.
HUDOBNI NAMENI.
"Namen je ta, — pravi nota dalje — da bi se povzročila neznosna nasprotja med vlado Zedinjenih držav in Taktično vlado v Mehiki in tako Vsilila oborožena intervencija v interesu goto vili ameriških lastnikov mehiških posesti. Ta namen se ne bo mogal doseči, dokler bodo imeli duševno zdravi iu pošteni ljudje kontrolo te vlade, ali lahko bi se ustvarile zelo resne razmere, sledilo bi nepotrebno prelivanje krvi iu odnošaji med 0-beina republikama Iii se lahko zelo zmedli.«
"Ljudstvo Zedinjenih držav mora poznati hudobne in brezvestne vplive, ki so na delu, in mora paziti, da ne verjame vsaki istoriji, ki prihaja od meje. Tisti, ki razširjajo vesti, bi pa morali smatrati za nalogo patriotizma in vesti, da se prepričajo o viru in resničnosti vsakega poročila, ki ga dobe."
POTREBNO IN OB PRAVEM ČASU.
Za to noto zasluži Wilson pravzaprav pohvalen listek. Odkar je na predsedniškem mestu, je spisal toliko not, kolikor morda še nobeden njegovih predhodnikov ne. Vmes je bila marsikatera, ki j«' mi ne bi bili podpisali. Za to svarilo mu gre ]»a priznanje, četudi nam ne pove nič novega.
Treba je bilo enkrat z avtoritativnega mesta povedati, kdo goni Zedinjene države v vojno in za kakšne interese se želi ta vojna. Nič ne de, če Wilson ni povedal imen; saj ni bilo treba, ker so I znana.
llil je pa tudi pravi čas, da je izšla ta nota. Ce bi se dovolilo hujskačem, da bi št* nekaj časa rogovolili, bi bilo lall fco prepozno, kajti z mednarodnimi zaplet I jaji je tako, da je treba le suniti kepo snega, potem se pa avtomatično trklja proti dolini, sneg na poti se je prijema, in naenkrat zasuje plaz vse, kar doseže. Sedanja doba je hujskačem posebno ugodna, iu naravno je, da ga izrabljajo z vsemi sredstvi za *voje namene. Taka prilika, da so ameriški vojaki na mehiških tleh, se ne vrne kmalu, in kapitalistični profitarji se drže načela, da je treba kovati železo, dokler je vroče.
Predsednikova nota pa tudi potrjuje, «la so i-ineli socialisti prav, k«» so sami svarili. To niso bi«, le pridige tjavcndan ; to ni bilo doktrinärstvo ; to ni bilo le agitatorično sredstvo. Bilo je spoznanje pravega položaja in spoznanje pravo nevarnosti.
Če Iti bil Wilson prej spoznal ves položaj in prej izpregovoril, brez obzira na prijaznost in so^ vraštvo gotovih kapitalističnih krogov, morda nef bi bila nevarnost postala tako velika.
Da je sedaj izpregovoril, vedoč, da sc bo zameril mogočnim faktorjem, je pa znamenje, da mora l»iti nevarnost res že znatna.
Za bodočnost bi ljudstvo i/ vsega tega lahko črpalo nauk, da je kapitalistom vedno treba gledali na prste in da ne bodo narodi nikdar varni, dokler se bodo zanašali na modrost in dobro voljo ljudi, nad katerimi nimajo sami nobene kontrole.
Narod ni demokratičen, če ima demokratično zakone, ampak če vodi svoje zadeve sam. To se pravi: Politikavniora biti v njegovih rokah. Čini jo prepusti posameznikom, mora plačevati račune, ki jih napravijo taki posamezniki.
SEMINTAM PO SVETU.
V Avstriji so vpoklicani vsi 181etni mladeniči pod orožje. Pridelili jih bodo deželni hrambi.
Tako brzojavljajo z Dunaja. Verjeti pa vendar ne moremo. Vseh osemnajst letnih ne morejo vpoklicali, ker jih je mnogo — že davno pod puško.
|{uski notranji minister Kvostov je odstopil.
Njegov naslednik je postal Sturmer, ki je obenem ministrski predsednik. Skoda je, da ni nič natančnejšega poročila, ki bi bilo lahko zanimivo — seveda, če bi bilo resnično. Sicer pa slava ni dolgo 1 rajala Kvostov jejani postal minister in je kljub svoji reakcionarni preteklosti mnogo govoril o liberalnem vladanju in obljuboval vsakovrstne konstitueionalne reforme. O reformah ni duha ne sluha, razun če je to reforma, da je Kvostov šel.
Reuterjev poročevalec v Atenah javlja, da je izdala turška vlada prepoved izseljevanja, ki se
tiče vseh oseb nad 15 let starih. Poročevalec pristavlja, da bodo poklicani vsi sposobni možje pod orožje.
Ampak petnajstletni fantiči menda vendar niso možje. • Ali pa se mislijo tako dolgo vojskovati, da postanejo iz njih možje?
Dalmatinska vlada je razpustila sledeča dru
itva: "Dubrovačko radničko društvo," "Dubro vačka gradjauska uiuzika," "Hrvatska čitaoni-ea," "lffvatski Sokol," "Sokolska župa Oundu-lič", " 11rv. akademski klub", " Dobrotvorno dru-iič," " llrv. akademski klub," "Societa Cnione Sportiva," "(iabinetto di Lettura," "Associazi-one 11 »liana di Bcnefiecnza" in "Societa Ope-raia ".
Pa da ni Avstrija nepristranska! lies da tepta zakon in deli klofute, ampak deli jih vsem cns-ko. Društva je v Dubrovniku razpustila socialistom, Hrvatom, Srbom in Italijanom. Druzega pa tam ni. Torej se nima nihče pritožiti.
V Berlinu je bil izdan ukaz, da ne smejo ne-doletniki potegniti nobenega tedenskega zaslužka nad 18 mark. Prebitek se mora vložiti v hranilnico in se ne sme vzdigniti med časom vojne. Ta ukrep je bil izdan, ker se je dognalo, da veliko število nedoletnikov zasluži nad 18 mark vsak teden in mladiči po nepotrebnem izdajajo denar.
No. 18 mark ni taka plača, da bi se moglo od tega kaj pO nepotrebnem tratiti. In nemška vlada ni bila sicer tak«» rahločutna. Kaj če bi bil ta ukaz bolj v zvezi z vojnimi posojili?
Poročilo, ki je došlo v Kini, pravi, da je bila v Sofiji odkrita zarota z namenom, zavratno u moriti bolgarsko kraljevsko rodbino. Bombe so bile najdene pod kraljevsko palačo v Sofiji. Mnogo osel» so piijcli vsled odkritja.
Pred kratkim je bilo že brzojavljeno o ne-keru atentatu na «lolironosega Ferdinanda. Pozneje ni bil«» o t < -111 ne potrdila ne preklica. Zdi -e pa, «la je lerdinandu res nekak«» vroče na Bol-£<>rsl;cm, «lasi je tudi tam še zima.
Nemškemu zveznemu svetu je bil predložen zakonski načrt, p«» katerem naj bi se zvišala pristojbina za pisma za ."» fenigov, za dopisnice /a 2 teii.. za vsako brzojavko za 2"» tVn.. telefonske pristojbine pa za 20 odstotkov. Na ta način upajo izvleči iz Ijmlstva «»kroglo 2<H) miljonov mark. Seveda potrebuje t«* miljotic utilitaristični moloh.
V ( bile v južni Ameriki zahtevajo /ene, da s«> popravi postava, ki daje možu absolutno pravico, «la sme popolnoma razpolagati z otroci «n s premoženjem ter celo s plačo žene. Tudi nekatere južne države Severne Amerike uživajo čast enakih določb, ki so s«' rešile iz srednjega veka \ dvajseto stoletje.
Iz Kima poročajo: Iz nevtralnih diplomatih tuli virov se j«> zvedelo, «la hoče Avstrija zasejati sovraštvo med Bolgarsko in Turško, da bi tem
preprečila s«'paraten mir teh dveh držav v zavezniki. Posledica teh spletk je ta, «la je razmerje med Turško in Bolgarsko /«'1«» napeto in da si nobena izmed njih ne upa skleniti separatnega miru, ker se boji, «la je druga s pomočjo avstro-ncinških črt ne bi napadla.
Tak«» s«> dela "z. božjo pomočjo" za hudiča.
_ ■ ___
Kifpsk«» easrtfnsje poroča, «la namerava italijanska vlada ust« nov it i ministrstvo aviatike. Na čeloval mu bo zirgni iznajditelj Marconi, Temu ministrstvu bodo podrejeni vsi zrakoplovni oddelki.
Če bi bil«» z ustanovitvijo ministrstva vse opravljeno !
Od 750.000 delavcev, ki s«» zaposljcni v ameriških premogovnikih, j«' bilo pretečem» leto ubi-tili 2,264, kar je najnižji smrtni o«lst«»tck tekom za,< njih 10 let, kakor je ugotovil rudarski urad v Washingtonu. Vsekakor je še veliko prevelik '»i če bi se bolje skrbelo za varnost življenja, tudi dvatisoč ubitih ne Iti bilo treba. ** t
Ampak fajt! Otvori protofiačnico, najini pu-giliste in prišlo jih ho trinajattisoi, in plačali bodo m a ga r i deset dolarjev vstopnine, samo da se nagledajo, kako dva pretepača crefrata drug drugemu kožo z liea iu puščata kri na uata in noa. In kako bodo vriskali i« ploskali! . . . Knter, barbar! Vrata so na »težaj Vdprta iu tvoj tron je pripravljen . . . Čimbolj sitrd in čim večji je krvavi in smrkavi curek, k-ffta isi i/ nosa, tem večji hi ti, naš idol, junak, solnee naše kulture! .... Kntcr, barbar!
Iu Amerika? Zagrmi kor: Business in lajt! Odpri gledališče in vprizori umetniško, moderno, dramo — odpri umetniški inuzej iu razstavi moderne slike, višek krasote, plod največjih želii-jev — priredi znanstveno predavanje in razlagaj resnice, ki dvigajo človeka v svet resničnega zna i!ja in civilizacije — kaj je rezultat? Gledalec in poslušalce boš lahko preštel in še večina teh so hinavski moralisti in v svetniške halje zaviti prasei, ki ne gledajo in ne poslušajo zato, da bi uživali,
Trščice.
Kajtebriga.
temveč zato, da bi cenzurirali, oblatili iu zatrli vsako umetnost! . . .
Neki list ima sledečo satiro; V nekem mestu v Avstriji se je vse trlo Ijtldi — starcev, žensk in otrok aeveda, kajti moški se tarejo v klavnici v teatru. Cžitck je bil velikanski; vsi gledalci so izjavili, da tako iuteresautne predstave ni bilo že dolgo, dolgo . . . Kaj je pa bilo na odrti? O — kazali so hlebec belega kruha!! . . .
--r
Naša "vojna" z Villo je v primeri z evropskim klanjem kadar bolha proti slonu. Kljub temu pa imamo pred "fronto" cenzuro, ki lahko služi Londonu ali Berlinu za vzor. Torej je res vojna! Cenzura je že! Kaj je za platnom cenzure mi ne vemo. Mogoče je samo igra, fotodrama zu mo-ving pieture sho\v! Mogoče.
V Chicagi smo imeli pred kratkim praznik, ki je importiran iz zelene Irske. In praznik je bil — mili«! you — tudi v mestni hiši, torej oficijelen
praznik, (župan Thompson je framasou!) Chicago sicer ni uu Irskem, res pa je, da je v Chicagi precej Ircev — toda poleg Ircev je še dolga vrsta drugih "cev" ill "ov", ki niso nič slabši od I'atov z zelenega «doka.
Ali nismo Amerikanci za "lajt" — kdo pravi, da nismo * V New Vorku sta se pretepala dva pretepača, ki sta na glasu, da znata dobro sukati pesti, iu ta "fajt" je gledalo M.OOO -t- reci in piši: trinajst tisoč — oseb. In plačali so s pravim denarjem, da so smeli gledati "fajt". To ni šala. Mnogi so prišli od daleč in so plačali tudi vlak, samo da vidijo "fajt".
' Kuakc pravice! Nič privilegijev! V Chicagi so tudi Nemci, in nemški narodni patron je kaj-zer. Zaprite mestno hišo na kajzerjev god, gospod župan! Potem so Francozi, Italijani, Spanci, Grki, Kitajci. Švedi, Arabci in Turki —• in tako dalje. Kaj je z njihovimi patroiii? Potem je republika San Marino — na mapi je, prosim, ka-
kor Irska. Potem smo Slovani — hej, kaj nas je! Na nesrečo sem pozabil, kdo je naš slovenski patron — bomo že pogledali v pratiko. Torej tudi mi zahtevamo svoj oficijclui praznik. Nič pri-\ i legij e v ! Knake pravice !
Merilo kulture je različno. Lahko se meri po visoko razviti literaturi, po umetnosti. Kiparstvo iu umetne stavbe so zrcalo starogrške kulture; Italijani se lahko ponašajo s svojimi slikarji in opernimi pevci; moderna (Bisuiarkova) Nemčija je refleks militarizma: Španija ima klo-štre in borbe z biki; Slovenci, stari iu moderni, smo bili in smo zelo talentirani hlapci ....
Satira je dobra. Čemu bi se krenižili? V Avstriji je itak že vse črno — pa zakaj ne bi bil še kruli črn?! Samo da ga je dovolj . . . Ce so žganci iz ječmenove slame ž« taka delikatesa, da si jih k večjemu še kak oficir z železnim križcem sme privoščiti - potem je hlebec belega kruha prava nebeška slast, ki čaka uboge smrtnike le še v nebesih. Zato pa umirajo s takšnim veseljem....
Hohenzellernska Avstrija
Omenili smo že parkrat, da se delajo v Nemčiji in v Avstriji od mogočnih faktorjev očitne priprave za "tesnejše zbližanje" obeh držav po vojni; začne naj se to zbližanje s carinsko zvezo, konča pa s popolno spojitvijo Avstrije z Nemčijo, oziroma s tem, da pohrusta Nemčija Avstrijo. S tem bi se izpolnile hoheilzollerske sanje, ali s tem bi se tudi Kvropa vrgla v pekel. Kajti posledica bi bile militarizem, proti kateremu bi bilo oboroževanje pred vojno le šala, pa nacionalen šovinizem^ čigar strasti bi zatj-mnile vse druge čute in, misli. Kajti gcrmatiiziralo bi se, da bi se vse kadilo; pruska vlada je na Poljskem pokazala, kako zna to. Zoper tako nasilno germanizaeijo bi se |>a dvigal najsilovitejši odpor. In kdor je imel kdaj opraviti z nacionalnimi boji, ve, kako strašno ovirajo socialni napredek in socialni boj.
Da obstoje taki "združevalni" nameni, je o-čitno: In pred kratkim se je o tem govorilo tudi v ogrskem parlamentu. Poslanec grof Batthyany je o tem vprašanju interpeliral na seji dne 19. januarja, iu da so nemški časopisi v Avstriji komaj omenili to interpelacijo, je znamenje, kako je njihovim nacionalističnim krogom zoprna in kako res hrepene po kajzerju.
Po poročilih ogrskih listov, med njimi ofieioz-nega "Pester Llovda" je bila vsebina Batthyany-jeve interpelacije sledeča:
. j
"Obžalujem, da ogrski zbornici ni predložen reden proračun in zato zbornica ni v položaju, da se peča obširno z gospodarskimi problemi. To je toliko bolj obžalovanja vredno, ker sta vsled vojne omejeni tudi svobodi tiska in zborovanja. Zato se morejo in smejo o teh važnih vprašanjih izražati le tisti, katere pozove vlada, da povedo svoje nine ije, ali pa tisti, ki se v varstvo svojih špecijelnih interesov udeležujejo različnih konferenc v Pragi, na Dunaju, v Draždanih in v Berlinu. Po krivici govori nemško časopisje pri teb zborovanjih o "mnenju Ogrske"; v imenu Odrske more govoriti samo ogrska vlada in ogrska zakonodaja. Govornik se je že septembra meseca 1. 1914. postavil po robu predsedniku avstrijske poslanske zbornice dr. Sylvestni, ki je sredi vojne s svojo zahtevo carinske unije spravil v javnost tudi gospodarsko rrzmerjo Ogrske do Av-
strije in Nemčije. Govornik se hoče sedaj obširneje pečati s to zadevo, a le v svojem imenu in v i-lnenu svoje stranke in po svojem prepričanju. Vojna je pripomogla mnogim težnjam ogrske neodvisne stranke do triuinfa. Neodvisna stranka se je vedno borila za narodno, armado, /a ogrsko topništvo, za ogrske orožarne in zato zahteva po vsej pravici, da se ne zasmehuje njenih gospodarskih teženj. Odkar je vlada v jeseni naznanila, da na-neravata obe vladi skleniti nagodbo, se peča javnost s tem vprašanjem. Od tedaj naprej smo slišal izjave, ki nam dajo misliti. Krščansko-social-' na avstrijska stranka, kateri se je pridružil tudi dr. Sieghart, zahteva za nagodbo dolgo dobo, da, — večnost. Avstrijsko vlado so reorganizirali z i/rečnim namenom, da stoje za časa sklepanja na-godhe na čelu dotičnih oddelkov najmočnejši in za boj najsposobnejši možje. Pri nas se ne zgodi nič, da se te pojave izenačijo. Kavno nasprotno— obžalovati moram, da se je izjavil tudi Aleksander \Yckerle /.r dolgo dobo nagodbe, (tovornik smatra za nemogoče, da se sklene med vojno defi-nitivna nagodba z Avstrijo. Po ustavi m tudi v praksi bi dovedlo to do posledic, ki bi se dale težko popraviti. Dokler ne veno», kakšne geografič-ne meje bo dobila monarhija, se ne tla govoriti niti o kvoti, niti o nagodbi. O glavnih principih se <la sicer govoriti že sedaj, t«»<ly> za bančno vprašanje pogodbe mora zadoščati eno- ali dveletni provizorij. Ce pa ogrska vlada misli drugače, potem je njena dolžnost, da da poslanski zbornici priliko, tla se stvarno peča s te ni vprašanji. Tega problema ni mogoče rešiti pri zaprtin vratih; zakonodaja se ne sme postaviti pred kak fait aceom-pli in ne sme se je siliti, tla sprejme dotične predloge en bloc. S tem vprašanjem se morajo pečati vsi; zato je pa treba prej dovoliti zopet svobo-;4toden tisk iti svobodo zborovanja.
Kar se pa tiče našega gospodarskega razmerja z Nemčijo, ni bil govornik pred vojsko za brezpogojno gospodarsko zvezo z Nemčijo in sploh ne za zvezo z Nemčijo. Po izbruhu vojne pa je postal govornik vnet zagovornik orožne„zveze z Nemci. Vkljub temu smatra govornik za svojo dolžnost, da razjasni svoje nazore ti gospodarskem razmerju do Nemčije. Od počet k» vojne pa d«» danes razširjajo znanstvena dela, brošure - enodnevnice,
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
Dolgega čakanja, veselega svidenja sladkost — vse izgubljeno za zmerom.
"Kaj si napravil, Mate, ti moj dragi, neprijazni?"
Resnično se je bil morda pripeljal, na lahkem vozu, v veseli družbi. Oziral se je spotoma na hrib iu se je smejal; videl jo .je morda celo, ko je stala na hribu, roko nad očmi; njena bela ruta na prsih je sijala iz teme in morda je zamahnil roko v pozdrav.
Toda počasi je stopala in trudno, ni se ji več mudilo.
"Zakaj nisi prišel . . . taki» kakor je želelo moje srce . > . kakor sem to videla tolikokrat, ko nisem zaspala od žalosti ... In da bi se pripeljal s četverimi konji, v zlati kočiji — takt» bi mi bilo, kakor da nisi prišel! . ; .
Dospela je v vas in ko je šla mimo hiš, se ii jo zdelo, tla gledajo nanjo skozi okna in se smejejo natihoma. Slišala je celo polglasno hihitmije iti pospešila je korake, da bi ušla neprijaznim, zlo-željnim pogledom.
Odprla je duri na stežaj. oče se je okrenil in ko ji je pogledal v obraz« so se mu razširila liea, oči st> se mu napol zatisnile in telo se je streslo od tihega snu-lin.
llanca je šla s sklonjeno glavo preko sobo in se je skrila v svojo izbo. Stisnila je glavo meti dlani in se je naslonila na zglavje, solz pa ni bilo v
oei
III.
KRIZ NA GORI.
Narahlo je potrkalo na okno. " llancn ! Kaj že spiš?" " "AH si ti, Mate!" "
"Saj te ne vidim, llanca! Odmakni rože, ali pridi ven!"
rpihnila je bila že svečo; s hlastnite*i rokami je iskala v temi jopo iu ruto. Ko je odprla duri
in Šla s tihimi koraki preko sobo, se je ukrenila mati ua postelji, vzdignila jo glavo.
"Kam, llanca?"
Ilanea je stala na pragu in si ni tipala odgovoriti. Mati je zavzdihnila v poluspanju, glavo je legla na zglavje. V tistem hipu so preletele njene sanje dolgo vrsto let in zdelo se ji je, da je potrkal na okence mladi cerkovnik ...
Izza hiše, ob plotu, se jo vzdignila senca, llanca se je bližala počasi, s plašnimi koraki; nič ni bilo več vesolja v nemirnem srcu.
"Tam jo svetleje, llanca, stopiva tja, da to vidim !"
Prijel jo je za roko in šla sla za hišami, po samotni stezi. Belo zvezdnato nebo jo sijalo na polje.
"Dolgo te ni bilo, Mate!"
" "In še zdaj mi nisi pogledal v obraz!"
Postal ¿o proti njo. položil ji je roke na ramo in so ¡o sklonil.
"Nič se nisi izpremenila ; tako si majhna in drobna !"
"Kaj je tudi njemu tako pri srcu?" si je mislila llanca. "Da govori, kakor bi ga bilo strah! . . ."
"Tukaj ne moreva govorili, llanca, še pozdraviti te no moreni, kakor bi to rad. K ceniva dol, na tisto pot !"
