Ljubljana 2000
Ljubljana 2000? To je vpra-šanje, ki si ga večkrat posta- " vimo ob pogledu na številna gradbišča, moderne nebotični-ke, veleblagovnice instanovanj-ska naselja. Večkrat slišimo in satni vidimo, kako se krčdjo zelene površine v mestu, ki so nedvomno pljuča Ljubljane. Onesnaženje zraka narašča iz dneva v dan.
Skupščina mesta Ljubljane se je s temi problemi soočila že v začetku in zato naročila pri Ljubljanskem urbanistič-nem zavodu. InStituit za eko-nomska raziskovanja in Urba-nističnem inštitutu SRS študi-jo o dolgoročnem družbenem raavoju Ljubljane. M^stna kon-ferenca SZDL pa usklajuje dol-goročno planiranje in naloge, ki iz njega izhajajo.
Že na začetku se postavi vprašanje/ali naj ima Ljublja-na leta 2000 430.000 prebival-cev. To so izračuni, ki poteg-nejo za seboj še vrsto dragih okoliščin:
— stanovanjsko gradnjo, po-večanje Stevila delovnih mest in skrbi za komunalne objek-te. Vzporedno s tem pa je še vrsta negospodarskih dejavno-sti, ki jih prbjakt »Ljubljana 2000« nikakor ne zanemarja. Poudarek je na razvoju social-nega varstva, šolstva in razi-skovalnih dejavnosti. Ob vsem tem pa se odpira vprašanje, kako se naj Ljubljana prostor-. sko razvija. Sedanje stanje na
področju stanovanjske gradnje je kritično. Do leta 2000 je tre-ba zagotoviti v Ljubljani 70.000 stanovanj; in da bi dosegli ta cilj, je potrebno stmiti vse mo-či in razpoložjiva sredstva.
Na zadnji seji MK SZDL so izrazili zaskrbljenost ob podat-' ku, da bo v Ljubljani leta 2000 primanjkovalo 32.000 delavcev. Zato se je pomembno odločiti, kam postaviti prihodnje indu-strijske cone in kako zagoto-viti zadostno število stanovanj. Ne gre preareti vednc/ večjega porasta individualnih gradenj, ki morajo dobiti svoj prostcw na že začrtanih območjih ob mestu ali na zavestno obliko-vanih urbanih naseljih v okoli-ci Ljubljane. Mestna konferen-ca SZDL je pripisala velik po-mfen tudi razvoju kulture in kmetijstva.
Ljubljana je edino mesto ˇ Jugoslaviji, ki inia sedaj izde-lana- izhodišča za dolgoročni dmžbeni razvoj. Množica vpra-šanj je še pred nami in zato se bo sedanji projekt obliko-val in spreminjal. Dokončno prilagojen in upravičen pa bo nedvomno šele ob izdelavi srednjeročnega načrta. Tako postaja projekt Ljubljana 2000 realnost. Končno se moramo za-vedabi navzočnosti mladih, ki bodo vsa prizadeivanja za lep. šo prihodnost prenesli na svo-ja ramena in zastavljene cilje dokončno uresničili.
Iztok Lipuzič