Zavila sta v globel ; temnejšo so bile sonce in nebo se je dvigalo v lieizkončnnst. Stopala sta vštric in llanca so jo ozrla po strani nanj. Večji se ji je zdel, bolj močan in moški; imel je dolgo suknjo do kolen, na glavi širok klobuk. Spomnila se je llanca, tla sta že hodila nekoč prav po tej strmi stezi v globel, nI i takrat sta hodila bolj počasi in roko v roki. Zdaj se je bala. da bi se ponevedoma ne doteknila njegove roke. Molčala sla, dokler nista prišla na široko pot, ki se je vila
strokovni in dnevni listi v Nemčiji idejo carinske unije meti Avstrijo in Nemčijo. Poti različnimi argumenti najdemo v teh spisih vodno idejo "zveze srednjeevropskih držav"; prva stopinja na tem potu naj bi bila carinska unija z Avstrijo. Ta velikopot e/.na iu z vsemi sredstvi vojena propaganda nam mora dati misliti! Z na vse zadnje le pretempernmentninii izjavami, ki hočejo osvojiti cel svet in ga vtelesiti Nemčiji, se govornik ne peča; najboljši mo.go v Nemčiji so v posebnem manifestu opozarjali, tla je treba poželjenje ti osvojitvi sveta brzdati. Veljak, kakor je Fr. pl. Liszt, je pošteno priznal, da Nemčija ni dovolj močna, da tvori svetovno moč: zato je treba, da so ji pridružijo monarhija in drugo države vojaško iu gospodarsko. Govornik se peča z vprašanjem carinske unije in dokazuje na podlagi Mat-lekovitscvih razprav, tla zahteva carinska unija enotnega vodstva na mnogih gospodarskih in političnih poljih. Govornik citira dalje več mest iz Natiihannove knjige, ki tudi govori o vojaški pogodbi, o "srednjeevropski naddržavi", v kateri naj vlada za posamezne narode neke vrste "Na-tioualitateudulduiig". Po govornikovem mnenju ga ni ogrskega politika, ki bi odjoiijal («1 ogrske suvercuitcte le za las! Tudi v Avstriji so ?;e i:.» rekli vsi, - izvzemši gotove nemške kroge, proti carinski uniji. Kajti, kdo bo pa igral vodilno vlogo, če se sklene carinska unija? Politično in gospodarsko močnejši — in to je nedvomno Nemčija. Če bi bil govornik škodoželjen, bi rad videl carinsko unijo uresničeno, <ia bi tudi Avstrijci na svojem telesu čutili, kaj pomeni biti v carinski uniji gospodarsko šibkejši! Govornik opozarja, <la je Bismarek svojcu* vse sile napel, tla prepreči carinsko unijo med Avstrijo in gospodarsko takrat še šibkejšo Prusijo. Poleg gospmlnrske škodo bi trpela tudi ogrska suvereniteta. To tudi za zmagovit mir ni posebno dobro! Mimogrede pa bodi omenjeno, da ne hrepeni niti ena izmeti malih držav, niti Švica, niti Holandska. niti Švedska, niti Bolgarija, niti Kumnija po kaki večji gospodarski združitvi. Nekateri povdatjajo, tla potrebuje Ogrska vsled svojih agrarnih interesov neniško-avstrijske zveze. To je sicer res, tla bi bila Nemčija v carinski uniji stalen odjemalec ogrskih pridelkov, toda ali more človek zdrave pa-
otl hriba tb» hriba. Tatu so jima prišli naproti lepi spomini, stopala sta bolj počasi in roka so je že bližala roki.
"Zdaj pa mig pozdravi, llanca, kakor so spodobi . . . Pozdravljena!"
Stisnil ji je obedve roki, v njegovem glasu in pogledu so jo zgonilo prešerno veselje.
" Pozdravljen, Mate!"
Njen glas pa jo bil tih in ni so mu še upala pogledati v obraz.
"Zakaj nič ne izprašuješ? Veliko bi li lehko
pripovedoval . . . Kaj j«' zdaj med tabo in um-
dtl no T
Začutil jo nenadoma tudi sam kakor očitanje, kakor kosanje.
"Ali si me čakala na -hribu ?"
" "Čakala som to in nisi prišel." "
Izpustil jo njeno roke iu se jo zasmejal.
"Ah, to! Zato si huda name. llanca? Ti si ros tako majhna in tako otroška! Voz jo bil tam, lop in uren . . . čemu bi no sedel, k«» jo bila prilika? Tudi-ti bi bila sedla . . . Mislil sem, tla prideš v globel, pa to ni bilo in jaz nisem bil hud!"
" "Saj ti nisem zamerila, Mate, in nič nisem bila huda . . . samo tla si prišel, pa je \so dobro!"
"Zakaj nisi vesela? Prej so bile drugačno tvoje ustnico; nocoj se še nisi nasmehnila!"
Bilo ji je, da bi zaihtela; skelelo jo je v očeh in ustnico so se ji treslo.
"Izprenionil si so. Mate . . . nimaš me več rad ..."
""llanca, idiva dalje. . . tja, kjer sva sedela nekoč . . . Žalostim si, Bog vodi, zakaj in no vem, kako bi to tolažil . . . Idi z mano, llanca, ti mala, nespametna!" "
Slo je z njim, kakor jo je vodil za roko; njeni korak i so bili majhni in zaostajala je.
"Kdo moti ta večer? Nikogar ni drugače tukaj!"
Prišla jima je naproti ženska z niotiko na rami. pogledala jima jo natanko v obraz, postala je in j'' gledala za njima,
tynte jo izpustil njeno r.oko in je stopil hitreje.
moti pričakovati, tla bo Nemčija našim agrareem dovolila za vedno visoko carino, ki življenje draži in ovira industrijski napredek? Nedavno se je omenjalo, da bomo dobili po vojni kapital iz gole ljubezni na razpolago. Kjer nastopa kapital kot monopol, dela z velikim dobičkom.
Govornik se bavi nadalje z vprašanjem vojaške konvencije, hvali vojaško organizacijo Nemčije in prizna da je za vojaško konvencijo, če jo sklone neodvisna ogrska država v znamenju samostojno ogrske armade. Govornik je prepričan, tla leži v interesu obeh strank, če se sklene trgovinska pogodba za kratko dobo ua podlagi principa "do, ut des". Končno opozarja govornik, tla povdarja nemška agitacija za carinsko unijo tudi stališče, naj Ogri nikar no iščejo svojega blagra v iiidustrijalizieiji. (tovornik zanika to stališče in ne verjame, tla bi bilo mogoče po vojni vse O-gre, ki bodo i/ patriotizma prišli iz Amerike domov, kratko malo naseliti na kmetih. Te ljudi bo treba spraviti \ fabrike. Ogrskih tvornic si pa govornik no more predstavljati niti v-carinski liniji, niti v gospodarski skupnosti z Avstrijo, ampak le v gospodarsko samostojni ogrski dr-za vi.
Hattlivanvjovo skrbi o madjarski državi in matijarski armadi niso naše skrbi. Pravično ureditev razmer v centralni in južni Evropi si predstavljam«» vso drugače kakor on, za vojaško konvencijo se ne ogrevamo, če imajo Madjari svojo armado ali pa če .so K. u K. Ampak stvar sama na sebi mora zanimati vsakega, kdor želi, da doživi Kvropa mir, ne pa le premirje za par let. Združitev Avstrije z Nemčijo bi bilo največje u-gro/an.je miru in bi povzročilo še vse drugačne koalicije in vojne priprave kakor doslej.
Vs»' nekaj druzega bi bilo, če bi so nemške avstrijske dežele spojile z Nemčijo, ostalim so pa prepustilo, «la si urodo razmero kakor hočejo. Ali na to no misli nihče v Berlinu. Kajti Nemčija hoče priti «h» Jadranskega in do Egejskega morja. To so kapitalistični, to so svetovnotrgovski interesi. Iu «»ni vodijo imperializem.
Vso kar se govori ob tej vojni o pravičnosti, t» svobodi narodov in takih lepih rečeh, je bili fari.
"Zakaj si izpustil mojo roko, Mate?"
Zdrznil so je.
"Bog votli, kaj mi je prišlo zdaj na misel . .. Čemu je gledala tista ženska tako debelo; kaj še ni videla človeka-?"
llanca pa je začutila v srcu:
"Glej, sram ga je!"
Bolesten čut je bil, ni ga še čisto razumela, aii bih» ji .¡.e, kakor tla so je bil Mate oddaljil od nje in da ga vitli le še od daleč, tako velikega, da mu sega komaj do kolena.
"Hitreje stopiva, Ilanea. drugače nama bo težko obema . . . Tam na tistem kraju, tam no še tisti večeri . . . Mislil som, Ilanea, da se sili deva drugače ..."
Smeh je bil izginil z njegovih ustnic, resno in nezadovoljno so glodalo njegove oči.
"Sedi tu sem ... prav poleg mene!"
Navadila sta se noči, nebo je bilo svetlejše, drevje jo stopilo iz teme.
"Kako je zdaj vse drugače, nego je bilo nekoč! Spominjaj se, llanca, kako sva Nedela tedaj prav na tem mostu! Jaz sem bil vrgel v vodo vso svojo mlado, neumno upanje, ti pa si me tolažila ... O, Ilanea, otroka sva bila tedaj!"
Zasmejal so jo, Hanoi pa ni bil pogodi njegov smeh.
" Lepo jo bilo!"
In kakor kljubovanje je bilo v njenem glasu.
"Lepo jo bilo: jaz. som bil razcapan in u-bog, tako ubog, da si me tolažila ti, llanca. ki si tako majhna in slabotna . ... Kaj nisi nič vese-bi, da se jo izpremenilo, da sem se vrnil tak«), ka-knr som ti bil obljubil, da so vrnem? Zakaj me ne prasaš, kak«» so mi jo godilo zunn 1 . . . Kam, Ilanea?"
Vstala jo; jasno se jo svetil iz teme njen boli obraz.
"Saj jo konec. Mate! . . . Glej, kaj bi zdaj z menoj, Čemu bi ti zdaj, k«» si srečen . . . Drugod so zdaj tvoje ndsli, predaleč so od mene. . ."
Prestrašil so je; izpregovorila je bila besede, ki s«, bilo v njegovem srcu kakor neprijetna slutnja.
(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENT
		
Avstr. Slovensko	¡F ^ ^^	Bol. Pod. Društvo
UtlM-lUMW Ii. jWUWl» IMA		InkorporirMO M. fabrvv* • IMS v érUri IMN»
ZA PRVI MÂJNIK.
Sedež: Frontenac, Kana.
GLAVNI URADNIKI; . Predsednik: M RAT IN OBBRŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan«. Podpred*.: JOHN (iORŠKK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNB, Box 4, Breezj HiU, Mulbsrrj, Kam Blafajnik : FRANK BTARČlC,Box 245., Mulbsrry, Kan« Capin ik ar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 33, FronUuae, Kam
NADZORNIKI: PONGRAC JURâE, Box 207 Rdley, Kada. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontessc, Kam ANTON KOTZMAN, Froateasc, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lknd, Ark. MATU A ÔET1NA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomoini odbor:
WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. Bprsjomna pristojbina oé 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovslij© poéiljAti, gL tajnik m. Vss d «nam© poèiljatve pa fl. blAfAjniku.
Drobtine.
gov naslednik je admiral de Chapelle. Zavezniki mislijo, da pome-
, .	,„. . .	ni to obrat v nemškem pod mor-
U InomoHla .... 1 .rolsk,.,,. so l»-LUoil, vojskovanju.
roca, <la nameravajo za odmeta-|	—--
vanjo anega na državnih cestah uporabiti ženske. Žensko so mo
rajo /a to delo primerno opremiti in /glasiti, kadar zapade sneg, pri
I/, južnih držav jo bilo polno ve-.jMi, da se vozijo i/. Amerike o-'Jgronine množine orožja in muni-eije v Mehiko /a Carranzovo ar-
najhližnjcm cestarju, oziroma cest- ¡ ||m<1(N ¡u ||¡|q ^ tm|j nami|fttVUI10f nem mojstru. In nihče se ^zdaj t|a ^ (,o|)¡va Vi|,a ( aril|ski na(l. ne Oglasi, da bi "znanstveno. ,do- 2ornik (•„,,,, v K, ,»as„ i/J;iv)ja st.. kazal, da niso ženske sposobne za (,aj IMÜ0ÍI10> 4,a tlljj0 1Ilimo moško delo! Kna panoga <lela za M ¡n (fa H(l tl|(H n¡¿ ni mo|cU| pre.
drugo se sedaj odpira ženskam, in tihotapiti, ker, j.' moja skrbno za-
kmalu bo v Evropi tako kakor pri ,tra;,.Ma Koinu j,. Wlhi |M)trebna
divjakih: Za moža so spodobi le (a ja¿ y
"viteško" delo, vojna, lov in rop.j	______
ženska je pa človeška tovorna ži-j Vlak je ubil ¿movojnika.
vina... Zgodovini ae včasi zljubi. v - , -i • • n;,.,
. , , ,	. ; Na zelezniski prosi blizu vasi
da zasuce v kolobarju — za tisoč-
Avstrijska vlada je odredila, da so smo odlej uporabiti za eno! osebo na deželi samo .100 gramov žita na dan. Dosedanja mera za
je patruliral neki erno-vojnik. Tukaj sta se križala tovorni vlak. ki privozi iz Trsta, z osebnim vlakom, ki pelje iz Ljubljano v Trst. Po neprevidnosti vojaka ga jo vrgb» metalo za sneg kakih ;*5 korakov čez železniški
kmečko prebivalstvo je bila 400, . .	. ...
1 __	i,	. . nasip, vsled česar mu je bila desna
gramov. Nova odredba ne dela	, ..
	*.............., . . noga pod členkom zlomljena, ro-
•	11 Lr ■ > L-111 it it» m med mestnim lil ... ... 1............. . .
ni kakih izjem med mestnim in kmečkim prebivalstvom. — Klcri kalni listi, ki sc radi postavljajo kot zagovorniki kmečkih interesov, kriče, da jc to krivica nad kmečkim ljudstvom, ki mora težko delati in oživa le malo mesa. Mi bi rekli, da se ježe prej godila krivica mestnemu prebivalstvu: kajti delavec v mestu mora tudi trdo delati in v sedanjih časih tudi ne uživa mesa. Krivice so torej godi obema.
škodbe jc dobil tudi na glavi, ker so sc na obrazu poznale krvave podplubc. Ponesrečenec je bil takoj mrtev in prepeljali so ga v postojnsko mrtvašnico.Krivda ne zadene nikogar, kajti sto korakov pred krajem nezgode jo proga pre-! eej kriva in ga strojevodja ni mogel pravočasno opaziti, «la bi mu bil dal svarilno znamenje, oziroma ustavil vlak.
Poznejše vesti pra'ijo, da je bil ponesrečeni Fran Krašovec.
Vlada je pri VVhitcovi družbi v Olevelandu naročila 27 vojnih avtomobilov za ekspedieijo proti Villi. Ej, kako bi šele vzcvetela kupčija, če bi bila vojna s Carran-zo!
Sodrngi 1
BUža se praznik zavednega delavskega ljudstva, sviHovni praznik proletariata, prvi majnik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. Že sam na sebi jc revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo de lavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega majnika upor proti kapitalističnemu koledarju, in s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvoga majnika je določila tudi socialistična Intemacionala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Saiui sebe varajo nazadnjaki, valujoči mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, da jim branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskili klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu življenju, pa jc zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo. A'i rane, ki jih je vsekala Internacio-nali, dasi so skeleče in boleče, niso smrtne, kajti Internacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majnik je pa praznik te Intcrnacionalc, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neumrjoč-n ost.
Praznik prvega maja jc pomenljiv, kadar so časi normalni; se pomenljivejši je v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje.
Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov sociilizem. Ameriški mogotci špekulirajo kakor njih tovariši onkraj morja in računajo, da je opešanj > evropskega proletariata tudi oslabitev ameriškega. Kapitalizem v tej deželi, ki ni bil nikdar rahločuten in mehke vtsti, jc postal od izbruha evropske vojne še prevzetnejši in -%rovo-eira, kakor še nikdar prej. Tudi v Ameriki se razredni boji ne blaže, temveč postajajo ostrejši od leta do leta, od dne do dne.
Zato je potrebno, da se tudi tukaj delavstvo tesneje strne in poveča svojo moč.
Prvi majnik jc dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladmi parado. Brigadni general pride inspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, naposled "defilirajo" čete pred njim.
Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat saiu svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so še mlačni, svoje življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričen dan delavske Intcrnacionalc; s praznovanjem tega dne vabimo v svoj Zbor tovariše, k: spadajo vanj, pa so še izven njega.
Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vseh drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje, opravljrt s tem veliko delo, pomaga jačati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zma-.gi, soc alistični bodočnosti človeštva.
V tem zinisUi bo tudi "Proletarcc" ta dan po stari navadi izpolnil svojo dolžnost. Kakor druga leta izide tudi letos za prvi majnik
slavnostna izdaja
našega lista, in sicer bo to zadnja predmajska številka, ki bo izšla dne 27. aprila, zato da jo imajo odjemalci do 1. piaja lahko že povsod v rokah.
Naši stari čitatelji vedo, da sta uredništvo in upravništvo vedno skrbela, da ustreže majska številka v čim večji meri čitateljcin. Tudi letošnja izdaja — to lahko obljubimo — ne zaostane za prejšnjimi; kar bo v naših močeh, se potrudimo, da še bolj zadovoljimo čitatelje s čtivom in z ilustracijami in z vso uredbo.
Velikost izdaje je odvisna od naročil, ki jih dobimo. Na vsak način bo majska številka obilnejša in bogatejša od navadnih, če dobimo pravo časno zadostna naročila, bo
tiskana na 16 straneh.
Cesar pa ne moreta storiti upravništvo in u-redništvo sama, je agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje. To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrngi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur jo boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se čimbolj razširi t a izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva.
I pravništvo računu, da izide slavnostne številke proletariata
najmanje 16,000 iztisov.
To se lahko doseže, ako so vsi sodrngi lotijo agitacijo. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo'vsi čitatelji veseli.
" Prolctarecbo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Ctivo bo skozinskoz agita-toričuo in lahko umljivo.
Od bo: je za majniško izdajo določil znižane cene:
Posamezen izfis stane fie
porodništvu. Mnogo ženskih knjig in razprav priča o tem. Znane so ženske kapacitete v tej stroki: Ludvika Bourgeois, učenka slav-|licga Parcia, dvorska liabica Marije Mcdiecjske, žene Henrika IV., Sarv Stone, Marija Teodory v. Sicbold i. dr. Nekaj upravičenosti je torej le v tem žonskem gibanju.
V
amke s črnim robom.
10
25 50 75 1(h)
iztisov
..	1.00
..	1.85
..	2.50
..	.1.25
200 :ioo
400 500 1000
iztisov
.$5.50 .8.00 .10.00 .11.50 ,19.00
Sod.ligi! Imejte pred očmi, da jc prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na de1 o in gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!

Berlinski 44Lokalanzeiger", ki je poluraden list, piše, da bo Nemčija zahtevala strožje mirovne pogoje, ker niso njeni sovražniki pravočasno prosili za mir. Onie- j njeni list piše: "Brez žugajoče geste, ali z neomajno gotovostjo je kaneclar naznanil, da bo vsako)
Kako se plemenitaši ženijo?
Neki dunajski dnevnik je priobčil sledeča dva oglasa "Urof, reven kakor cerkvena miš, si išče bogato nevesto. ' -vojvodske rodovine se išče premožna dama v zakon." — Pleme ii it asi ne vprašajo tedaj niti za dušo, niti za telo 44izvoljenke", temveč le za njeno mošnjo.
In to je že stara reč, ki jo poznajo tudi bogate Američanke.
Upravništvu "PROLETARCA"
4008 W. 31s! St.t Chicago, HI.
za
Pošiljam......... dol.........cent.
..............iztisov majske številke
"Proletarca".
Pošljite na naslov:
Imi...............................
U I a a #. . ........... ...............
Meato in država..................

ZZ2
zemljišč,davščine na zabave, zvišala se je splošna godhena davščina in uvedla deželna naklada na dr-Za princa iz žavno užitnim» ter samostojna deželna davščina na državnemu davku ne podvržena vina.
Plina m elektnke primanjkuje. .......... ............mr|„ „„ pij..,•„¡■•i romunska kr.i peruti k;,k p, v l>ru«...V pa jo
V<!r».lenj..nnslal«i,vK.jepn.>--	^S ,^/ko	U¡~-.....'i .................. «mr- |,¡| ,„ ..„.lak Z,lo duhovit fl..vck
tnjkanji' plina in .•lektrike ka- H	, ,„ „„„„,,„, '„„..„sl	lui postelji je l.ilo «-at najlmljiih ¡„ j,. „|„-.(.Vil! s S<-lio|M>nhauer.....
,r v l.jiililjani. tiraiki ma*i.trat <}« *	^	romunskih zdravnikov, Stara j,'
Nov aparat za breziični telefon.
Norveški inženir K ros t je iznašel nov brezžični telefonski aparat. S pomočjo majhnega mikrofona je mogoče brez žice telefonirati brez ozira na oddaljenost
bilo pri roki vreč z zemljo oziro živel v Draždanih neki čudak, ma peskom, so se polastili sladkor- ruski knez Putjatin, ki je imel tak lezni itd ne zaloge v žgalnici in znosili vre- dežnik. Ko jo bil še deček, ga je če surovega sladkorja na jarke, ugriznil grizljiv pes njegovega kjer s»» jim izvrstno služile za kri učitelja, ki je kmalu nato stekel tje. Iz zasilne odredbe je postala in crknil. <><1 tedaj se jc Putjatin stalna naprava in še-le sedaj so za neprestano bjil hudih psov, kljub
temu, da je bil sicer znan ljubitelj psov. Zato je iiii:1! dežnik in solnč-1 sproten uspeli
čeli sladkor nadomeščati z gradbenim materialom.
Angleški poštni minister Mr. Sydney Buxton se je svoje dni nekoliko pošalil z javnostjo, prav posebno/»a z l ubiralci poštnih, znamky Pri nekem obedu, h kate-ivmii ^'¡i jc povabilo društv<» nabiralcev poštnih znamk, jc omenil minister, da veliko ljudi ne more trpeti pisemskih ovitkov s črnim robom, ker so preveč vidni, in da sc ga jc že /. več strani prosilo, da bi izdal pisemsk i znamke z ozkim črnini robom. Da ne nasprotuje tej želji občinstva in da namerava najprej poskusiti z majhno izdajo. Nabiralcem bi s tem gotovo ustre-gel, ker je umljivo, da bi postale te znamke /. žalnim robom sčasoma gotovo praVa redkost. Pet mesecev so čakali nabiralci pisemskih znamk po celem svetu na izdajo i teh redkih znamk. Ni prešel dan, da ne bi došlo angleškemu postnemu ministru kako vprašanje po teh znamkah. Vprašalci so dobivali vedno negotove odgovore. Končno s«- je moral Sydney vendarle udati in pokazati pravo barvo, toda ta ni bila črna. Sicer ni podal oficijeliie izjave, kajti sicer bi nastal med nabiralci pravi vihar ogorčenja, ali povedal je zaupno nekemu časniškeniu poročevalcu, da ni nikdar resno mislil na izdajo žaliie znamke.
Nova kirurgija.
Pariški zdravnik dr. Bonnier je objavil v smotri "La Revue" članek, v katerem razpravlja nov način zdravljenja, ki ga jc izna-šcl in baje tudi preizkusil na 800 bolnikih. Postavlja se na stališče, da jc vsaka bolezen prekinjenje ravnotežja v funkcijah človeškega telesa. Ker pa urejuje silno zamotani sestav človeškega telesa osrednje živčevje, je jasno, da je treba vsako motenje rednega delovanja tega mehanizma popraviti zopet le potom osrednjega živčevja. t. j. treba je na to živčevje neposredno vplivati. Dr. Bonnier je dognal, da se da to s pomočjo p »sobnega aparata najlaže izvršiti na nosnem sluznem živcu. S tem aparatom žge nosni živec in poljubno vpliva na to ali ono živčno središče. Razlika je le v tem, na katerem mestu sc živca dotakne. in sicer pravi dr. Bonnier, da sc spolne bolezni zdravijo takoj ob vhodu v nos, nekoliko više se zdravijo srčne bolezni in naval krvi v glavo ter druge krvne bori boleznih v prebavilih, vnetju črev itd. sc je treba živca dotakniti z žgalnim aparatom še više v nosu ... V zgornjem delu nosa se zdravijo dihala, a treba je paziti, da se pravilno žge, ker se inače doseže na-. Na ta način je
nadaljevanje vojne moralo poostriti pogoje, pod katerimi bomolmanjk morali biti odškodovani za žrtve,, kor
izsiljene nemškemu narodu. No-1 je zato odredil: 1. V gostilnah, tr-.	.
J	•	- sme rabi- i govorov, reoretieno jc naloga ba-
je rešena.
v obratovanju in zanesljivosti po
benega dvoma ni, »la sc brezpogojno porabi vsako sredstvo sile, ki nam je na razpolago." — Vsako sredstvo silo — to pomeni, da lahko pričakujemo v tej vojni še lepše reči, nego smo jih doživeli v dosedanji kampanji, ki je vse takozvano mednarodno pravo raz-(javno razsvetljavo, pršila v prah.	--
govinah in kavarnah, s« ti le polovica svetih: 2. razsvetljava izložbenih okenj itd. je prepo-	„ __. ^ ,
vedana: :i. stopnišča in hodniki v	. Volkovi na Ogrskem,
hišah ne smejo biti razsvetljeni s	Več gruč volkov je vdrlo v plinom ali elektriko. Poleg tega jel Vulkcš. Odnesli so skoraj 100 o mestna občina znatno reducirala
Nemški mornariški poveljnik admiral Tirpitz je odstopil. Nje-
Za prodali
imamo še 75 "Ameriških Družinskih Koledarja". Cena za komad 40c.
Lahko se pošlje v poštnih znamkah na
Proletarec— 4008 W. 31st St. Chicago, 111.
Ustavljen list.
Iz. Berlina poročajo: Ofieijozni "Lokalanzeiger" je bil zi nedoločen čas ustavljen. — Prokleto gre navzdol s svobodo tiska v Nemčiji, če ustavljajo tako patriotične liste!
| vac. Orožniki so izstrelili na nje ¡28 strelov, a v temi nisi» zadeli. Volkovi so se v Vulkešu tako za-plodili. da so postali nevarni tudi podnevi.
Žena in medicina.
Pomanjkanje živeža v Švici.
Švicarska vlada bo prisiljena po mnenju mnogih ljudi najeti nekaj parnikov, s katerimi bo mogla dobivati hrano iz Amerike pod varstvom svoje lastne zasta ve, če bo trajala vojna še dolgo časa. 4
Star papir za gorivo.
14Tempa" piše: Star papir se da izvrstno porabiti k*»t kurivo na sledeči način : Papir M poloti za 24 ur v navadno vodo, nato se močno Strelske jarke iz sladkorja, stisne v obliko okroglih kep; te »ei imajo Francozi pri Soissonsil. Bli-' dene jo sušit v suh, zračen prostor 7M tega kraja je stala žgalnica. in ko se posuše. so ¡zborno kurivo j,, imela še januarja 1015 v za 7H	_ Kurivo že, ampak "iz-|i0gj 2 in pol miljona kilogramov
surovega sladkorja. Todaj so pa Nemci nekega dne iznenada papa-
J*
borno" ne
Nove davščine na Češkem.
Za ('eško se je zvišala taksa za
dli Francoze. Fn.neoski poveljnik se jc na odprtem prostoru bal po
• ti— _ . i-. - T	(vllOI
lovske karte ter so se uvedle dav raza ter je dal z največjo nagliio od prirastka na vrednosti napraviti strcUke jarke. Ker ni
______________uik s steklenimi okenci, da je mo-jdr. Bonnier skoro hipno ozdravil
gel pravočasno videti pse in st jim i mnogo že zastarani!» bolezni ter Rumunska kraljica umrla. umak„m obenem jc nosil tudi se mu je zdravljenje vnbče posre-
Iz. Bukarešta poročajo, da jo u posebne čevlje, da jih ne bi moge' ¿¡jo pri 70 odstotkih slučajev.
Vest s«' glasi zelo kuriozno in je zlasti težko razumljiva s stališča baktcriologije, ki igra v moderni medicini veliko vlogo. Sicer pa ni tako čudno, da se skozi nos lahko vpliva na povsem oddaljene dele 'elesa. Tako so sc n. pr. s kokai-niziranjem v nosu zelo hitro po-tolažilc bolečine v slučajih žen-kili nepravilnosti. Kajpada je velika razlika med utišavan.rm bolečin in pa zdravljenjem bolezni. zlasti takih, ki jih povzročajo bakterije. Preizkušnje bodo že pokazale, če je kaj na Bonniero-vem izumu.
bila 7-'l let. Pokojnica sc je bavila s pisateljevanjem, pesništvom in slikanjem. Bila je hči nemškega kneza Hermana Neuwieda. Leta 18t»!> se jc poročila s knezom Ka-
Živahno gibanje za emancipacijo žensk je našlo odziv tudi mej .dunajskimi, ki opirajo svoje za-
rolom Rumunskim, katerega jc po- ht(ive nft Z)fo,|m inska f^kta :
znejc imenoval cesar Napoleon sturminvnem Egiptu je bila n.edi-lil. za rumunskega kralja. — Nje- (>i|ul y ^.„^¡h rokah, o čemer sve na dela niso ibrez talenta, ampak	^
njeni kritičarji so vedno bolj vide- ^j,irjsjnH.|1 li kraljico kakor umetnico.
Ubogo veličanstvo!
Lansko leto jc bila pred dežel-no-brambnim divizijskijn s«»di-sčem v Pragi obravnava proti H» občinskim <xlbornikoni iz Houdnic pri Plznu, ki so bili toženi zaradi razžaljenja Veličanstva. Obtožen- skom sn ci so bili takrat oproščeni. Proti
egiptovske zdravnice Znano je tudi, da s" je kraljica Kleopatra bavila s toksi-kologijo. Pri starih (Jermanih je bila boginja medicine Kira. ''en ske so bile zdravnice in zdravih1 z rastlinskimi sokovi in vel.mle tuintnm za čarovnice. Bavile so sc tudi s kirurgijo. Tudi židovske žene so se pečale z zdravilstvom, ali z manjšim glasom. Na .lapon od 7. stoletja po Ki', medicinske šole, v katerih igrajo
tej oprostilni razsodbi je bila P«>-	veliko vlogo. Himske "medi-
dana ničnostna pritožba, kateri je (,}()V ¡unitl," ¡,, "obstelrices" s<> najvišje domobransko sodišče na	v tlio«lic*ini zelo izobra/ene
Dunaju ugodilo ter odredilo, da se y^,,dovinskih imen priča o tem vrši nova obravnava.	kakor Antiochis, Klephantis, ^'¡il
-—	vinia 14i is, A s pasi a itd. Iz krš'an
Modne norosti.	škili časov sc omenjajo imena sv
--Teodozije v IV. stoletju, sv. Nie. -
Iz Pariza prihaja vest, da pri- rate in sv. Hildegarde. avtorke dejo v modo dežniki z malimi dela 41 PhisicaV novejših časih okenci iz stekla. Vendar pa to nI ženska spretnost v medicini Tiolj-nova misel. Sredi li). stoletja jc|inbolj raste, osobito kar sc tiče
Posebej tiskanih
•mamo 1"<>p Spomenic, kater-. je odposlal gl. odbor .1. S. Z ameriškemu kongresu v Wasl ington, l>. <Cene so sledeče
Za Za
Z p,
1000 500 250 100
.....$2.60
..... 1.60
______ 1.00
.....0.76
že všteta.
PROLETAREC
4008 West 31sl Street
Chicago, III.
Pri tem je poštnina
seine
PROLETAREC
LIST ZA INTERS". E DELAVSKEGA
LJUD:i TVA.
IZHAJA VS.I HI TOKIH.
— Listmk ia .«dajatalji —-
Jugoslovanski d i lavi ki tiikovaa dnibi
« .aicago, Illinois.
Narutuina: Za Arr. riko $2.00 za celo leto, $1.00 z» pol leta. Za Kvropo $2.60 z« celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega nasnam/i __tudi stari naslov. _
GUailo ilovmik« or|uiiitci)( JuimL — «ocialiatMaa	v Am«riki. —
Tako jo bilo na papirju. Lju-j i dem je bilo priznano, da so vsi e-usko ustvarjeni; ali pred volilni ' I mi sodniki vendar niso bili enaki. | Od "stvarnika" so sprejeli pravico do svobode; ali na volišču ven-I dar niso smeli porabiti te svobode.
Predvsem ni bilo take svobode I za delavce. Volilna pravica je j bila pravica posesti; in ker ni de lavec ničesar posedoval, tudi ni smel voliti. Leta 1H1 'J. ie bila vi državi New York državljanom, ki (niso imeli zemljiške posesti, odbita zahteva po volilni pravici s sle-
HflSšE ALI SCHEIDEMANN?
Vie pritoibe glede nerednega poAiljanja I doeim razlaganjem : list a in drugih nerednoati, je poliljati
predaedniku druibe Ivan Molaku, 4008 Wiit 31. Straat, Chicago, 111. _ _____
PROLETARIAN
Own«d and pukithtd «vary Tuesday by
South Slavic Wor! man's Pubishing Company
Chicago, Nlinsis._
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half ▼•ar. Foreign countries $2.60 a year, |1.26 for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
"V vsakem medu iu v vsaki ol>čiui morajo hiti ljudje, ki ne morejo, ker niiuajo posesti, karakterja (to se pravi naslova ali i inonitncjsi službe) ali izobrazbe, j prinašati no^iene koristi javnim institucijam, in se jim zato nc smejo priznavati politične pravice."
To je enaka argumentacija, s j kakršno se n. pr. Tisza na (>gr-skem še danes upira volilni pravici delavcev in neinadjarskih narodov. In po vseh deželah so se privilegirani nažadujaki posluževali enakih zlaganlh razlogov.
Tudi iz drugih razlogov se je po nekaterih državah odrekala volilna pravica. Že pred vojno z Anglijo so pobožni (¿tankerji, ki so iz Evrope bežali, da bi uživali ver-Kmlar človek že nekaj časa ne- j *ko avohodo, v nekaterih vzhod-kaj ima, tedaj polagoma pozabi, j tilh krajih odrekali vsem drugo-kako jc to dobil. Njegov dedič pa vercem volilno pravico., in pieti-sploh m* misli več ua t»», ampak stični duh verske intolerancc je še
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC**
«MS W. 31. STREET. C 1ICAGO ILLINOIS
VOLILNA PRAVICA.
živi, kakor da je bito že od začetka sveta vse tako kakor jc.
V Ameriki imamo nekoliko; zanimivih takih pojavov. V Zc-j dinjenih državah velja takorekoč splošna volilna pravica. Pravimo: takorekoč. Kajti povsem resnično to ni. Tako n. pr. imamo države, v katerih žen: ko sploh nc »mejo voliti, pa nekatere države, v katerih je ženska volilna | raviea o-mejena.
Ker pa je - žal tudi med delavci — še dosti .takih, ki mislijo, da ženske sploh niso ustvarjene za
dolgo vladal no raznih državah, in tudi dandanes še ni iztrebljen. Ponekod n. pr. katoličani in židje niso smeli voliti, drugod zopet židje in uuitarci ne. Tako n. pr. Taft ne bi bil postal predsednik, Če bi bil prišel nekaj prej v državi l)elaware na svet; kot unitaree ne veruje v "sveto trojico," brez te vere pa ni imel v Dolawarc nihče volilne pravice.
V neki drugi državi jc bila kvalifikacija za volitve odvisna od prisege, da veruje državljan v peklenski ogenj;
v neki drugi jc
politiko, smatrajo volilno pravico	moral priseči, da jc Marija neo
za splošno, zato ker satni lahko	mudeževano spočela. glasujejo. Iu ker vedo nekaj o y državi Rhode Island jc bil
tem. da je Amerika svobodna rc-	v.hhk poizkus, da bi se odpravila
publika, odkar se je rešila angle-	"posestniška kvalifikacija za vo-
ske nadvlade, sicer pa ne poznajo zgodovine Zcdinjeuih držav, so prepričani, da ima ta dežela splošno volilno pravico, odkar je samostojna. In kadar čitajo o bojih za splošno volilno pravico v drugib deželah, tedaj se ironično nasmihajo: Kako daleč so še za nami, ki smo kar začeli s popolno demokracijo !
Tako stara pa vendar ni ta "popolna demokracija," in kdor se malo bolj zanima za politično zgodovino Zcdinjeuih držav, se prav lahko prepriča, da je imela tudi ta dežela neštevilne boje za politično enakopravnost; mnogo teh bojev je bilo zelo krutih in v nekaterih krajih ni niti davno, (nikar so vsaj moški državljani dosegli splošno volilno j ravico.
Posebno obširno poglavje bi s< lahko pisalo o zgodovini volilne pravice v južnih državah, kjer jc v dobi nužnosti črnci sploh niso i-meli. To se je razumelo kar samo oh sebi. Suženj je bil v vsakem oziru gospodarjeva last kakor mule in konji, ('e bi mule in konji lahko glasovali, hi morda tudi sklenili, da se mora odpraviti In» Kdo bi bil tako neumen, da bi sužnjem dovolil glasovati za odpravo sužnosti ?
Po zmagi severnih držav so tudi zamorci dobili volilno pravico. Ali ker so bogati plantažniki prej im-
posestniška kvalifika« liluo pravico, desetkrat poražen, in koiuaj enajst let je tega, kar jc ta ovira odpravljena in ni vrt-lilua pravica več odvisna od po-' sesti.
V Zcdinjeuih državah je volilna pravica, ki velja dam*, plod bojev, kakor v drugih deželah. Tekom vsega minulega stoletja so se ponavljali taki boji, zdaj tu, zdaj tam, in mestoma so bili zelo viharni in so zahtevali svoje žrtve.
Naravno je. da so stali v ospredju vseh teh bojev delavci, ki so bili najbolj brezpravni, ('e ne bi bilo delavcev, njih odločnosti in poguma, bi imeli še danes v marsikateri ameriški državi bolj zanikrno volilno pravico kakor v Turčiji ali na Ruskem.
Toda sedaj, ko ima vsaj moški * delavce, če ie državljan, pravico da voli, je vredno vj rašati: Zakaj so se delavci v prejšnjih časih bojevali za to pravico? ( emu so jo priborili svojim potomcem '
Preden so jo imeli, so bili voljeni v javne zastope njih nasprotniki, njih izkoriščevalci, zastopniki njihovih gospodarjev. Za t o, da bi bili zopet voljeni enaki poslanci, predsedniki, sodniki, svetovalci, pač ni bilo treba bojev in žrtev. Glasovnica sama na sebi ni nobena slast; ona je le sredstvo, da s«» z njo nekaj doseže. In de-
lavci so hoteli doseči to, da | ri-portirali toliko tega človeškega _ y |ami,nte in ura(l, drugi
blaga," da je lulo v nekaterih kra-	.. . , pa,llinfkiî »e potre-
jih več črncev kakor belih, in ker se je belemu zdelo, da je ponižan, če more črnec sedeti v kakšnem uradu, ro najprej zarotniki pri volitvah zastrašili črne volilce. da men. Zato hodi velik del tega (lese niso upali izvrševati svoje zako- lavstva zopet volit tiste ljudi, ki
i ljudje, ki bodo razumeli te potre he in nc bojevali zanje.
Današnje delavstvo je pozabilo na tiste hoje, pa tudi na njih na-
Pred kratkim je prinesel brzojav iz Nemčije ; poročilo, ki jc naznanjalo nov dogodek, a vendar j ni moglo presenetiti nikogar. Osemnajst članov socialno demokratične frakcije v rajhstagu se je ločilo od svoje parlamentarne zveze in je ustanovilo svoj klub. Položaj v frakciji je bil že nekaj mesecev tak.,da se je morala ta ločitev prejalislej pričakovati.
Meščanski listi govore, da se je stranka razcepila. To se ne more reči, kakor je bilo svojčas napačno poročilo, da je bil Liebknecht izključen iz stranke. Državnozborska frakcija lahko izključi člana iz svoje zveze; iz stranke ga more izključiti le strankino vodstvo oziroma strankin zbor. Tako se tudi stranka se ne razcepi, ako se razdeli parlamentarni klub, ki je le organ stran- | ke. In v sedanjem času je skoraj nemogoče, da bi se formalno izvršila razcepitev stranke, kajti itrankiu zbor, ki je najvišja instanca, se v dobi vojne pač nc more sestati.
Seveda ni izključeno, da se izvrši taka ločitev po vojni. Podobno kakor v parlamentarnem klubu so tudi med maso članov lahko mnenja nasprotna; in kakor t.egajo ta nasprotja mei'. poslanci že tako globoko, da se dotikajo strankinih načel iu je sodelovanje vsled tega nemogoče, je verjet m», da so tudi med člani enako globoka nasprotja. Tri ba s«- je le spomniti, da ni vsak član. ki ke je včeraj vpisal v organizacijo, danes že resničen socialist. I rc^n je pristopil, so ga morda simpatije vlekle v stranko; ali pravo spozna vanje socializma se prične šele v organizaciji, ker jc izven nje le malo prilike za socialističen nauk; socializem pa ni utemeljen \ čuv<\ vovanju, temveč v znanju.
Kljub temu bi bila potrata časa, ako bi čio- . .vek danes ugibal, na kateri strani ho večina članstva, če pride po vojni do raV.e« pa. Na to vpliva mnogo momentov, ki jih ne poznamo d »volj na la učno, ker ! iiio preveč oddaljeni od njih.
Za enkrat je dej>tvo. da se je frakcija delila. Številna izguba za večino r"s ni velika. Od 11(1 poslancev .jih j«- osemnajst odpadlo. Ali pomen tega izstopa ni v številu. Tinti če bi sc jih bilo osemdeset ločilo, nc bi imeli v rajhstagu materi-jalne odločujoče moči. Izstopili -o — to dej .tvo samo na Vel i | om ni dovolj. , Nastopila je skupina. ki izraža, da i; • odohr&xa politike večine in hoče imeti pravico, da izraža svoje nazore, česar ni mogla storiti v klubu, kjer s.» jo vezali sklepi frakcije.
V nemškem parlamentu ne more imeti ta ločitev drugih posledic, kakor da bo sli.-ati glasove, ki so prihajali doslej le od Liebknechta, zana-prej od novega kluba. Nadaljna posledica bo več nemirnih sej v rajstagu, kajti pokazalo se je že. da učinkujejo besede te skupine na vso državno-zborsko večino tako kakor rdeča ruta na bika. Kakšen v,»liv bo imela ločitev na stranko izven I urlamciita v Nemčiji. • • ho kmalu pokazalo. Na stranke v drugih deželah pa mora napraviti velik vtjsk, ki morda tudi ne črtane brez praktičnih posledic.
Kakor se mora v sedanjem času že skoraj pričakovati, ne pri nihajo poročila popolne jasnosti. Brzojsvi čez meric gredo skóro izključna skozi roke m« "iranskih časnikarskih agent ur. I.i ne poznajo dovolj razmer v stranki in njene organizacije. Kdor jih po/.na, opazi kmalu, d.t so med enim in drugim poročilom pogostoma proti }'ovja,4n človek mora biti tedaj potrpežljiv, pa počakati, da pridejo natančnejša pismena pomočila iz bolje poučenih virov.
Dotlej je treba zasledovati poročila, do ;-terih je sploh mogoče priti. Med t« mi je eno zelo važno o sobotni seji nemškega rajhstaga.
Do besede je prišel poslanec llaasc, ki je bil svojčas kakor znano načelnik parlamentarnega kluba in je na zgodovinski seji dne 4. avgusta 1ÎI14 podal znano izjavo socialistične frakcije, ki je takrat | rvič glasovala za vojni kredit. Al. Ilaase je kmalu pokazal, da ne ¡oglaša r. oficicl.no politiko svoje *V( čine. Zlasti velik vtisk je naplavil z govorom na nekem shodu v svojem volilnem okraju, kjer ju vprašal, kako dolgo ho še mogoče, da podpirajo socialisti vlado, ko se je pokazalo, da ir* gre za obrambo, kakor je bil govoril liethmann lloilvveg iu da tudi ne gre za porušen je earizma.
Pred nekaj meseci je potem llaasc odstopil od klubovega predsedništva in s tem dokumentiral, da se ne strinja s taktiko večine.
V soboto je pa Ilaase spravil vos parlament pokonci iu s svojimi besedami povzročil vihar, kakršnega je ta zbornica malokdaj doživela. Tudi člani večine v socialističnem klubu so pozabili, da jc treba spoštovati prepričanje, če jc resnično prepričanje, tudi če je nas| rotnikovo. In malo je manjkalo, da niso rabili proti liase ju pesti namesto argumentov.
V razpravi jc bil naknaden proračun, ki je popolnoma ločen od glavnega proračuna. Schei-demsnn je v imenu socialističnega desnega krila izjavil, da bo glasoval za ta bidže, pa je nagUšal, da se iz tega ne smejo izvajati nobene posledice za postopanje socialistov napram rednemu proračunu.
Tajnik državnega zaklada Helfferieh je naznanil, da je bilo za četrto vojno posojilo podpisanih deset miljard in šeststo miljonov mark, tako da znaša svota vseh štirih vojnih posojil trideset in pol miljarde mark. Iioch in llurrah-Ulici z meščanskih klopi so sledili' temu naznanilu iu še niso utihnili, ko je vstal sodrug Ilaase.
Tedaj se jc razpoloženje naenkrat obrnilo.
"Z mirom na ugodni vojni položaj — je dejal Ilaase — je vladi mogoče ponuditi roko za mir in s tem poslužiti volji narodov v vseli deželah, ki izražajo glasneje iu glasneje svojo željo. Zmagovalcev ne bo, ne premaganih, ampak le obubožani narodi in ljudstva. Mi ne moremo prisiliti svojih nasprotnikov na kolena, kakor oni Nemčije ne morejo. K v ropa plove popolnemu obubo-žanju in bankrotu nasproti. Kakšen zmisel ima še nadaljevanje vojne?"
Po teh besedah je bilo, kakor da se je odprla norišnica, zlasti ko je Ilaase začel slikati vojni in gospodarski položaj dežele, pa nc v takih barvah, kakršne rabi navadno vlada v svojih bahavih izjavah! Ileine in Keit sta napadla llaaseja, da nima pravice govoriti v imenu socialno demokratično stranke, ki ni odobrila njegovih izjav. David jc zaklieal: "Vaše besede bodo tako učinkovale, da se podaljša vojna, in služijo namenom naših sovražnikov." Saehse je bil še bolj stru-
Na strankini seji niste mi-
nite pravice, potem so jim jo pa postavno obrezali. In še sedaj ni konca teh napadov na plemensko enakopravnost; še sedaj prihajajo z zakoni, ki izključujejo iz volilne pravico nepismene ljudi. Sol. v
bi bili itak izvoljeni, tudi če ne bi delavci imeli volilne1 pravice.
Kaj bi rekli delavci preteklih desetletij, če bi vstali iz groba in videli, kako nemarno rabijo njih nasledniki ploh njihovih bojev in
besede. To jc sramoten
»ili prej izvzeti iz vojaške službe, kakor tudi rn-minski begunci iz. Ogrske, v« č tisoč po številu.
katerih bi se naučili pisati, jim pa zmag? Dali so svojim sinovom o-
no dajo. Ali sužnost
in črna koža nista'
rožje, da branijo z njim svoje pravice in koristi, sinovi ga pa vihte
» •
bili edini zapreki politične enako-j — sami proti sebi! pravnosti. Tudi takozvani svo- Na to naj bi delavci pomislili, hodni delavci niso imeli pristopa pa bi razumeli, da oneča&ča spona volišče. Izjava neodvisnosti iz min svojih prodnikov, kdor poma-
leta 177t». ima sicer zelo lop stavek, ki pravi:
"Smatramo, da so same po sobi umevno in dokazov nepotrebni sledečo resnice: Da so vsi ljudje enako ustvarjeni in da so sprejel od svojega stvarnika gotove neo porekljive pravico, da jo mod te mi pravica do življenja, svobod' in stremljenja po sreči."
ga z volilno pravico kapitalistom, namesto da bi jo rabil za osvoboditev delavstva.
V Grectishurg, Ind . so 1. marca "mokri" zmagali, vsled česar bo edem gostiln zopet odprtih, /ene •orkvenjakov niso prišle glasovat Smpik so ves dan molile za zmago "suhih." Bog jih ni uslišal.
Iz Bukarešta poročajo: Rumunske vojaške
priprave se vrše nemoteno dalje. Vsi oni, ki so bili
mlinski
so bili pozvani pod orožje. Vojne oblasti so zaplenile velikansko množino bakra in platna. 1 -panje Nemcem prijaznih ljudi, da bo Rumunska ohranila prijazno nevtralnost, se je razblinilo, o<L kar so jo vrnil z Dunaja M. Carp. V\ se je pogajlfr z Avstrijo. Kar je dovolila Avstri ja.^jj-^adosto-valo. Na drugi strani na je važno dejstvo, da je obiskal M. Kilipeseu rusko fronto. — Milanski "Seeolo" pa je dobil iz Bukarešta poročilo, da so Bolgari stafno pripravljajo na vojno proti Ru-inuniji. Na Donavi so se pojavili bolgarski čolni z minami, ki jih hočejo položiti v reko. Poročilo tudi pravi, da postaja bolgarsko časopisje od dne do ilne bolj ogorči no proti Uumuniji.
Nove določbo glede na oddajanje surov iga masla in krompirja so stopile v Nemčiji v veljavo. Prebivalci glavnega mosta morejo dobiti to predmete le na tozadevne nakaznice.
pen: "Strahopetec! jjieli poguma za tako trik."
Z divjimi obrazi in grozečimi gestami so sili'i poslanci od vseh strani proti govorniku, drugi so jih ščuvali, in nekaj časa je izgledalo, kakor da porušijo llaaseja na t!a. Medtem je klenkal predsednikov zvonec, kakor da gori.
Naposled je Ilaase v tem blaznem dirindaju vendar še eukr; t prišel do besede: "Vi nočete slišati resnice jc zaklieal. Kapitalisti vseh de zel lie taje več, da .je že davno dokazano, da je bila vojna f.ilno naj učna špekulacija. Človek bi lahko mislil, da morejo Iv popolni norci ali pa ¡ovseni brezvestni ljudje stremiti po gospodstvu vsega sveta."
Predsednik Kaempf je poklical Ilaäse j a ua red in vprašal zbornici), če mu dovoli, da nadaljuje. Ogromna večina je glasovala za to, da s" mu vzame beseda.
Nastopil je tajnik zaklada Helfferieh, edini navzoči zastopnik vlade in "globoko obžalovr»', da more mož* ki zastopa nemško ljudstvo, v tej -težki uri rabiti besede, ki ne morejo imeti drugega učinka, kakor da okrepe srca in hrbtenico sovražnikov." Potem je zopet govoril o vojnem posojilu, za kat( ro da so podpisali zneske tudi delavci in mali varčevalci, kar je po njegovem mnenju dokaz, da zaupa vos nemški narod v zmago in da llaasejevi nazori niso nazori ljudstva.
Nato je Sclieidcmann izjavil, da llaasc ni govor!! v imenu frakcije, ki noče v tej težki uri zapustiti svoje domovine. Razuiuo so,-da jo ploskalo vso, izvzomši sociali tično manjšino.
llaasc je še enkrat vstal. Ker ga je napadel Helfferieh, mu je predsednik moral dati besedo za o! ehno opazko.
"Izjaviti hočem je dejal Ilaase — da so najboljši patriot je tisti, ki morejo po dvajsetih imseeih tega klanja zastopati spravo narodov in konec te vojno."
Dalje ni prišel. Kajti zopet je izbruhnil tak vihar, da ni nihče razumel svoje lastne besede. Predsidnik >i pa ni mogel pomagati drugače, kakor da je odgodil sojo za eno uro.
Pred kratkim je večina divjala, ko je povedal Liebknecht vladi nekoliko bridkih resnic. Sedaj so jo Ilaasejeve l>esede še bolj razburile. Iu značilno je, da so najbolj zbesneli, ko je govoril o koncu vojne in o spravi narodov.
Na prvi pogled opazi človek n tem divjanju 1<> g!(. »okejši razkol. Nam se zdi. da je to začetek ozdravljenja v nemški stranki. Četudi je četa okrog Liebknechta in llaaseja šo majhna, vendar ni več on sam, ki stoji sredi vsega besa. In kakor jih je nekaj prišlo do boljšega spoznanja, se sme upati, da so to število še pomnoži. Seveda, za Sehoidomanna in Še za nekatero take ni več pričakovati, da bodo še kdaj sposobni za razredni boj in za mednarodno solidarnost. Blaznost položaja je imela preglobok vpliv nanje. Ali vsi še niso Seheideinanni in Saehsi. Tudi na Nemškem ho ¡mala lnternacionala svoj armadtii zbor.
Polog nakaznic za kruh in surovo maslo so upeljali 20. marca tudi nakaznice za krompir. S tem hočejo ustaviti umazane špekulacije s krom-, pirjeni, katerega so špekulantje zadržavali v velikih množinah, da hi vsled tega poskočile cene. Nakaznice bodo veljale za 00 dnij in bo z njimi vsakdo upravičen do 11 funtov krompirja na vsakih 12 dni, najbržo po t>."> fonigov funt. Pri razglasu te odredbo jo izjavil župan dr. pl. Wermut Ii,'da je živelo prebivalstvo, kar se tiče krompirja, "iz rok v usta".
Mestni superintendent ulic v Chicagi A. \V. Miller je v soboto odpustil sto sekcijskih forema-nov. Vzrok jo ta, da so demokrat je. Ta naskok na mestne "džabe" naj bi podkuril republičane, da bi z večjo vnemo delali za volitve 4. aprila. V Chicagi je 1 !b~> loroinanov, ki dobivajo po $2.."ti do +2.Ho na dan. Vsi so napravili pod Ilarriso-uovo administracijo predpisano izkušnjo. To nič ne do. Nova administracija potrebuje službe za svoje prigu^ijaof. Tako delajo kapitalistične stranke. Ali se delavcem ne odpro oči?
IZONANI DUHOVNIKI
Vojaški guverner mehiške dr-| zave Sonora, general Callcs, je dal izgnati šest katoliških popov iz severnega dela države. Takoj se jc v klerikalnem taboru dvignil hrušč in t ruše, kakor da se postopa proti ubogi katoliški cerkvi po vzorih nekdanje slavnoznane španske inkvizicije. I/ San Auto-! nio v Texas se razširja telegram, i da je guverner izgnal vse katoliške duhovnike iz Sonore. Da ne bi bilo v vsej državi več kakor šest katoliških popov, nam ne gre pravk v glavo.
Ves krik o preganjanju oerkvo jo pa sploh nepotreben. V resnici se namreč "sveti materi" prav nič ni zgodilo, tistih šest popov pa tudi ui bilo izgnanih zato, ker I so "božji namestniki," ampak zato, ker so so ha vili z jako neeer-kvenimi in neduhovuimi opravki.
General Callcs je podal izjavo, da jc izdal ukaz za izgon zaradi tega. ker so pobožni možakarji na skrivnem spletkarili in rogovilili proti Carranzovi vladi, in sicer z namenom, da bi se izzvala ameriška intervencija v Mehiki. Ckaz za izgon je bil izdan šole tedaj, ko je bilo popolnoma .dokazano, <la delajo omenjeni popi za Diazo-vo stranko in hujskajo nevedno ljudstvo na taka dejanja, ki bi prisilila Zediiijene državo, da bi in tervenirale v Mehiki.
General Calles še dodajo, da nima ta izgon nobeno zveze s kakšnim sovraštvom napram katoliški cerkvi. Ako hoče cerkev nadomestiti onih šest izgnanih mož z drugimi duhovniki, ampak z razumnimi, lahko pridejo, in lic bodo imeli nobenih težav.
Tako jc bilo vedno. Pop intri-gira, litijska, napada; kadar se hoče napadeni braniti, pa zakriči napadalec, da ie zatiran in da se mu godi krivica. General Callcs pravi, da ima dokaze za spletka-rije in hujskanje dotičnih popov. In to je zelo verjetno.
Seveda lahko pravijo ubogi božji namestniki, da so delali, "v interesu cerkve." Kajti gotovo jc. da ne bi le par popov, ampak da bi katoliška cerkev sama rada videla padec Carranze, kajpada pod ^takimi pogoji, da bi prišel na nje-
govo mesto človek, ki bi dal cerkvi zopet neomejen privilegij za pone-umnjcvaiije in izkoriščanje. In to pričakuje najbrže od Diaza. Če bi morale za ta namen teči reke krvi, je pa nič ne skrbi. Prelivati kri ni bil nikdar greh, če je šlo za moč in posvetne interese oerkvo. Križarske vojno in inkvizicija so zgodovinski dokazi.
Eksplozija gazolina.
V Dotroit, Mieh., je dne 12. marca gazolin, ki jo iztekel iz nekega poškodovanega voza. povzročil v odtočnem kanalnem sistemu pod Seotton ave. težko eksplozijo.' Cestni tlak je bil v velikem obsegu odtrgan in več hiš se je ) orušilo. Dve osebi sta bili težko poškodovani, materijalna škoda pa znaša kakih $.">00,(MM). Eksplozijo so čutili na veliko daljavo in prebivalstvo je menilo, da jo obiskal mesto potres, ali pa • la so nemški zarotniki na delu.— Nemški zarotniki bodo namreč v Ameriki kmalu legendarni.
Tiskarska zmaga.
Stavka stavcev pri Church Publishing Co. v Chicagi je bila zadnjo soboto poravnana s tem, da je tvrdka izjavila, da je voljna priznati unijo in vpeljati boljše delovne pogoje. Tvrdka tiska, kakor je znano, skoro vse oerkve-ne publikacije, in delavci so se o-brnili do pastorjev raznih cerkvenih občin za posredovanje. Na konferenci cerkvenih zastopnikov in zastopnikov črkostaveev, ki se jo vršila pretočeni teden, so cerkve tvrdki priporočile, da se poravna z. unijo. Nekaj časa se je upirala, naposled jc vendar spoznala, da se z organizacijo ni dobro preveč j igrati, pa je kapitulirala.
Nezgoda parnika.
Iz Norfolka, Va., poročajo: Par« uik "Alamo \ ki vozi iz. New Vor-ka v Klorido ter ima na krovu blago in potnike, .jo izgubil svoj" krmilo ter je kakih 170 milj južno od Virginia Capes. Parnik "Alamo" je prosil brezžičnim potom za pomoč. Iz. Norfolka so takoj poslali na pomoč rešilno ladjo "Rescue". Moštvo parnika "Alamo" j » samo napravilo krmilo z» siio, ki pa ni zadostovalo v nomii-i nem morju, vsled česar sn morali prositi brezžično za pomoč.
Socializem, pacifizem in sorodno.
Etbin Kristan.
REALNA STRANKA
Politični značaj socialistične stranke izvira i/, njene realnosti, ki odklanja vsako utopijo z ozirom na cilj in vsako fantastičnost z o/i.roin na metode. Ako pravimo, tla je moderni socializem znanstven, fino s tem izrabili, da ne misli konstruirati nekakšne idealne družbe nekje onstran zem-Ije, kjer ga ne bi mogle motiti tukajšnje stvarne razmere, pa je potem gotove prinesti na ta svet, približno tako, kakor je grška boginja Pallas Atkene gotova, z vso svojo bleščečo opremo skočila i/, glave olimpijskega očeta Zevsa. Vse, kar se godi, je razvoj; \se, kar je bilo, je in bo, je plod razvoja. Socializem ni tako kratkoviden, da I»i zahteval od neizpreinenljivih zakonov, naj napravijo zanj izjemo in naj se vendar izpremene.
Tudi cilji socializma ne morejo biti nič tlrrt-/."gn kakor plod razvoja. Sploh je socializem le tedaj mogoč, ako se vjemajo njegovi cilji z zakoni razvoja; zato je spoznanje teli zakonov it» razmer, iz katerih in v katerih ti zakoni učinkujejo, prva naloga socializma. To nalogo so opravili socialistični raziskovalci človcčuiiskc zgodovine, ki so pometli stare -historične zmote o odločilnem vplivu posameznih oseb, kraljev in cesarjev, ministrov in generalov, pa dokazali, da so \ prvi vrsti materijalne razmere dajale družbi njene oblike ter jih s svojimi izpremembami zopet rušile iu ustvarjale nove.
Moderni t oeializem ima pravico do označbe "znanstven" zato, ker nam na podlagi spoznanja z dokazi razlaga, kako je kapitalistična družba nujno nastala i/ prešnjih družabnih oblik in kako prihaja sama zopet v svojem razvoju po enakih zakonih, to pravi nujno, neizogibno do meja, z: katerimi ni več obstanka zanjo, do nove razvojne postaje, kjer postane nemogoča iri se mota umakniti novi»*
BODOČA DRUZEA.
Ali pa more socializem dognati, kakšna !»o tista nova družba?
Da in m. To se pravi: Njeno podlago lahko spoznavamo in tako lahko sklepamo, kakšni IhkIo njeni obrisi. Ne vemo pa, kakšne bodo razmere uri vseli stopnjah prehajanja iz sedanje v novo tiru/, bo, ne venu»t kaki» se bodo izvojevale vse zmage novega nad starini, ne vemo, kako velik bo odpor starega proti novemu, ne vemo, kaj vse prinese medtem tehnični razvoj, ne vemo, kako bodo v i e razmere vplivale na psihologijo tedanjega rodu in kako si bo človečanstvo vsled vsega tega u.vdi-lo svojo organizacijo do zadnje podrobnosti.
Koncentracija kapitala in ra zreli ni boj .j" dvoje očitnih, neutajivih dejstev. Seveda lic gre To tako, kakor tla bi človek zjutraj začel korakati po cesti, ki se kakor ravnalo brez kotov in o-viukov, brez jam in dolin enakomerno vzpenja in privede potnika v preračunljivem času na vrhunec. Ker jc v vsem razvoju, mnogo nav iti« zniii nepravilnosti, vitli mnogo ljudi le posamezne epizode, pa ne more pregledati celega glavnega procesa in ga zato taji.
KRATKOVIDNI UGOVORI.
Koncentracija kapitala pomeni, da propadajo vsled nje mala podjetja in se peba mala bur-zvazija v proletariat. Površen opazovalec pa vidi, tla se je v kakšnem kraju pomnožilo število inn-lih obrti in branjarij, pa zakliče zmagouos.no: "Vsa teorija je napačna. Praksa jo pobija." Ni mu prišlo na misel, tla bi preiskal, v kakšnih razmerah se jc izvršila tista pomnožitev: Koliko j -tisti kraj še oddaljen od kapitalističnih zmagi:-jt,čh vplivov, kako je še zanemarjen «si veleka-pitalistiene trgovine in industrije, koliko jc med tistimi novim malimi podjetniki lakih, ki poizkušajo svojo srečo in koliko jih bo v dogletlnem času izgubilo še to, kar so imeli, ko so začeli. On vitli le momentu» število, pa pravi: "Statistika govori!"
Tuintam propade velika delniška družba; mi-ljonska banka bankrotira; šef velike tvrdke i?» u-streli zaradi finančnih težav. In takoj služi to zri dokaz, tla kapital ne zmaguje, tla večji kapital ne vsesava manjšega, tla je torej teorija o kot cent raciji kapitala zopet napačna.
Toda socializem sam u poza rja. da je v kapitalistični družbi produkcija, ki ne tlela za potrebo, ampak za profit iu ima namesto kooperative konkurenco, ki onemogoča sniotreno organizacijo, vedno do gotove mere kaotična in izpostavljena krizam. Ali preko vseh polomov napreduje končen t racija, četudi napravi tupatam ovinek.
Velike mase delavcev še ne razumejo svojega položaja v družbi in so vsled tega razredno nezavedne. Pri stavkah pomagajo podjetnikom zoper svoje tovariše, pri volitvah glasujejo za kapitalistične kandidate, duhovnikom, ki trdijo, «b. je sethfn.ji red ustanovljen po božji volji, torej ncizpremenljiv, pritrjujejo, politične dogodke presojajo s stališča cerkve, narodnosti ali ča.vopi-sa, katerega slučajno čitajo.
Nasprotno se včasi posameznik iz kanitali-stičnega razreda pridruži delavcem in nastopu proti interesom svojih razrednih bratov.
Halo! Kaj boste govorili o razrednem boju ko se bore delavci z delavci, ko gre na eni s trn ni delavce s kapitalistom, na drugi kapitalist z delavcem? Razrednega boja ni; etični momenti odločujejo, interesi vere, naroda, kraja, kulturni nazori in močni duhovi vodijo zgodovino.
ARGUMENTI BREZ MOČI..
Zopet so to dokazi, ki ničesar ne dokazujejo. Razredi ne izginejo, če. nima jo njih člani razredne zavesti, bodisi tudi da so taki nezavedni člani v večini. Še več!'Niti razredni boj ne izgine vsled take nezavednosti. Kajti v družbi, ki je m*-stavljena i/ razredov, so nasprotja in morajo b;ti nasprotja. Ker so razredi ž'vi, morajo nasprot.m postati aktivna, in to je boj.
Kranjski poljedelski delavci, ki niso nikdar Blisali, kaj je socializem, če pa je že kdo izmed
njih kaj slišal o njeui, ga sovraži, ker "inu hoče vreti Boga;" ti delavci, ki ne vedo ničesar o strokovni organizaci ji iu nimajo pojma o internacionalni solidarnosti proleturiata; ti delavci, izmeti katerih marsikdo ne verjame, tla ostane delavec ilt» smrti, ampak upa, tla se bo priženil ua kakšno kmetijo ali pa da si bo sčasoma kaj prihranil in si kupil bajto, tla ho "sam svoj gospodar:" Ti delavci že davno niso zadovoljni s pol krone iu " frakljein " -na dan, ampak so tekom let priborili plače, ki -«e Še vedno ne vjemajo z njihovim delom, ki jih pa gospodarji imenujejo nezaslišano visoke.
Afriški zamorci v nemških, angleških in drugih kolonijah nimajo razredne zavesti. Kar vidi-.i.». je to, da jih izkoriščajo iu zatirajo beli Ija-11 je. Ali kadar so se spuutali ali pa na primitiven način štrajkali, vendar ni bil ruzlog v razliki kože. ampak v izkoriščanju in zatiranju, ne v rezin m, ampak v razrednem nasprotju.
Ker so pa ljudje razumna bitja, naj pripadajo temu ali onemu razredu, jih mora ta človeška lastnost preja lislej dovesti do spoznanja razrednih nasprotij iu va/rodnega boja in jim vcepiti prepričanje, do mora biti ta boj organiziran.
Nekatere privede do tegn spoznanja prej, dru-«_e p< z:\eje; ner.aie i ne Iti sami morda nikdar prišli do tzva, k M- ji mje življenje prekratko u.iiii sp »znavnnjc pa prepočasno. Zato jim priha-ia socialistična stranka .p:» p» »moč *: agitacijo, s • ; | 5 s j;-1 :, z lit "a t * ft», z es -.ra i'izučijo.
ZA KAPITALIZEM NI IZJEME.
Akumulacija in koncentracija kapitalu, no-.sp..s<V.>;;ost kapitalizmu, da bi prilagodil podmk-c i jo potrebam, iu razredni boj so listi činitelji, ki morajo privesti kapitalizem do pogina. Sicer !)i to z.e navadno razmišljanje povedalo, ker i * i n." svetu absolutno nič večnega iu stalnega razun sveta samega, ki se pa tudi neprestano izpremi-nja. Stjro misel grškega filozofa "Pauta rci" -vm' teče je hi vaški posn'k Prcratlovič izrazil besedami "Stalna na tom svijetu samo m i jena jest ;" podobno je povetlal Simon tJregorčič v "Cb».cka nikar" in Aškerc v ".laz." Pri filozofih vs» b narodov se ponavlja ta misel, in vse mo-dt rno naravoslovje jo potrjuje z dokazi brez šieviln. Sociologija s svojimi pomožnimi vedami kaže, kako < e jo pojavila primitivna družba. ka-ko so jo i/.preiuinjala iu izpreminjala tako, tla se j.» prelevila v popolnoma novo tlružbo, iu kako se jc v novi zopet vršil proces izpreminjanja «b» popolne prokucije.
Odkod naj bi torej ravno kapitalizem dobit Privilegij večnosti .' Kako bi se mogel zakon razvoja, ki je veljaven za ves svet, zakon porajanja, življenja in smrti ustaviti ravno pred njegovimi tlurlni '
Ali taki argumenti seveda ne prepričajo go/ornikov kapitalizma. \'se, kar živi, ima v sebi ni;gon življenja; črv se brani smrti, če se more. kzko «la ce je no bi kapitalizem? Sicer pa no gre za to, tla prepričamo njega o njegovem neizogibnem poginu, ampak tla dosežemo sami čim v» e jo jasnost. .
KONCENTRACIJA KAPITALA.
Koncentracija kapitalu je nedvomno čiujeni-tin je za kapitalizem karakteristična. Njeno lovstvo je v tem, tla propadajo manjši posestniki, čim bolj raste moč velikih. Znaten kapital v rokah posameznega podjetnika, bodisi oseba ali družba, je v prvem začetku nevaren delavcem, ki jih izkorišča, tla pridobiva iz njihovega tlela čim večji prot'it. V tom stadiju mu skrajno izčrpavanje človeških moči lic tlela prevelikih težav, ker delavstvo še ne pozna prav položaja in sovražnika. Občinstvo nima povoda za nezadovoljnost s pojavom kapitalizma; tla si pridobi kor.-súmente, spravlja kapitalist blago čim ceneje na trg:
S tem izziva manjše podjetnike, preplašene vsled inkc konkurence, kateri niso materijami«» dorasli. Rešili se je izkušnjo z apeli na kousumeu-te; pripovedujejo jim, da ni blago iz tovarn tako dobro kakor rokodelsko; zatekajo se k patriotizmu, č. š narod jt1 dolžan podpirati svoje ljudi proti tujcem.
Kadar lo ne zaleže, se .izkušnjo organizirati v obrtnih asociacijah in zadrugah. <e so razmere ugodne iu inka družba vztraja, tedaj se sama razvije v kapitalistično podjetje; v nasprotnih slučajih, ki so mnogo številnejši, ji'i ugonobi močnejša konkurenca, preden so se dovolj okrepili.
IZPREMEMBE
Polagoma, ali gotovo uničuje> veliki kapitalizem tnalo podjetništvo. V industrijsko močno razvitih deželah so že popolnoma izginile nekatere stroke, ali pa so izpreinenilc svoj značaj. V A-inoriki opaža ta proces lahko vsakdo brez posebnega znanja, če le odpre oči. Kje so tisti ponosni čevljarski mojstri, ki so znali pokazati človeku vrata, če je prinesel čevlje radi novih podplat, č^š: "Kdor jih je naredil, naj jih pa tudi popravlja! Seda j jo popravljanje če ne edini pa vendar ghvni opravek samostojnih čevljarjev, kupujejo so pa splošno tovnrnifiki čevlji v prodajalnah. Krojači popravljajo, gladijo, čistijo, barvajo obleke; včasi bi bil krojaški mojster človeka grdo pogledal, če bi mu bil prinesel žensko bluzo, tla jo osna/i.
Tudi s temi izpremembami pa ni malim obrtnikom zagotovljen trajen obstanek, zakaj že se pojavljajo velike električne popravljalniee čevljev, kemično čistilnice oblek itd. v tovarniških ia/merah in izpotlkopavajo malini tla.
V drugih poklicih postajajo nekdanji samostojni obrtniki posredovalci kapitalističnih podjetij. Mesar v Ameriki prodaja meso, ki ga dobiva iz velikih kapitalističnih klavnic; izpreinenil .*c jo v prekupca, v kapitalističnega agenla.
linzvoj prometnih sredstev, ki je spoien z razvijem kipitalizma, pospešuje ta proces. Železnica doseže vsako nralo mesto in omogoča, tla se
povsod otvarjajo prodajalne velikih kapitalističnih podjetij, njih podružnice. Mali mojster je delal za svojo najbližjo okolico; če je mogel izdelali kaj več blaga, ga je odpeljal na letni sejem, kjer se je sešit» na stotine takih prodajalcev. Sedaj tlela kapitalistično podjetje za vst» deželo •u za tujino. Kje.- je nekdaj prodajalo na tisočo malih, samostojnih izdelovalcev, prodaja sedaj ena sama družba.
KONCENTRACIJA LJUDSTVA.
,VcleinduHtrijn koncentrira tudi ljudi in pospešuje razvoj velikih mest. Ruznovrstna prometna sredstvu so t udi t likaj potrebna v njenem interesu. Minejo ljudi potrebuje mnogo prostora, t e bi moral' In «liti delavci po cele ure daleč peš v tovarne, jih tam uc bi mogli dovolj izkoriščali. Zut o se grade cestne, vzvišene, podcestne železnice itd. Ta prometna sredstva pa zopet omogočajo kupujočemu občinstvu dohod do velikih kapitalističnih prodajaln, kjer najde večjo izhero kakor pri malem trgovcu v predmestju. Tako nastajajo mestni središča, v katerih skoraj nihče ne stanuje, kjer pa valuje najživahnejše trgovinsko življenje in kjer kraljuje velekapitalizeni že zaradi lega, ker je i;anjšemu podjetniku enostavno nemogoče kupovati ondotna tirava zemljišča ali pa plačevati visoko najemnino.
Tudi mala obrt noče verjeti v neizogibnost svojega pogina. Kadar spozna, tla ne zaležejo a-| cli na konzjuiiiente, poizkusi s konkurenco. Da hi mogel fžninii cenami ostati na enaki višini I akor vcleknpitalist, pritisne lutli mali obrtnik na delavcy. Druzcgn izdatnega sredstva nima. Ali ker se v velikem sploh ceneje producira kakor v malem, mora mali obrtnik v izkoriščanju delavcev prekašati velikega, da zmanjša svoje s1ro-. ške. To so obupni poizkusi, ki drže tega in onega tekaj časa nad vodo, male obrti pa ventlar ne morejo rešiti. < e si tla.jo še neizkušeni delavci nekaj časa dopovedati, «hi je kapitalist skupen sovražnik srednjega in delavskega "stanu" in tla morajo zato delavci potegniti z obrtniki, izgube taki argumenti praktično veljavo, čim spozna delavce, «Iv tovarni sicer ni idealno, ventlar pa še kol je kakor pi i moj dreku, pa ga zapusti, da si poišče tlela ob boljših pogojih.
Nekateri mali obrtniki pridejo na ta način po obupni borbi za obstanek «lo poloma in prepada, drugi pa do spoznanja, tla je bolje? obesiti samostojnost, ki ne daje kruha, ua klin. pa iti v kapitalistov«» službo in — pomnožiti armado pro-kiariata.
NOVA KONKURENCA.
Ali če je imel kapitalizem nekdaj konkurenčni boj le z malimi podjetji, ga ima sedaj tudi v svojem lastnem krogu. Posamezna premoženja so :.c že povečala do pravljične velikosti. Miljonar, ntl;«laj p red n u* t splošnega občudovanja, je v ve li finančnih krogih že malenkost. Ce se bavi sam zase s kakšno industrijo spada že meti "male" podjetnike, in miljarde stopajo proti njemu v grozit** b«f j, kaktir >«» včasi stopali miljoni in celo st«»-tisočaki v boj proti prillikovski obrti.
Se bolj grozeči postajajo veliki kapitali z združevanjem v velike korporacijc, 1 niste, ki posegajo po kontroli celili industrij in imajo očitno tcudcnco, «la spravijo tiuli po več industrij pod en klobuk.
Na tej st t p:iji ni kapitalizem le izkoriščevalec delavstva, ampak tudi lahko brezobzirno izkorišča konsumente, katere je podvrgel svoji o-blasti s t «Mu, tla jo uničil konkurenco.
NEIZOGIBNO!
Ta pi;oees se vrši pred našimi očmi in se ne tla utajiti. Njegova tendenca je popolnoma jasna. Iu če bi mogel iti razvoj brez ovire po ravni p«»ti, bi moral biti končni rezultat ta, «la se kon-centrira vos kapital v rokah neznatno majhnega številu ljudi, ki ustanove na podlagi svoje neomejene posesti najabsolutnejše gospodarski gospod-sivo in s tt>m tudi najkrutejš«* politično tiratistvo.
Na l«'i točki j«' pa neizogiben popoln polom. Neizogiben j«' i >: ti veh glavnih razlogov: Prvič je neinogi če, <!n bi taka peščica despotov držala vajeti univerzalnega gospodstva, produkcije in ttgovine v rokah, tudi če bi bila sestavljena iz najnatlarnejših ljudi: drugič je nemogoče, tla bi «•«'I svet sužnjev, ves odvisen od volj«» maloštevilnih gospodarjev kapitalu prenašal lak«» despotstvo iu s«- ga ne bi rešil /. revolucijo, naj bi bila kakršna-
Rodočimst kapitalizma je torej na vsak način zapečatena.
NASPROTUJOČE SILE.
Ali razvoj seveda ne pojtle tako po traku, ker ga ne določa le en sum faktor, ampak je rezultat učinkov raznih sil, ki včasi sodelujejo, ven si pn delujejo druga proti drugi.
Tudi na poti kapitalizma s«» ovire, in najglav-nrjše inetl njimi ustvarja sani. Seveda ni nobena zapreka tak«» močna, «la bi mogla kar ustaviti razvoj ali pa ga celo obrniti v nasprotno smer. Z'asti pa se no morejo umetno ustvariti take zapreke. Kdor misli, «la jc mogeče kapitalizem pustili, «bi j«* kapitalizem, pn ga z zakoni ukrotiti it» odpravili njegove uničujoče učinke, kakor se kači izdore strupen zob in grizljiveniu psu natakne nagobčnik, opiavljajo prav tako Sisifovo tlel«», kakor tisi i, ki mislijo, «la se sedanjost lahko nadomesti s preteklostjo.
Ako ima knpita'izom sam y sebi nagon koncentracije kapitala, tedaj ne more noben papirnati zak«»n uničiti te sil«*. To je tako, kak«»»1 če bi hotel s kosom časopisa ujeti iz višine padajoč kamen. Tako je, kakor s tekočo votlo; če j«» za-j«'/.iiu, bo ickla čez jez, kadar dovolj naraste, ali pn si izgrebe drugo strugo.
Družabne «»bike preteklosti so ?»n mrtve kakor mrliči v grobu, in ravno tako jih ni mogoče priklicati nazaj v življenje. Živele so, ko je bil njih čas, t«» se prav», ko so jih razmere porodile
in potrebovale; ko so minili pogoji njihovega obstanku, je moral miniti njih obstanek sam.
Reakcionarne sile ne morejo premagati kapitalizma. Tuintam mu lahko vržejo kakšno polenti poti noge iu mu napravijo nekoliko sitnosti. To je pa tudi vse,
< '«* smo spoznali merodajno moč inaterijaln'h razmer, tedaj nimamo izmišljati zvijač, s katerimi bi preslepili resnične, delujoče sile, ali pa jim nastavili zanke, ampuk pogledati moramo, katere sile še delujejo iu učinkujejo.
PROLETARIAT.
Dejali smo, tla je najpogluvitnejšo, sebi nnj-ncvnrnejso silo ustvaril kapitalizem sam: To je proletariat. Moderni proletariat j«* pravi, legitimni sin kapitalizma.
Delavci st» bili že davno prej na svetu. Prvi človek na zemlji j«* moral biti delavce. Ali delavstvo vsake pretekle «lobe se bivatveno razlikuj«' o«I sedanjega. Moderni prolatar'at je ločen otl delovnih sredstev; odvisen je <»d razmer na delovnem tigu, o«l razmer kapitalistične industrije, na kater«' nima sam nobenega vpliva. • .Svoj/ tlelo mora nositi ua prodaj tja, kjer ga kapitalizem potrebuje. Kriza v kapitalistični industriji j«' tudi njegova kriza, prosperiteta industrije ni sama na sebi njegova prosperiteta.
Kapidni tehnični napredek jemlje strokovnemu znanju modernega delavca boljinbol.i vsako cent». Kar se je naučil kot rokodelce, mu ne po-ninga več, kadar pride stroj v njegovo obrt; nov stroj vrže /t»pet njegovo znanje med neporabuo šaro, in čim popolnejši je mehanizem, tem enostavnejše postane poleg njega človekovo delo. Strokovno izučen delavec, ki je bil morda umetnik v svojem rokodelstvu, je naposled prisiljen, da opravlja tlelo, ki bi ga tudi vsak začetnik lahko opravi: stroj j«' uničil razliko meti •iztičenim in r.eiznčeiiim delavcem.'
Nov tehnični izum vzame včasi kakšni stroki vse pogoje obstanka. Podjetnik izpreincni svoj obrat, ker je zsil«» treba le novih strojev in morda tehniških voditeljev; cela armada delavcev je pa vržena s tira tu mora, bodisi lutli po dolgih letih prakse, iskati nov»» eksistenco iu se prilngotliti no-voiiiit delu.
DELITEV IN DEGRADIRANJE DELA
Čimbolj napreduje strojna tehnika, čim več strojev se uvaja v industrijo, tem bolj se širi tlv-litev «lela ; v tehnično najbolj razvitih strokah se mora delavec najbolj specializirati za najneznat-nejši odlomek tlela, to se pravi najbolj je degradiran trn stopnjo žive mašim* z maloštevilnimi v neskončnost s«* ponavljajočimi cnokonierniiui kretnjami.
V veUk>h tovarnah za obleke krojač pravzaprav ni več krojač; V eni dvorani ne delajo nič druzcgn, kakor «la režejo rokave, v drugi kroje hlačnice; v tretji šivajo rokave, v četrti šivajo hlačnice. V raznih tovarnah stoje trume delavcev po vi s božji dan, tetlen za tednom, mesec za mesečini pri strojih in aparatih in ponavljajo tri, stili kretnje otl jutra «l<» večera — eden, dva, tri, t«len, dva, tri, eden, dva tri.
l/.popolnjevanje strojev omogoča vedno večjo porabo žensk in otrok pri'strojih, in kapitalizem se poslužuje prilike, tla znižava svoje stroške. Značaj rodbinskega življenja mine bol.iinbolj in rodbinske vezi se ne le rahljajo, ampak često popolnoma pretrgajo, ker more ponujati žena kakor mož svoje «Ici«» I«' tam, kjer se išče, oziroma sprejema.
KDO JE GOSPODAR?
Moderni delavec ima na«! sabo celo vrsto poveljnikov: Priganjačev, paznikov, delovodij, ravnateljev. S svojim delodajalcem, z edinim, s katerim jc nekdaj imel opraviti, pa ne pride sploh v dotik«», ga ne pozna in pogostoma uiti no vc, kilo «la j«'. V delniški družbi prehajajo delnice i/ rok v roko, delavčevi gospodarji se menjajo na borzi, ne tla bi delavec kaj vedel o tem. Sedež tliužbe, za katero dela, jo lahko stoinsto milj o«l-tlaljen o«l kraja, kjer tlela, njeni člani, njegovi-gospoilnrji, st» pn lahko raztreseni po vsej Ameriki, morda lutli po drugih delih sveta.
Vsaka osebna vez meti delavcem in deloda-jalccm j«' prekinjena. Vodja lokalnega podjetja i«• zr delavce edini vidni namestnik nevidnega boga. O nekdanjem patriat-haličncm razmerju meti mojstrom in njegovimi pomočniki ni nobenega spomina več.
Delničarji poznajo podjetje le p«» letnih u-pravnih poročilih in bilancah. Njihovi interesi zahtevajo dividende, čim višje dividende. Kako se tbrsežejo, je briga vodilnih uradnikov. Oni stoje med delavci in gospodarji, na križišču nasnrotnik interesov. AH njih obstanek in njih blaginja je odvisna otl gospodarjev, torej so sluge gospodarskih nteresov. In ker niso sami gospotlarji, ampak ua.stoprjo vedno lo po nalogu nevidne .družbe, st» kakor jeklena stena, ob kateri zdrsne vsaka delavska zahievn na tla. Opisi 'delavske betic, ki jih podajajo di'-ektorju, ali superintendent!!, mu "ganejo srce;" ampak on ravna le po ukazih : on, piše, telegrafira, telefonira: ampak "gori ne vidijo. kakšen jc položaj, ne razumejo, tla je tlela v-ceni rt s težko, " in on ne more pomagati.
DELAVSKE ARMADE.
Kapitalizem ni ustvaril le c«'l razred proletariate, ampak koncentrira delavce v masah. Ze pn-snmezno moderno podjetje za-hteva množico d«*-lavcev; tupatam s«» kombinirane razne naprave kakšne družbe. Kjer ima industrija raznovrstne ltgotlne pogoje, nastajajo mesta in rastejo. Delavstvo tlela in živi kompaktno na stotisoče,.*na nti-Ijone.
To pospešuje vzajemne stike proleturiata, iz katerih se j »»raja specialni delavski, razredni duh. Prisiljeno nomadiziranje modernega dolaveji, katero povzročajo izpreminjojoče se razmere »v in-( Dalje na 0. strani.) .
AD V KRT IS KM BN T
SLOV. DELAVSKA
UMBMlitU dM M.
PODPORNA ZVEZA
InkorpoviraM tt Mrli« 1K» v dr larri fwmm.
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsedsik: TRANK PAVLOVČIČ, Main St., Conemaugh, P». Podpredsednik: J081P ZOKKO, H. F. D. S, bo* ßO, Weit Newton, P». Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK. 46 Main St., Conemaugh. Pa. Po uioč ni tajnik: IVAN PBOSTOB, 10ÜS Norwood Bd., Cleveland, O. Blagajniki J Ott! P ZELE, 610S 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajtik: JOSIP MABINČIČ, 5805 8t. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDBICH, 170 Franklin Main St., Conemaugli, Ps.
NADZORNIKI:
YILJEM SITTER, 1. nadzornik, 4tJ Mai» St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, (Jary, Ind., ToleSton, 8ta., box 73. NIKULAJ POVÖE, 3. nad*., 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa.
• POROTNIKI: IVAN GORÖEK, L porotnik, Bo* ltf5, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52ud Ht., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KAKLINUER, 3. porotnik, Qirard, Kansas, B. F. D. 4, Bo* S6.
VRHOVNI ZDRAVNIK* F. J. KEBN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD ▼ biti it. 46 Main St., Conemaugh, Pa. ÄPKNDAL IVAN, Conomaugh, Pa., Bo* 7«!. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstowa, Pa. GA^RENAJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. 1). 5, Bo* 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Bo* 273, South Fork, Pa. ZÖLER ALOJZIJ, Bo* 514, Conemaugh, Pa.
Socializem, paciiizem in sorodno.
Uradno Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. 31ut St., Chieago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse dopise in denar naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. I«nar naj
M poiilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Ezpresuih, ali Barčnih denarnih ■akaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
mu je bilo najbližje, in le to je vplivalo na nje-gove misli. Zato so prve pojave strojev spremi je« vali nezmiselni in brezuspešni punti: Uničevanje strojev, razbijanje mehanizmov, požiganje tovarn. Delavec je videl, da mu jemlje stroj delo. Torej mu j«' bil sovražnik, in hotel ga je ugonobiti. Saj ni vedel, da je nemogoče uničiti stroj sploh in tehnično znanje, če tudi uniči posamezno ntaAino. Pol za vest no sovraštvo proti novotariji, ki slabša njegov način življenja, je še dolgo pozneje atavistično učinkovalo. V raznih krajih so se energično upirali vpeljavi steklarskih strojev, strojev za izdelovanje cigaret, stavskih strojev v tiskarnah itd. Seveda je bila vsa v to porabljena energija brezuspešna.
Vračali so se spomini na dobe cehov, in mnogo organizacij po" starem cehovskem vzoru j«1 nastalo in se je hotelo posluževati starih, preživelih metod, ki niso imele nobenega pomena v novih razmerah.
OD ZMOT DO SPOZNANJA.
Vse take zmote pa niso naposletl nič druzega kakor iskanje resnice in prave poti. In ker se razmere ne morejo skrivat', ker ko realne, jih je moral prejalislej spoznati tudi proletariat, četudi ne ves naenkrat in četudi je od spoznanja nekaterih do splošnega razumevanja dolga pot.
Na eni strani je kapitalistični razred, na drugi je delavski razred; med obema je nasprotje, ki se ne da izravnati. To nasprotje zahteva boj, boj, ki se bije, naj delavci hočejo ali pa nočejo. Pot, po kateri že korakajo njegove predstra- Co delavci nočejo, bijejo le kapitalisti, (e delav-i svojevoljno izbrana. Kakor ne dovoljujejo ci hočejo, bijeta oba dela. V prvem slučaju morajo
biti delavci tepeni, v drugem je vprašanje, kdo je močnejši. (V imajo delavci dovolj moči, da zmagajo, tedaj se lahko rešijo jarma.
To jo bilo veliko spoznanje delavstva; sledilo pa mu je drugo < nako veliko spoznanje: I)a ima delavstvo v resnici pogoje za zmago.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje s 5. strani.)
d ust ri j i, še pomnožuje take stike. Mišljenje naprednejših delavcev se prenaša v najbolj oddaljene kraje, preko vse dežele se razpretle mreža enakih idej, razreden duh postaja splošen, nacionalen, svetoven, univerzalen.
lu proletariat, izpreminjajoč se iz raztresenih posameznikov, pa iz raztresenih kosov boljinbolj v kompakten razred, postaja že v kapitalistični družbi čiuitelj, ki dobiva veeiiivee vpliva na določanje razvojne smeri, na soodločevanje v sedanji in na pripravljanje bodoče družbe.
EVOLUCIJA PROLETARIATA.
Tudi ta proces potrebuje časa. Kakor einbiio v materinem životu, tako se tudi proletariat v telesu kapitalistične družbe polagoma, stopnjema razvija, dokler ne dozori popolnoma. V začetku je nekaj nedoločenega in nihče ne ve, če bo sploh kaj iz tega in kaj da bo. Sčasoma se opažajo neke značilne |>oteze, a še so mogoči raznovrstni plodovi. Šele v daljšem razvoju postanejo znamenja in karakteristika jasna, in naposled se spozna: To bo in tako bo.
Proletariat, ki je v začetku kapitalistične dobe taval po samih zmotah in služil najjiasprotucj-šini interesom, misleč, da pospešuje svoje, še ni dosegel svoje popolne zrelosti in odločilne moči, ampak toliko je že napredoval na svoji poti, da m- njena smer lahko natančno spoznava. Bliža fc svoji, zrelosti in sposobnosti za zmago.
ze, ni svojevoljno kapitalizmu zakoni izjem, tako jih tudi proletariat ne dovoljujejo. Razmere določajo tudi njegovo življenje, mišljenje in stremljenje.
Osamljeni proletaree, postavljen v npve razmere kapitalistične industrije, ni mogel hipoma razširiti svojega obzorja in si napraviti strogo.ins-nega pojma o novih prikaznih. Videl je ie to, kar
SEJA GLAV. ODBORA S. D. P. Z.
Dne 2d. marca 1916. Nnvzoči: Fr. Pavlovčič, Jos. Zorko, And. Vidrieh, Louis Ilnvdek, Vil. Sitter, \ick PovSe, ter [toni. odborniki Jak. Uabrenja, Louis Zalar in John Suhodolnik, ter L. Kveder, član dr. st.
Utrinki.
Predsednik otvori sejo, nnkar se j>re čita zapisnik prejšnje seje ter se sprejme kot je čitan.
Tajnik poroča, da je sporočil sklep glav. odbora 8. D. P. Z. ostalim glavnim uradom organizacij, katere so se izrekle /a združitev, namreč da H. I). P. Z. želi, da bi se združitvena konvencija vršila v mesecu oktobru mesto v mesecu septembru; prečita tudi odgovor od H. D. P. Z., v katerem ae o-|dlo? menja, da se nikakor ne more ukrepati ; za preložitev zdr. konvenci.)?, pač pa naj se uredi, da se orbiti i za< i j«- Mii.lej.t. kakor je ukrenil pripravljalni odbor. Sledi obširno razniotrivanje g!ede u-k repov za združitev in ker je čas pre kratek, da bi se nadalje ukrepalo o
Ameriški jeklarski trust je imel lani za 168.26S.65tl dolarjev več dohodkov kakor predlanskem. To je tista prosperiteta, ki jo opevajo kapitalistični listi.
Iz Kodanja poročajo, da ji* bil | general. Šuvalov, doslej intendant vojnega ministrstva,.imenovan za generalnega intendanta ruske vojske. Baje gre za temeljito reformo vse ruske intendature. — Kdo ve, če se bo sedaj manj kra-
Statistika izvoza kaže, da je bilo iz Ze.dinjenih držav odposlanih od začetka vojne zaveznikom nad 500,000 konj v vrednosti $125,-000.000. Pretečeno leto je bilo
zdrufitvi pred konvencijo 8. D. P. Z., odposlanih 440,000 konj. Povpreč-katera se ima vršiti dne 2. maja, se ,m vrednost konj je znašala leta glavni odbor strinja s predlogom, da	^40, katera svota pa je pa
naj o tem odločujejo zastopniki druš- ^ noVMn,)ra pri.teeenega leta na tev (delegatje).	-
Tajnik poroča, da je sklep zadnje '	#
konvencije, da se prihodnja konvenci	_
ja snide prvi pondeljek v mesecu maj-' Nemčija je Portugalski napo-niku; ker se je pa prezrlo to, da je VCtlala vojno, in sedaj je priklip-'ravno na isti dan 1. majnik, delavski f sala Avstrija za njo in izjavila, da praznik, je razposlal društvom ozir. de- j(. ona v vojnem Stanju s Por-
lz Uma poročajo: Vlade zavezniških držav so dobile dokaze in važne listine, ki bodo v kratkem objavljene in ki dokazujejo, da sta zakrivili Avstrija in Bolgarska strašne zločine v Srbiji iu da je bilo tam masakriranje prebivalstva še vse hujše kakor pa v Armeniji.
\ Kakor kažejo omenjeni dokazi, so sporočili Hrlil italijanski vladi in rimskemu papežu, da znaša skupno število poklanih žrtev 700 tisoč ali še več. Poklani so bili baje prebivalci po celih okrožjih in mestih. Avstrijci so baje zaprli v neko cerkev žene, otroke in stare može ter jih poklali z bajoneti ali pa jih zadušili z dušljivimi plini. Te listine dokazujejo baje, da jc bilo na ta način zadušenih saino v eni cerkvi v Belgradu tritisoč žena, otrok in starih mož.
Na drugi strani poroča avstrijski vojno tiskovni urad, da so počenjeli Italijani v zasedenih j krajih strašne grozovitosti. da sumijo: civiliste, , moške in ženske, vohunstva, in da jih streljajo kar brez preiskave.
Človeku bi bilo najljulwe. če bi mogel zakli-cati: Vse skupaj je zlagano!
Pa ne more. Gotovo se ne vodi vojna le s puškami ¡11 kanoni, ampak tudi z blatenjem sovražnika. Ampak v vseh teli vesteh o grozodejstvih je le nekaj resnice; in če odbije človek vse, kar hi moglo biti pretiranega, ostane vendar še toliko/ strašnega, bestialnega, da bi bilo obupati nad
človeštvom, lu pri tem nič ne odločuje narodnost. Povsod prihaja zverinstvo iz stare, stare dobe zopet mi dan, prodira tenko lupino civilizacije iti divjaštvo zmaguje nad kulturo.
(1 Avstriji vemo že davno, da je v Srbiji ravnala kakor hunska tolpa. To je povedala že pred enim letom švicarska komisija Rdečega križa, ki je tam preiskovala s profesorjem dr. Reisout na čelu. In če vemo, kako dela Avstrija doma. se ni čuditi, »la dela po razbojniško v tujini.
Marsikaj so nam pripovedovali o divjem značaju k a za kov. tudi marsikaj zlaganega. V na: vadnem življenju so to povsem blagosrčni ljudje, dobri tovariši in veseljaki. Ali kadar je njihovim gospodarjem treba, da zdivjajo, tedaj res zdivjajo in so grozni.
Toda spojminjaino se na pisma raznih nemških podčastnikov, ki so bila pisana iz Francije in objavljena v časopisih. To niso bili divji ka-zaki in doma iz barbarske Rusije, ampak iz kulturne Nemčije. Pa se niso mar bahali, kako so pribijali ranjene Francoze z bajoneti na tla. da so * * ljubi domovini prihranili stroške za vzduža-vanje vojnih ujetnikov?"
Povsod se gode take grde reči. Klanje, kakršno divja po Evropi, bi bilo nemogoče brez moralne pijanosti, in v takem stanju se izgubi vsako merilo za dobro in zlo. In tako mora vladati best ijalnost.
legatom poročilo, da se konvencija prič- j ne dne 2. majnika. .
Preds. pojasni, da je zelo kratek čas do prihodnje konvencije, v sled tega je nujno potrebno, dn se preskrbi za pro store za zborovanje; mnenja je, da na.i
tugalsko. Turčija in Bolgarska molčita. Portugalska je trinajsta država, ki je stopila v vojno, iti stare babe — v krilih in v hlačah imajo zdaj obilo prilike, da ti-
Klic na pomoč
se izvoli #par g!, odbornikov, kateri naj	gibajo, kaj pomeni V teill slučaju
imajo dolžnost vse potrebno preskrbe	¿f^vilka trinajst.
ti; obenem priporoča društvom St. •"<>.	#
in 69., da ta dva društva po možnosti ;	, . .	v,
. . ' -,,„,„«„	Od začetka vojne so newyorske
pomagata za preskrbo za prihodnjo	•	...
konvencijo	banke posodile okrog HO miljonov
Kot pooblaščenca za preskrbo za	dolarjev v Argentinijo. Dočitn so
kon v enčne prostore sta izvoljena br.	Zedinjenc države leta 1!>14. eks-
Vil. Sitter in Nick Povše.	portirale v Argentinijo blaga za
Sklep, da se nabavijo posebni znaki	j 27 mjljonov dolarjev, je znašal ta
za delegate in glav. odbornike, da se morejo spoznati na kolodvorih, se sprejme.
Hklene se, da se da gl. tajniku pomoč za mesec april, katero plača Zveza. Pomoč se da zategatelj, ker je veliko de-
izvoz lani že 5:1 miljonov, uvoz iz Argentinijo pa jc poskočil od 56 j na 95 miljonov. Svetovna financ ( 11a centrala prehaja v New York in evropske države, zlasti Nemci-' la, da se izgotovi vse, kar je treba do jft jn Anglija bosta skupno debelo konvencije, kakor tudi za časa zamude gi0(la]¡ to posledico vojne. v ob priliki pregledovanja računov od j	*
^KeV'só vrši konvencija 8!ov. podp. Francoski senator .lenovrier je In pensijske družbe v mestu Johnstown, naznanil v senatni debati, da je
' ' 800,000 francoskih otrok izgubilo
očete na bojiičih. To je za deset odstotkov več nego znaša poprečno število porodov. .lenovrier ceni, da bo polovica otrok na Fran-
l'a., so sklene, da se izvolita dva od bornika, katera imata izročiti pozdrav in čestitko glav. in pom. odbora 8. D. P. Z.; v to svrho se izvolita br. Pav-lovčič in Vil. Sitter.
Br. Suhodolnik vpraSa za vzrok, /n-kaj da Se niso računi izšli v Proletar coskem vzgojena brez očetovskega eu; tsjnik poroča, da računi izidejo v vpliva i 11 bo morala država skrbe-j "kratkem, ker so odposlani v tisk.	tj m njihovo vzgojo. Doslej smo
Br. Suhodolnik vpraša, čemu da se | v<Mjnn |t. slišali, da ruši socializem je razpisal povišek mesečnine po !i0 P,'j0i :.pji na vsnkega člana. Br. tajnik poroča, j	#
da je bilo pomotoma po 50 ct. razpisa	i- ..
.no, mesto po 25 ct.. ter hoče takoj spo-1 Vse češke socialist.ene liste v ročiti vsem društvom, da je povišek le Avstriji je cesarsko kraljevska 25 ct. mesečno, da se tako nedostatek habsburška vlada zatrla. Najzna-popravi.	čilnejše je to, <la ne pove vlada na
Brat Sitter poroča, da je prejel vsa vprašanja razlogov, zakaj je lične pritožbe, ker je pa čas kratek do	Uganejo se seveda raz-
konvencije. jih bo vse predlo*,! na pri jO niJ» J	rpnkeiii
hodnji konvenciji; pritožbe se nanaša log. lahko. Vojna sluz« reakciji,
jo na neredno poslovanje.	| Zato lic trpi vlada. k. JO VOdl, tli
Brat Vidrieh se pritožuje glede ohre kovanja nekaterih sobratov pri dr<ii tvn; sklene se, da pride r.ad<«Vn pri hodnjič na vrsto.
Predsednik zaključi sejo ob 4 pop.
Andrej Vidrieh, v.	začasni zapisnikar.
Niti cen-
česar, kar služi svobodi, zura ji ne zatlostuje več, ampak kar zatirati mora. Zdi se, da je ! zadela enaka usoda tudi "Delavca" v Ljubljani, ker ga že neko-
liko mesecev ne dobimo.
Bilo bi, kakor da bi hoteli ponoči delati temo, če bi pripovedovali, da jo v slari domovini vsi cd vojne strašna beda; ravno tako se razume samo po sebi, da jc krvava kriza navalila najhujše trpljenje delavskemu razredu.
Slovenske delavske organizacije so zaradi tega osnovale poseben "Podporni sklad «la se pomaga vsaj tam, kjer je beda največja. Obrnile so se s svojo prošnjo tudi do ameriških sodrugov, in odbor nam je poslal sledeči oklic:
Sodrugi! Sodružice!
Strašne rane seka vojna delavskemu razredu. Delavske družine životarijo v bedi in skrbeli za vsakdanji kruh. Očetje in starejši sinovi so že mesece in mesece na bojišču, žene, matere 111 otroci se pogrezajo čim dlje bolj v revščino. Delavec živi vedno — naj bo vojna ali mir — iz rok v usta. Prihrankov nima, s katerimi bi si potna-, gal v dnevih brezposelnosti in pomanjkanja. Strokovne organizacije sicer pomagajo, kolikor le morejo, a izčrpati ne smejo svojih skladov, ker jih čakajo ravno po vojni težke naloge. Družine vpoklicanih delavcev dobivajo državno podporo, ki je pa seveda odurjena po razmerah mirnih časov. Ali danes je dosegla draginja tako stopinjo, da so te podpore komaj za kruli. Otroci prezebajo v strganih oblekah, delavski domovi so mrzli, delavske žene žive v obupu, ker nimajo sredstev, tla preskrbe svojim otrokom toplo obleko. Ali tudi one delavske družine, katerih očetje so ostali doma in še delajo, žive v pomanjkanju, ker ne narašča njihov zaslužek sorazmerno z vsak dan hujšo draginjo. Solidarnost prolctar-cev, ki se je izkazala že neštetokrat, naj pomaga tudi sedaj!
Slovenski proletarci, slovenske proletarke! V imenu vseh bednih delavskih otrok, mater in družin Vas pozivamo, da prihitife na pomoč! \ •• mo, da težko utrpite ravno v sedanji draginji, ki pa niti ni se dosegla viška, vsak vinar. Vemo pa tudi, da smo še vsikdar uspešno priklicali \ požrtvovalnost in zato ne dvomimo, da se od/o vete našemu klicu tudi sedaj, vsak po svoji mo"i.
......................
Stran fa j
CHIKAÖKE VOLITVE.
Mestne volitve v Chicagi so v torek, 4. aprila, torej danes teden. Slovenske volilce upozarjaino, naj si zabeležijo ta dan, da ga ne prezro.
Socialistični kandidati za te volitve so sledeči:
Za municipalnega sodnika: Louis J. Delson.
Za aldermane:
Ward a:
1.—Rice	VVasbrough.
2.—Arthur	K. IIa I m.
3.—Rowland	Shelton.
4.—.lames	Me Nuty.
5.—	Frederick O. Wellman.
7.—Charles	H. Foster.
8.—T.	J. Wind.
—Chas. V. Johnson.
10.—Anton	Snirmang.
11.—Joseph	Sorna.
12.—Louis	Čejka.
13.—G.	Franklin.
14.—II.	W. Harris.
15.—Win.	K. Rodriguez. It;.—Moses Sahud.
17.—A. B. Wittman. Ii).—Ellen Gates Starr.
21.—Ohas.	N. Andersen.
22.—Carl	F. Pardeck.
23.—Hoy	t Raymond.
24.—L.	W. Hardy.
25.—John	I. Sa udi berg. 20.—Victor C. Koehler.
27.—Eniil	Kubne.
28.—Frank	Shiflersmith.
29.—Clarence	L. Brooks.
30.—Aaron	Henry, lil.—Andrew Camutz. .°>2.— P. L. Anderson.
33.-—W.	Edw. Dunn.
34.—Josef	Novák.
35.—Fred	H bel ing.
SHODI V CHICAGI.
Podpisani zastopniki delavskih organizacij so osnovali "Podporni sklati", v katerega naj se stekajo vinarji razredno zavednih slovenskih delavcev in delavk ¡11 iz katerega naj dobivajo podpore organizirani delavci in njihove družine.
Konsumito društvo za Ljubljano in okolico je položilo temelj temu skladu z znatnim prispevkom 250 K. da počasti spomin prerano umrlega sodruga Ivana Klemenčiča. Prispevali so še drugi sodrugi, tako da je nabranega okolo 400 K. — Vsak prispevek bomo izkazovali v "Delavcu". Dobrodošel je še tako majhen znesek. Prispevke pošiljajte na naslov:
Alojzija Štebi, Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 5.
Sodrugi, sodružice! V težkih časih Vas pozivamo v imenu preizkušene razredne delavske solidarnosti, da pomagate lajšati bedo delavskih družin. Ker pa vemo vsi, da nam ne pomaga nihče, če si ne pomagamo sami in ker vemo, da ne smemo izgubiti nikogar iz naših vrst, če hočemo delovati po vojni za naše visoke, plemenite si I je, zato Vas kličemo v najtežjih dneh. Prepričani smo. tla najdemo odprta srca pri vseh naših sodrugih in sodružicah. •
V L j 11 b 1 j a n i, IS. januarja 1016.
Josip Kopač, s. r.; Anton Kristan, s. r.; Ivan Mlinar, s. r., Viktor Zore, s. r.; Josip Zupan, s. r.
Ameriškim sodrtigom, ki morejo, vpošteva-joč ta oklic, kaj pomagati, priporočamo, da pošiljajo svoje prispevke upravništvu "Proletarca", píos \V. 31. St., Chicago, lil., ki jih bo od časa do časa z izkazom darovalcev pošiljalo odboru v Ljubljano.
Pginoč, za katero prosijo sodrugi iz starega kraja, je v sedanjih razmerah vse, s čimer je mogoče matcrijalno pomagati rojakom v nesrečni Kv ropi. Zategadelj smo prepričani, da bodo sodrugi, katerim je mogoče, radi prispevali, da se pomaga žrtvatn monarhističnega iti kapitalističnega hudodelstva. Široko morje, ki leži med nami, ne more razdejali čuta solidarnosti zavednih delavcev; ta solidarnost Izkaže gotovo tudi sedaj svojo moč.
V torek', dne 4. aprila bodo v Chicagi
mestne volitve.
Socialistična stranka se jih seveda udeleži in nastopa pri njih s svojim delavskim programom. Socialistična stranka ne obljubu-jc, da bo v Chicagi takoj "vpeljan socializem", ee zmaga še nekoliko njenih kandidatov. Ona sploh ne obljubuje ni i nemogočega. Toda kolikor vee bo socialistov v mestnem svetu, toliko več bo tam ljudske kontrole, toliko več zastopnikov bodo imeli delavski interesi.
Pred volitvami so vse meščanske stranke "ljudstvu prijazne." Vsak kandidat, naj bo demokrat ali republikanec, obljubuje, da bo v zbornici zastopal ves svoj okraj, in kadar pravi "ves okraj", se I razume samo ob sebi, da bo zastopal vse sloje tega okraja. Navadno to še posebej naglasa, in rad pove tudi nekoliko ljubeznivih besed delavcem. Vsak kandidat ima ob volitvah srce za delavce in jc njih "odkritosrčni prijatelj."
Ali delavci ne potrebujejo mestnih svetnikov,' ki bodo zastopali ves okraj in vse sloje. Kdor obljubuje delavcem, kaj takega, gotovo ne bo zastopal njihovih interesov. Kajti vseh slojev ne more zastopati nihče; med razredi sedanje druž be so nasprotja; kdor zastopa interese kapitalistov, jih mora zastopati proti delavstvu; kdor hoče storiti kaj dobrega za delavstvo, mora biti pripravljen na boj proti kapitalizmu.
Delavec, ki pozna svoj položaj v družbi, ne more biti trenotek dvomiti, da greši zoper sebe in zoper svoj razred, če odda svoj glas kateremukoli kapitalističnemu kandidatu.
Ali med delavci jih je še mnogo, ki so se tako malo zanimali za javno življenje, da ne poznajo ne interesov svojega razreda, ne pomena volitev. Zato jo naloga za-, vednih tovarišev, da jih dramijo povsod, kjer pridejo mednje in a-gitirajo. kajti z vsakim glasom, ki ga na ta način pridobe, povečajo moč stranke.
V chiraškem mestnem svetu sta bilo doslej 2 socialista. In že so se seje mestnega sveta zadnje leto radikalno razlikovale od vseh prejšnjih. V mestni zbornici se je moralo govoriti o delavskih interesih, priznavati so se morale pravice štrajkarjev; preprečili so se importi celih skebskih regimentov; v mestno gospodarstvo »e je ! posvetilo, kakor še nikoli prej ne; odbijali so se napadi mračnjakov na šolstvo. In čim ve^ bo socialističnih zastopnikov v zbornici, 1 tembolj se bo moral mestni svet
v
r*
baviti s takimi vprašanji, tem več se bo tudi doseglo xa delavstvo.
3. warda: Hredn, 2tf. m h rt a ob H »ve-*er, Ilrezel H k H, 40. Ht. in Cottage (tr«>% Ave. Govorniki Robert H. Howe, Bernard Mr Muhon in kandidat Ho«* lun*! Hbelton. Republikanski iu tleuio ] kratski kandidat j« povabljen.
1ft. warda: četrtek, 30. mare a ob Hi
tretje sedeže Ž5c. za osebo. Za Potovalni zastopnik "Proletar 1 točno in dobro postrežbo v vsa- ca" po vzhodnih državah je so kem oziru bo skrbel	drug Frank Podboj. Naprvo bode
ODBOR. obiskal Slovence po ?ennsylvaniji Prrvico ima nabirati tudi oglase Cleveland, O. za "Ameriški Družinski Koledar"
Slovenski socialistični klub št. in zastopati v vseh drugih rečeh, «v*«Vr, W*lla Ht hool, Ashland Ave. in ,27. priredi dno 4. junija t. I. pik- katere se tičejo uprave lista.
u i.lt.,i. ht	I . ii. _ ■	it i • ..il »... i
uik lia Louis Kccherjevih farmah
Walton Ht.
l'etek, 31. marra ob H zvefer, Old I ,, .. . . Htyle Inn, Culiforuia Ave. in Division v ^UClld, Ohio. Htreet.	Vw natuncnejse bo pravoeasno
lVtek, 31. niarca oh S evader West ntiulwl ile Hull, Augusta in Paulina Ht«. oujiimjcuo.
Veselicm odbor. Ambridge, Pa.
Upravnittvo.
GRAFT.
V New Yorku so aretirali neko '¡ko izdelovalcev eigar in cigaret. Kmalu na to so povedali uradniki
«Jugoal. soe. udruženje br. 78	zveznega zaklada, da je to le pred-
ima svoj redni mesečni sestanek	igra, kateri bo sledila obširna
v nedeljo, 2. aprila t. I. ob 7. zve-	vladna akcija proti raznim fabri-
čer v svojih novih prostorih na	kantoni, prodajalcem in tudi proti
št. .100, First St., v dvorani S. .1.	nekaterim kupcem, ki so vlado o-j
Hide
Nedelja, 2. aprilu, oh	zvetVr,
Huhiti Kehool, Hirst-h in l.eavitt Ht«.-
23. warda: Petek, 31. inarea oh N zve-čer, llitller High Hchool, Orehard in Center St». (lov urniki za 21, 22. in 23. ward t».
21. vrarda: Petek, 31. marea oh S. «večer , Prescott Hchool. A«hland in Wright-wood Avon, (tovorniki .l<>». M. Mason, (Seorge Koop, Anthony P. Lessner in knntloUit 1.. W. Hardy.
33. In 35 warda: Kreda, 20. marca ob S «večer, Court Hall, North in Keystone Ave», (tovorniki Carl 1>. Thompson, O'ristiun M. Madaen, kandiilutu Wm. K. Dunn in Pretl Khtding.
10. warda: četrtek, 30 marca oh K zvečer v Clark Hchool, 1310 H. Ashland Ave/
Pondeljek. 3. aprilu ob S «večer v Pilsen Auditorium, Blue Islund Ave. in IS. Ht.
34 warda: četrtek, 30. marca ob H «večer v dvorani Hokola Havličeku-Tyr». Govorniki nhierinun Rodriguez, kandidat .losef Novak, sodružica Pate-rova in drugi.
ZA 34. WARDO!
Kandidat za uldermana v 34. wardil* Slovenijo , iver je	. tVvati ¡„ st. poslužujejo raznih
je eodrag Josef Novak, tajnik *«*ke Starčevega prostora za to. Ali o v,r»'i 1stev ,\a ¡„.„nni.. t.,1 .... n«, socialistične zveze v Ameriki. Hodrng mnnii>ll: ,kt vnrilillill k ikšt,4 ie	'	izognejo tej ne po-
Novak ie dobro «nun v tem okraju, »»cnjem list vprašuje, kaksYity J«	prijetni dolžnosti. Niti
■ Mr rietnwu lUilunh». '124 l>aliu«r St.. IVtrolt, Mich . j« rabil S*v*ro-vo Zdravilo s» oblati iu J«tr» ko ju mu l obl»tu<< »«ertliko Wr natu )• pl kal: '"Bil M>m bolan v«f kot «no Uto in pol. Putcin Min kavwUI o h«v» r vrm Zdravilu ta ..bi«ti in jrtra ter kCiu bil .riajAan. Ita.li tega Ubko priporofuta to stlmvilo vaini. ki trpijo v »it« I obUtiilb iieprllik."
Kadar vas hrbet boli
i&čite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
I Severa s Kidney and Liver Remedy
Skapek. Ker je sestanek važen, je potrebno, da so vsi člani navzoči. Vabimo tudi svoje simpati čarje, da se nam pridruži^) in pridejo na to sejo. S soe. pozdravom
P. Obradovieh, tajnik.
Milwaukee, Wis.
Slovenskim sodrugom!
"Slovenija" pravi v KI. številki, da sem jaz "cokla napredku Ne
peharili za velike davčne zneske. I radniki pravijo, tla so take sleparije trajale petindvajset let.
Zakon nalaga na smodke po 75c «It» .1 dol. «lavka za tisoč, na cigarete pa po $1.60 tlo .'I.G0 za tisoč. S tem, tla si niso nabavili pravih ali pa sploh nobenih davčnih znamk, so znali krivci priti do velikih profitov.
Dot od bi bila.stvar prs. 'ej vsak-danja. Kjer so davki, so vedno
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
1 Zapeka
•e ponavadi tudi pojavi)» medfatom obUtnih neprillk In da a« pomaga zdravljenju, naj ae rabi tudi SEVEKA'8 BALSAM OP LIPE (Severov Življetuki lialiam] katart J« £o večkrat
Okusa) uvojo vr*dnoit v aveci • 8« vetrnim Zdravilom ta obuti Iu Jetra.
bom se zaradi tega prepiral tuJ: ljudje> ki j¡h ||p	,a
Slovenijo , ker je škoda I ro-	¡n ge poslužujejo razni!
Ona Severovega Zdravila za obisti In Jetra: &0c a $1.00. Cena beverovec» živlJ«'nkkogM Ualzama: 75c.
Vpralajte vaiega iekarnurja za Severove Pripravke. Ako vaa ne mor« zalotiti, na ro(lte Jih <*l nai.
m rocite j in ix] nas.
g	W.F.
iSElHElEiraHHD
SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
DQCaC9ra09D3CSraraii?3C3CaC3G3raraC3D9D9C3
Mj* »»"K....... """.V;'1' '"'" ",,itt ";,M'll,i"" I»-'1'!	'''"	Roekrfdler, ki al W revei, ne ma-
sodrug v wurdi ivoio dolžnost, je lahko «; v... re8 j l>rC(l trenil leti le bi	.	, ... .
izvoljen. Delavstvu bi bilo to le na k«- L . .	i • ' ' \ bi.l	''H	se tla tožiti, iu na-
rist, kajti Novak spada med »odruge, t«k«J slovenski soe.al.stie.il klub	p„8|(^ Veudar ne plača. Nekoliko
ki razumejo m,eializem do korenin K.^ S 100 člaili in "Proleta.ee je	nenavj|J ^ u , • j , ;
„ mi/kusil kri/e in te^avr .!.• ■ , ,m,. po tri štiri Zastopnike I M..	, • , , ,	. ,
laven, je nitiholj pokliritn, da zastopa I . ..	.	. r i	HKo število-prizadetih IU pa dolga
delavec. - V četrtek govori »odru* 1 vvaukee. \ se to je znano tudi brez	(jo,|a s|(Vparjj
vnk na »h<Mt« v dvorani Sokola Havli- "Slovenije", in jaz bi sam ialiko	, *t ___ . t
ček-TyrS „a Uwndale Ave. med 26. in Lp^i. Kje so zdaj tisti sociali
ulico.
POZIV ZA MIROVNE DEMONSTRACIJE.
Vsem organizaeijsm in članom Socialistične stranke v Ameriki! se
Ali še nekaj tlruzcga je poleg, i .«	kar dela vso stvar malo bolj za-
Za nekatere dobro vemo, kje da "'mm)-so. Iskali jih moramo tam, kjer je Kako > mogoče, da se je tako vsega, le socializma ne. Ni pa ino-	"» v takem obsegu sleparilo?
goče, da so kar vsi izgubili svoje K • • T»ko M> se vprašali tudi vlad-
prepričanje iz tedanjega časa. Vsako uro se navidezno boli y>ato pozivala Vse v prostore bližamo robu vojne. Prisiljeni smo|	hr 9 na 074 (irove Ave.
na vse načine, da se pripravljamo za neizogibno. Blaznost je pograbila ameriško ljudsko, kakor da bi
m funkcionarji, seveda prepozno, in so, iščoči odgovor na to vprašanje. prišli tlo zaključka, da je bila cela vrsta javnih uradnikov v di-
kjer sem vsak večer, zlasti pa vsak
pt tek. Tistim, ki jih to zanima,	rek,ni zvt'zi s kleparji in jim je
lahko pokažem statistiko Prole-	kajpada za denar, pomagala. Pod-
nr.s morala vse pahniti v tolmun. t||r^vih naro<-nikov pred trem.	kupnina je znašala po 1, 5 tlo 10
V zborulei poslancev je Meyer|u,ti ¡u (|aMailljo 8tatistiko. Potem	farjev na teden; znesek je bil
lauidou vložil resolucijo za I>(ispc*Le ]Hhko pogovorimo o " Progra-	0,lv'*en otl tega, s kom so-poste-
sitev miru. Zu to reaolueijo je po- hin ¡n v<,ri»»	njaki imeli opraviti. Za svojo trebna podpora vsakega delavca, \>akega socialista.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki w»m ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672,99 Hranilne ologe $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILLI0N0IS.
izporov. Prizadetih je bilo 140.<M)0 delavcev. Največ stavk je bilo v kovinarski industriji. V krojaški obrti je bilo l^t, v atavbiuski pa | IG stavk. Največ štrajkov je bilo Iv državi New York, namreč 20, v I Pensylvaniji pa 2H. Večina sporov se je Jcotičala s poravnavo.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter drugo jezične plošče. Pišite po cenik 1
ANTON J. TERBOVEC,
P. 0. Box 1*	Cicero, 111.
----
Ena najboljših sodalistiteik
revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 M Ohio St., Chicago, HI.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
NA 460 6MIID ME., KENOSHA, V
Telefon 1199
-——-
Moderno urejena gostiln» VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ielteniške postaje, Lyona, HL
Telefonska štev.: 224 m.
KONEC MONARHIJE.
S tistimi, ki jim je socializem	"plačo" so dobili fabrikanti zares pri srcu in ki čutijo kot raz-	fMovilo, tla porabijo škatlje s Socialistične organizacije po n,(jllo zaVedni delavci, se pa lahko	s,arimi davonimi trakovi lahko wj deželi se pozivajo, naj pri-jp.mietllo pomenimo, kako bi si zo	»> tretji«-; za gotove drage rede javne shode, tla zahtevajo, ^^ ustanovili svojo organizacijo,	''^a''1' so dobili napaene znamke, sprejem mirovne resolucije, ki i„vz katere je posameznik kakor	Ui l>ri ^hraeunu za mesečno izgo-predlaga, da naj skliee predsed-j p(.[.Q fia vetru Slovenski sodrttgi', nik konferenco nevtralnih dežel ki so V(Mlno pravi SOcialisti, nai za pospešitev miru 's(, 0>r0( ^^ sv vs0 Kn,ij0 Vprič » Ti shodi naj se prucdc 15. j bližajočih se volitev, pa na j se res-Iti aprila. no vprašajo, če jih ne boli srce, da	Manhattanu !M o-seb, v lirooklynu Meyer Londoiiov načrt za mir Hc, Q Slovencih v socialistični	24, nekoliko pa v^ New Jersey. Ne-je edini resni predlog, ki je hil|straMki takorekoč liič ne ve. Iu	kateri izmed njih sti bili zelo raz-
tovljcno množino smotlk pri dav kar ju st» dobili zaščito za svoje neresnične napovedi. Dno L'1. marca st» aretirali v
vložen v tem oziru, in ta predlog prihaja od edinega socialističnega kongresnika. Podpreti ga moramo z vso svojo močjo in jxizvati vsako organizacijo, ki jo odkrito-
letos imamo še nacionalne volit- hurjeni iu so dejali, da pojdejo ve. Ali bodo tudi tukaj stali ob pred veleporoto, kjer razkrijejo strani, da ne bo o Slovencih niti ves graf t med vladnimi uradniki, slišati?	s katerim so profitiraJi miljone.
Pridite to roj, du se zmenimo o Dokazati hočejo ta graf t baje do-
srčno za mir, da pomaga na&emu¡gtvari, ki je skupna vsemu delav- kumcntarwno. stremljenju.	stvu! Tu ne more biti potem nihče V Washhigtonu so bile zaradi
Na tisoče velikih shodov naj biN/cokla napredka", zakaj v soci- tega razne konference, izdani so se priredilo. Resolucije naj se po-|aijstieni stranki ne odločujem ne bili novi ukazi za aretacije, tudi šljejo kongresoveinu odboru za jaz no noi)on posameznik, ampak v tovarnah, ki imajo po dva mi-
večina. Napravite si to večino! ljoua smotlk v zalogi, in davkarji ' Na svidenje!
T. M. Stepieh,
zunanje zadeve, NVashington, I). ('., in vsem kongresnikom, tla sprejmejo Londonov predlog. Tt» tlclt» se mora izvršili čim prej in vse socialistične organizacije naj se takoj lotijo priprav.
S soe. pozdravom
Walter Lanfcrsick,
eksekutivni tajnik Socialistične stranke.
st» kontiscirali blaga za dva m¡-Ijona dolarjev. , ~	Pravijo, tla bo tekom preiskave
NEDELJSKA SOCIALISTIČNA aretiranih najmanje 1Ô0 oseb. Tu
ŠOLA.
Milwaukee, Wis.
tli v Pittshurghu in v Philadel-phiji se vodijo preiskave in naj-
Chicago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub št. 1. naznanja, tla priredi ,SLAVNOST
V nedeljo, dne 10. marca se je brže se razširi jo na druga mesta, otvorila v prostorih I družcnja br. To je slika iz kapitalistične na 274 drove St. nedeljska socja- družbe. Kna slika izmed nešte-
listična šola (Socialist Sunday School) in se nadaljuje vsako nedeljo. Pouk se pričenja ob 0. dopoldne. I čitelj je sodrug Kcn-driek Stedd
tih. (»raftu sledi graft; če se za tare na eni strani, se pojavi na drugi.
Tukaj je vlada opeharjena za miljone; ker se njene potrebe za-
na predvečer 1. maja	i Sodruge in rojake, posebno one ra(|- tHk;,, si,M)arij „e zmanjšajo,
v nedeljo, :U). aprila ob 2. popol-|na South Sitlc, opozarjamo, naj mora ¡s|<ati drugod dohodke, se-dne v lloerbcrjevi dvorani, 2P15 llluo Island Ave., med 21. iu 22. ulico.
Na programu so med drugim sledeče točke:
Kthin Kristan: Kresovi gore; deklamira Joe Zavrtnik mlajši.
Predstava: Kato Vrankovie, drama v treh dejanjih, spisal Kthin Kristan, založila "Matica Slovenska", prvič uprizorjeno v slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani leta 1909.
Nagovor o pomenu prvega tna-
pripeljejo svoje otroke, ki so v vnia v |juskil, žepih, iu oguljufa šolski starosti, v to šolo, kjer se no j0 |j„,|Btvo. (ioljufano bo pa sprejemajo brez razlike vere in (li,| j(, ¡n <la| j,, ,i(>klcr ne bo razu-spola. Ta šola je izvrstna pripra- me|0 4ja s0 murej0 tttkc sleparijo va za otr«»ke, ki dobe v njej po- v Hctlnnji družbi le tedaj omejiti» t robno podlago, da bodo, kadar ¡)llH )judstvo samo splošno kon-odrastejo, bolje sposobni za boj troj(, 0(jpraviti pa le tedaj, če se proti kapitalističnemu sistemu, ^lpravi kapitalistični sistem.
Pouk je brezplačen in starši šolar jev imajo prost pristop. Za šolski odbor
Thomas Stepieh
Nekaj časa je bilo z Jilanšika-jem tako. tla ni mogel nihče prav reči, kaj da je. Za netopirja'pravijo, tla ni ne tie ne miš. O dve živkah so bili ljudje včasi v mučnih tlvomih, ker j 1111 ni slo v ^ui vo, tla je ena iu ista žival, ki živi na suhem in v votli. Ali vse take uganke rešuje prirodoslovje.
V. Jiiatisikajcm je bilo teže. Kil je predsednik republike in cesar obenetn, pa vendar ni bil ne predsednik ne. cesar.
Republika je bila preklicana, monarhija napovedana. Pa st» prišli k Juanšikaju zastopniki zaveznikov, in st» mu svetovali, naj od-go.di to reč. Kitajci se znajo puntati, in revolucija je Ie nekaj nerodnega za vladajoče. Tako je z njo kakor z ognjem. Kje gori najprej, že lahko vidiš; ali kaj se morda še vname, uganeš tc/.ko. Tudi če se gasi, je ogenj včasi močnejši od vode.
(V bi mogel .luanšikaj garantirati, tla ostane revolucija v njegovi deželi, bi mu mikado, car iu ki.ig že privoščili krono. Ampak .... v svoji državi nima noben vladar rad takih homatij, zlasti ne v časih, kakršni so sedanji.
•luanšikaj si je psi mislil: < e ne postanem cesar danes, imam po-jutršnjem št» manj upanja. Pa je odgovoril, da zahteva ljudska i volja monarhijo.
Zastopniki velesil st) prišli št» enkrat in so govorili jasneje. Tc-! daj je .luanšikaj dejal, da bo premislil stvar. Otl tistega časa je z enim bedroni sedel na tronu. z drugo nogo je pa stal v republiki. Bil je imenovan cesar, ampak nekronan cesar. Kadar je ka/.a-I lo, je vlada izjavljala, da je monarhija ustanovljena; kadar se to ni zdelo priporočljivo, je pa na-glašala, da napravi pt» kitajskih šegah šele kronanje cesarja.
Ampak revolueijonarji na jugu se niso dali vleči za nos. Vedeli so, da bodo v Pekingu bolje razumeli, če se govori s puško kakor s peresom. Pograbili so za orožje. I/ južnih pokrajin so prihajale vesti o bojih. Iz Pekinga so brzo-javljali, tla ni nič. Nova poročila so govorila o novih spopadih; naposled so v Pekingu priznali, tla je nekaj izgretlov, ampak vladna vojska bo vse uravnala. Potem so poročali o nekih vladnih zmagah.
Revolucionarji se pa niso zmenili za zmage na papirju, temveč j o korakali dalje, lil zdi se, tla so dobro korakali.
I/. Pekinga prihaja namreč novo poročilo: Juan£ikaj je izjavil, da odlaga cesarsko dostojanstvo in se vrača na inesto predsednika republike. 1'pori se ga prepričali, tla ne soglaša vse ljudstvo z u-stanovitvijo monarhije.
To bi bil sicer .luanšikaj lahko že vsaj nekako ob novem letu spoznal. Kajti revolucionarno giba-nje se je pričelo že lani. Ampak .luanšikaj najbrže tudi sedaj ne l»i tako spoštoval ljudske volje, če bi imel kaj več upanja, da premaga revolucijo.
Ljudstvo ne mara cesarja. Ali če bi se dalo ljudstvo ugnati v kozji rog. se cesar lic bi zmenil za njegovo voljo.
Monarhija na Kitajskem je torej zopet shranjena v muzej. In .luanšikaj se je sam imenoval vnovič za predsednika republike. Ce bodo revolucionarji s tem zadovoljni in če je revolucija tako končana kakor monarhija, je pa drugo vprašanje. Izmed tistih, ki so šli za obrambo republike v boj. bo menda dosti takih, ki ne zaupajo Juanšikaju ne kot cesarju ne kot predsedniku.
Dr. Richtsr's Mi Pain Expeller
sa revmatična bolečine, sa bolečina otrpneloeti po v ln
Pravi se dobi 1« V
ravitku, kot van kaže ta «lika. Na vzemite ga, ako nima na zavitka našo tržne znamke h Sidro.
25 in 50 eentov ▼ vseh lekarnah, ali
pa naročite si naravnost od
F. Ad. Richter & C».
74-80 Washington Street,
New York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastapa si vsih todittih.
specialist za tožbe v odškodnin* kih zadevah. St. sobe 1009	T
133 W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telsfon: Main 386»
Dr. W. C. Ohlendorf, M, D.
Zdravnik «a notranja bolacal in raaocelnlk. «.adravBilka preiskav» brezplačno—^la-Uti je le zdravila 1824 Blue ItfasS Ave., Chicago. Ureduje ed 1 de S pe-pol.; »d 7 de S avečer. laven GUtofl« ki veti belaiki naj piiojo stevsneke.
Po poročilu vladnega oddelka za tlelo je bilo meseca januarja v Zetlinjenih državah 117 stavk in
ja.
Glasbene točke.
Kdaj bo ljudstvo to razumelo?
Ce bi se brigalo za socializem in se gn učilo, bi kmalu spoznalo, tla je tako. Tedaj bi pa morila tudi razumelo, tla se ne sme dati pri volitvah kakor čreda ovac gnati na volišče, ampak da n< smejo služiti volitve nobenemu j
som
LISTNICA UREDNIŠTVA
Chisholm, Minn.: Vaš dopis p. i
Potem sledi prosta zabava s plc-M«1 prihodnji«.	■
San Francisco, Cal,: Tudi Vnfi drugemu namenu, kakor tla dolu
Priprave za to slavnost so v pol- dopis objavim prihodnjič. Kakor	ljudstvo samo občino, državo.
nem tiru in dajejo jamstvo, da sej sami lahko presodite, je Prolcta-	/vezo in vse javne mst.tucje
bo V vsakem oziru izvršila na po- ree zelo na lesnem s prostorom,	sploh v svoje roke.
polno zadovoljnost gostov. Zato <>Io uredniške reči moram odla	- -
vabi klub slovensko in jugoslo-i šoti.' Prosim torej malo potrplje-	Francoski proračun za drugo ce-
vansko občinstvo iz Chicaga in o1 uja.	trtletje 19lfi zahteva za vojne
kolicc, naj se udeleži »lavnosti, i Washoe, Mont.: Vi bi menda rn-	izdatke 7,S00,000,000 frankov. <V-
kjer ga pričakuje nevsakdanji n- di natančno vedeli. Ker nimam	lokupni izdatki francoske vlade
zitek. v čim večjem čtevilu. uradne statistike pri rokah, se nio-	v vojne avrhe od začetka vojne do
Vstopnina znaša za prve sede- mn sam šele informirati. Potem	junija 19111 bodo znašali okroglo
že 50c., za druge sedeže 35c., za i Vam sporočim. 147 miljard frankov.	i
Vabilo na predmajniško veselico
--1-
k sfero priredi	nn*ki Hoeialistirni Klub Stev. 1 v Chie«ui. III.
v nedeljo, 30. aprila 1916.
V HOERBER.TEVI DVORANI
111.'!." Htue lxland Ave. me.l 21. in 22. uheo.
SPOHKD:
1. 11<>«11 >n, 2. K. Krlutan: Kresovi gore, deklamira .Tue Zavertnik ml.
3. O otl ha, 4. Predstava:
KATO VRANKOVIČ,
drama v 3 dejanjih, !«pi«nl l-.thin Kristan, iurnjo rlani kluba s prijaznim sodelovanjem diletantov.
T». Godba. C). Nngovor o pomenu tlelnvskegn praznika. 7. Ples in prosta
/nhnva.
ZA0KTKK OH 2 POPOI.DKti. Vstopnina: Zn prve setleie fi()c., za druge setleže Sik., za tretje setleže 2r»c.	Za dobro in točno postrežbo skrbi
O I) H O R

J
J. A. FISCHER
Büffel
Usa sa razpolago vsakovratso plv#, vine, aaodke, L t i Izvrstni proetor za okrepčila. 17 ©S W. Mtb »t.,	Obi cace, IB,
Tel. Law s dale 1711
Socialistične slike in karta.
"Piramida kapitaliama", • slovenskim, hrvatskim in anglsiklm napisom. "Dravo vsega hudega" a slo.
venskim napisom. "Zadnji štrajk" a hrvaUkiss
napisom.
''Prohibition Dops" ■ anglsA-kim napisom. Cene slikam ao 1 komad 1§S} 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15c, 100 komadov 70a. Poštnino plačamo mi aa vas kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St.,
Cleveland. Ohlo.
MODERNA K NI 00 VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dalo ta privatnike in druStva. Sprejo mamo naročila tudi izven racata.
Imamo moderne stroje. Ifliko cene in poitena postrefbo.
hRATTE HOLAH, 1633 Blns Islani Iva, (Adver.)	Ml
Glasilo hrvatskih in srbskih socialistov v Ameriki je "Radnička Straža." Izhaja tedensko na o-smih straneh in stane $2.00 za celo leto. Naslov: 1944 So. Racine A v., Chtsajro 111.
P H O L K T A R E C
,
Preti kriitkiiu je bilo vse ameriško časopisje polno vesti, da je Nemčija pripravljena skleniti mir, in listi so tudi ¿e objavljali Viljemov« pogoje. Mi smo bili neverujoči Toma/P in' smo'to tudi povedali. Ni bilo treba dolgo čakati, pa aiuo dobili potrdilo, da smo imeli prav. Državni oddelek je kategorično zanikal vse take vesti in izjavil: —
"Prvič, Nemčija ni namignila Združenim državam, da je čas že zrel za mirovna pogajanja, niti ni omenila, da je sedanji čas pripraven zato, da Združene države obnove svoje prijazno posredovanje,
"Drugič, Združene države niso bile obveščene, da je bil ameriški poslanik na Dunaju napro-šen, naj odloži svoje nameravane počitnice radi bližnjih mirovnih pogajanj."
Seveda objavljajo listi sedaj tudi te izjave. Pa vendar bi lahko stavili svoje glave, da ne bo dolgo trajalo, pa bodo vsi listi zopet polni takih mirovnih prerokovanj. Nekaj je tega seveda kriva želja po senzaciji. Drugo je* pa to, da sodijo ljudje večinoma vse po svoji glavi. Kvropska vojna je bila od začetka velikansko hudodelstvo,
ILUZIJE.
sedaj pa prehaja že v največjo blaznost, meten človek v Ameriki si misli: t e bi
Eksplozija streliva.
Iz Laredo, Texas, poročajo: Pot-
Janes F. Slepina,
predhodnik.
tiiki, ki prihajajo iz Monterey, ChrlsHM R. WiiCCk, i • • i ;__: i _ .1	I. podpreds.
In pa-bil jaz
v Kvropi im bi tam odločeval, ki končal vojno.
Ali tako mišljenje ni doseglo nikdar nič druzega kakor razočaranje. To, kar delajo drugi, se mora presojati po njihovih glavah, če se hoče priti do kakšnega'pravilnega sklepa. Zato se mora človek truditi, da jih razume in tla se vživi v njihovo mišljenje, pa naj bo še bolj napačno in nespametno.
Delavec bi tudi lahko dejal: ("e bi bil jaz na kapitalistovem mestu, bi dal delavcem boljše plače. Ali največjo napako bi storili delavci, če bi se dali zavajati od takih misli. Kapitalisti imajo svoje glave, in njihovo mišljenje diktirajo njihovi interesi. To morajo delavci razumeti, tedaj ne bodo nikdar pričakovali dobrot, ki ne pridejo in ne bodo tratili časa s fantaziranjem, temveč se
j pripovedujejo, da se je pripetila v ¡Monterey pretečcui torek velika I jeksploziju granat in artilerijske i iiMinieije v železniškem vozu. 1'bi-tih je bilo štirinajst Carranzovih vojakov in deset civilistov.
Požar.
Presidium v Montere.vu je bilo I dne IU. marca zjutraj popolnoma I razdejano od požara, ki je izbruh-I till kakih šest ur po odhodu prvih I konjeniških čet proti mehiški meji- Ognjegasei niso mogli ničesar opraviti, ker ni funkcioniral vo-1 dovod iu je bila glavna dovodna ! | cev razrezana. Uvedli so takoj preiskavo.
Emaouel Beranek.
II. podpreds.
Adolf i. Krasa,
blagajnik.
Ravnatelfckl odbor:
Mn-tis*i Zimmer, ntteinik K i tnuil B#r»n«k Or. Anton BiankiM John Kucik A. V. U«rlnr«r John C. Krtu Krnot K untie JunM F. Supin*
C. a. WalUrk
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulic«,
CHICAGO. ILL
T*
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
ODPRTO:
Pondeljek in v četrtek do 84 zvečer, vse druge dneve pa do 5J popoldan.
bodo pripravili za neizogibni boj.	,	^^ ^^
In tako je z vsem. V rečeh o katerih odio " | |y Sa|; ,,Vaneis(,a |>01.0(-.aj0t (la čuje Viljem, je treba razumeti \ iljema. Kjer je 11Hm(lf.HVJ1 v m4»,.lntAniHtionsI
ujt
imperializem, in kjer ravna kapitalizem, je treba razumeti kapitalizem. I.e na ta način se more človek varovati zapeljivih iluzij in hudih presenečenj.
V Londonu so dobili poročilo, da so neznanci uprizorili na bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova atentat, ki se pa ni obnesel. Atentatorjem so baje na sledu.
Toliko vesti 6 zarotah in atentati-h. to že nekaj pomeni.
Kitajska pokrajina Kvarni je razglasila svojo neodvisnost dne 15. marca ter se pridružila po krajinam Junan in Kvejčov v revoluciji. Neka vest, IVi je datirana dne 27. v Cengtu, prestoliei še-čuenske pokrajine, pravi, tla je med ondotnim prebivalstvom v šečuensk» provinci veliko nezn-voljstvo s predsednikom Juanšikajeni in da je na strani revolucionarjev, ki so se uprli v »lunam». I/bruhnilo je že nekaj manjših uporov, ki pa so bili zatrti. V Šečnenu je baje vse polno roparskih dihali. Oropali so že mnogo krajev ter požgali, kar jim je prišlo pod roke. — V pokra,»ni Kvang-Tung se je pa uprlo ."V H K» kitajskih'vladnih vojakov in se pridružilo revolucionarjem.
Zdaj nameravajo vsi skupaj napasti mesto Kantini. f'e to mesto pade upajo, tla bo osnoval dr. Snnjatsen neodvisno vlado.
Vojaškega upora se boje v bolgarskih uradnih krogih, ker so se baje častniki in vojaki v aimadi naveličali vojne. To je verjetno. Znano pa ni, ali je kakšna zveza med nemirom v arfnatli iu zaroto, ki je imela namen umoriti kraljevsko rodbino.
namerava American International j Corporation kupiti nemški parnik I"Priu* Oscar", ki je interniran v lloboken. Agent je omenjene kor-tporaeije so ponudili Hamburg-A merica družbi $2,000, 00.
Vročica.
Zdravstvena oblast v Austin. Tex., je dobila poročilo, tla se je pojavilo v vaseh ob mehiški meji ¡dvanajst slučajev vročinske bolezni. Zdravniki bodo poskušali i to nevarno bolezen omejiti.
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske Vrednosti »nemogoče |e določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zar grebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Pariški "Figuro" zagotavlja resničnost sledeče vesti: "Nemške družine, ki izgube kakega svojca na bojiščih, dobivajo poleg uradnega obvestila še posebno karto s sledečo vsebino: "Prilegam. da nisem želel te vojne. Z vami delim žalost!" — Te karte so baje podpisane od nemškega cesarja. t'e je stvar resnična, tedaj kaže, tla je kajzer velik hinavec, pa tudi, da ima strah pred mnenjem ljudstva.
EJ, ZE VEMO, TEDDY!
Bryan za Wilsona.
V Lincoluu. Neb., je imel
bivši
izkoriščanje, češ tla ni večina teli
---žensk iu deklet navezanih izključ-
(ilasoviti, junaški in učeni Ted-	noJu na svoj zaslužek, temveč tla državni tajnik Win. Bryan go-
dy Roojcvelt je bil v ju, A Ameri-	jih podpirajo starši s tem, tla jim vor. v katerem jt dejal, da bi bil
ki, iu kadar naš colonel potuje,	dajejo stanovanje in hrano. V ne- zelo zadovoljen, če bi bil zopet
mora kaj odkriti. Kaj znanstve-	katerih slučajih bo to že res. Ali izvoljen Wilson za predsednika,
nega seveda, kajti Teddy je velik	kaj je to mar podjetniku f Koli- Ob koncil svojega govora je izja
učenjak. Katera stroka vede je	kor nam je znano, niso tovarne in vil,
njegova »pecialitetaf Vse!!! On je	de| artmciitne trgovine dobrotlel- konv
geolog, botanik, mineralog, folk-	ni zavodi, in se nikdar nismo sli- didat za predsedniške volitve,
lorisft, geograf, orograf. hitlrograf,	šali, tla bi tak podjetnik, ki plača l)tmokratje si sedaj lahko Uv
filozof, razun tega loveet žurnalist,	malo pri starših živečemu dekle- lijo glave, kaj to pomeni. Nam »c
Municijska tovarna zgorela.
V Copper Hill, Temi., je dne 21. marca uničil požar tovarno "Carcolite Chemical Co. ki je izdelovala vojni materijal za zaveznike. Povzročena škoda je o-gromna.
Nemška časnikarska zveza je naznanila, «la morajo nemški časniki zmanjšati svojo obliko, ker primanjkuje papirja in bi drugače morali prenehati izhajati.
SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za $1.00,
bolniške
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2145-50 Blue Island Avenuc, Chlcago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-	-:•
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
da bo sedanji predsednik na $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške eneiji v St. Louisu edini kan- podpore in za $150, $<>00, $1.000
ali $1500 posnirtninc
Pišite za pojasnilà glede usta-novitve novih društev gl. tajniku

I/"ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South MUlard Avenue.
CIIICAGO, 1LL.
K
Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano. {
bivši prezident in zopet pretlsed- tu, zaradi tega plačal več ženski, pa zdi, tla bi bil Bryan še bolj za- Johnu Verderbar,	0. \\n <	*0»MM1MMI
niški kandidat. Odkril je že reko, ki mora vzdržavati ne le sebe po- 'dovoljen, če bi mr. Win. J. By ran dalc Avc • Chicago, 111. o kateri drugi učenjaki trdijo, tla poluoma, ampak pogosto še celo postal predsednik. Ampak
je sploh ni. V južni Ameriki je odkril tudi neznanega ptiča.
„Colonel Roosevelt je odkril novega ptiča! To je seveda va/en dogodek za orilitologijo in postane lahko važen še za nekatere druge panoge znanosti. Treba je dognati, v katero vrsto in rodovino spada; morda je kakšno prehodno pleme, inortla ima kakšen poseben pomen za evolucijsko teorijo. Na
vrsto drugih ljudi.
Ženska daje podjetniku svoje delo. in njega prav nič ne brigajo njene privatne razmere Njegova
groztlje je menda kislo
Kapitalistični profiti.
Normalna barva.
Vsakdo zna, tla se mu včasih zdi kakor da bi ne imel prave bar-('bičaš k a Telephnne Company V(. na obrazu, ali tla se mu ista dolžnost je. da ji plača delo p«, izkazuje za preteklo leto skupnih spreminja v luineno, ali pa v ble-tem. kolikor je vredno. Če bi ob- dohodkov $2:w,iKMU>4!» ali $14,000- ,|u |,nrvo. V takem času je po-veljalo načelo, da se plače lahko 0<>0 več kot leta 1914. Vrednosti trebno, da se takoj potrudite za ravnajo po osebnih razmerah, bi izkazuje poročilo $1.,057,907,000, zdravilno pomot" še predno posta-zaeeli kapitalisti kmalu trgati t« rej se je pomnožila za $38,000,- ne. „Jezen veliko hujša. Povzroč-luezde. češ ta je podedoval l ar 000 v dvanajstih mesecih. Divi- |,„ temu je, da vaš želodec nepra-
POZOR! — Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne
2 zdravilne
dolarjev, ta si je pa nekoliko cen-	dem! se je v prctečeneni letu i/- vilno probavlja, in takrat je p»>-
vsak način je tako odkritje važna toy pr^ranii j,, ,,i sedaj odvisen	piaealo #l2,W7,OI»r». V istem ?as»t trebno, da zavžijete nekoliko Tri-
reč. (MI dnovnoga zaslužka.	se je pomnožilo število telefonov nerjevega ameriškega zdravilne-
Namreč — katlar je odkritje. j,„aj0 Vse pri	/a »">02,228 in ima družba danes grenkega vina ter tla z vživa-
aahtevajte vodno dobre, zdrav« in pristne pijano, in to •o A. Horwatovf: Iuiportiranl Brinje vec, SUvovec, Tropi-novec. Grenko Vino ln Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva in edina samostojna, ki importira ¿gane pijač« in zeliftČn naravnost iz KranjskegA. Rojaki, zapomnite kL, ita jo A. Homatovo pravo, zdravilno grenko vino naprav* Ijeno iz najboljSoga californijskrga rudečega vina in la n«t.,zdravejSih atnrokrajskih žetimi ter nadkritjuje vm druge pijane te vrste za človeftko zdravje. Ravno tak« Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete slabo žganje, a« bo nikdar ikodovalo, io denete polovico tega grenčeaa vmes.
A. HORWAT, 1827 West 22nd Slrcet, Chicago, IU.
Ali Teddv je .imel malt» smolo v tem, tla je odkril nekaj, kar je znanost pred n jim in brez njega /e poznala. Profesor Charles B. Cory, kurator zoološkega oddelka v ehi-caškem Field muzeju, naznanja, tla je bil tak guacharo, ki mu pravijo tudi oil birtl, več kot leto dni napažen v imenovanem ehieaškem muzeju in tla znanosti sploh ni neznan. Odkril ga je namreč že lluniholdt, in njegovo znanstveno ime je "steatornis earpipensis." Angleži mu pravijo oil bird (oljnati ptič), ker je nenavadno tolst, in domačini dobivajo od njegovega trupla mnogo olja. Spada med st anje nočne ptiče in se brani z orehi. Vse to je vedela znanost, katero je hotel- Teddv obogatiti. In bi jo bil. če ne bi bil prišel prepozno.
Na svojem povratku z juga je |K) MH nje01 maščevan umor Roosevelt izjavil, tla bo takoj, ko s|roma. Nekaj pisem je bilo baje
starših, je pač najmanje; gospodična, ki ima vsega dovolj, gre lajsi poleti igrat golf, pozimi pa t™0,000,(HHl
na drsališče, kakor v tovarno. K a tera pa gre delat, je potrebna zaslužka. tudi če ima starše doma; kapitalizem, ki je najbržc izkoriščal že starše, misli, tla mu daje to moralno pravico, da izkorišča zdaj tudi otroke.
Ali zoper vse to ne pomaga nič druzega, kakor dobra organizaei
povlujočih telefonov !»,!51,2*21. i.jcni istega nadaljujete, ker to
Poprečno zasluži družba mesečno van, bode zopet spravilo zdravje
v pravi tir. Želodec iu prebavni organi vam bodo zopet normalno
......... ' ----. .... vi-	•la /jtiruzenin tir/.av iiikjik«!
ja, strokovna in politična. Zakaj	^ |(. tukaj ^
v tovarni in v parlamentu se »no-	^ |/ro-ila jU
ra voditi boj zoper tako izkon-	,,	......
Guverner v strahu.
(¡overner v Vtah, William Spry, je prejel več pisem z grožnjo, «la
Deportirani Mehikanci.
.Mehikanci, ki se nahajajo sedaj na tej strani meje v Združenih državah ter napadajo Združene države v pisanju ali govorjenju, ker so prekoračile ameriške čete mehiško mejo. bodo deportirani. Naznanjeno je bilo. «la vla-Združenih držav nikakor ne
me-
jih
mehiškim oblastim in tam bodo bržčas ustreljeni od svojih sovražnikov. Kar je zelo človeko-I ¡llhuo
delovali. Okus se vani bode zopet povrnil in vse drugo vam bode šlo v pravi red, tla boste dobili zopet normalno barvo.	.
Dobiva se v lekarnah. — Cena $1.00. «Joscf Triner, izdelovalce, St). Ashland Ave., Chi-
eago, 111.
Delavske nesreče.
Iz' llarrisburga, Pa., poročajo, la je bilo v prvih Hi dneh v fein v vsakem bruarju ranjenih v industrijah po
Zapomnite si, da ni boljšega zdravila zoper bolečine, kakor je Trinerjev Liniment. Poskusite so parno ogreti bolne ude in potem jih nadrgnite s Trinerjevim Lini-iiientoni in potem boste videli u-speb. Cena 25 iu 50 centov, s poštnino 35 in 60 centov.
stopi zopet na ameriška tla, liazna-!oddanih v Chicagu,
uil svojo ponovno kandidaturo za |piKmu Se mu poroča, da odbije nje-	iVnnsvlvaniji LI.027
predsedniške volitve v jeseni. Ct j^ova zadnja ura, čim dobi karto z	največje število ranjenih
lo ne pride tudi tam prepozno! | nftHlikamm asom. V petek je dobil	<
POZOR ROJAKI!
delavcev: Držite se gesla Svoji k svojim
Vsem cenjenim xßjakom
Stud do jedil.
V lekarnah
delav-
•ev
Zdi se, da so za Teddvja "tempi Sprvjev tajnik v roke takti karto t(.m času.je bib
v enem dnevu znaša 1,1iH>. V /juiujam, da sem prevzel
!ld-
f I
znani
i>'2 delav salon in hotel "Oilbreath" na (»94
pasfiati.
v pismu, naslovljenem na go ver- ,.(>v. V januarju se je ponesrečilo \:t 152nd St., Collinwtiod. Tu i
Žensko delo.
iierja, ter takoj obvestil zvezno	»b lavcev, med temi
tajno policijo, ki se t rini i, «la bi smrtno.
Da je treba ženske spoštovati, dobila odpošiljatelja. Spry se ve vsak omikan Ainerikance. tu- mudi sedaj v New ^ orku. \ si. tli če je njegova omika le navidez stvar pa diši zelo po "joku .
na. Ali to velja le v teoriji. VI	--
praksi je ženska predmet tem večjega izkoriščanja, čim bolj se razvija kapitalizem
Zvišane mezde.
12• I mam vsak dan sveže pivo, domače | vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik, brinjevec in dobro slivov-ko. Imam vselej najfinejše smo-
OgTomen požar.
V Parizu, Texas, je bilo
4000 uslužbencev pri Macbeth ,jke ter dobro okusno hrano vsak Kvans Olass Co. dobi aprila de- (|Hllf HVeži gtilaš, za prigrizek na setodstotnn zvišanje plače. Druž-1 Vetlno fine domače kranjske klo-
tri-iba ima svoje tovarne v Pittslnir
deset blokov trgovinskih poslopij glin in Charleroi. Pa., in v Marion
in til wood City, Ind.
Urad za delavsko statistiki» je in stauovalisč, skoro vseh v tem zopet enkrat ugotovil, da je v t«*j j inontu, dne 21. marca v razvalinah
tlfželi zaposlenih tia tisoče deklet.; vsled nolara, ki je razdeval mesto!	Prohibicija.
ki dobivajo manj kot šest dolar- vyn noč. Zjutraj je še gorelo, tli je v tetlenske plače, "premalo, tla nadaljnje razširjanje plamenov je 1)1 se mogle dostojno preživeti i,j|0 ubranjeno. Skupna šktala j* ženske, ki so navezane edino na precenjena na približno $2,000,000. svoj zaslužek". Nekateri kupita- Samo petnajst ml 140 trgovinskih■ stopi pt» šestdesetih dneh v velja ion Sershen, <WM ti. listični listi opravičujejo zopet to poslopij v mestu še stoji.	vo.	' lCo11inwood, O.
base.
Nadalje imam na razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni svira vsako soboto godba, pri kateri se V državi Mississippi je guver-1 fantje lahko pt» domače zasukajo, ner Billm podpisal predlogo, ki i Pozdravljam vse Slovence in Slo-prepoveduje po vsej državi ogla- velike po celem Clevelandu in o-ševanje alkoholnih pijač. Postava kolici ter se jim priporočam. An-
XL1XIR
BiTHR-WlHt
t.inl.ov®
hqrké viho
•«-•ii » «.m»»« w
Cena $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, tia na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi pe kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabsani prebavni živci ne morejo veq prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči. da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino. in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Nerednoati po jedi zaprtju
kislo ali grenko kolcanj«
risanje
plin — ujed.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
\:}2m\ St, Adv. 4/20
JOS. TRINER
Izdelovalec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcag«, m.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti ka&lju pri rokah. Morali bi najraje imeti Trin«r't Coueh Sodativ« katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti ka*lju. bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25e in 60c. Po poiti 3J>c in 60e.