124. številka. Ljubljana, v sredo 2. junija 1897. XXX. leto. f»!-aja viak dan #ve4er« izimSi nedelje in praznike ter velja po poŠti prejemjin za avM ro-oger* k c Kef.ele za Tse leto 16 gld., za pol lota 8 gld., za fcivt leta 1 zid., za j*di-n 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za v*>c leto 18 gld., za 6etrt lcia 3 gld. W) kr., r.a jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radona bc po 1U kr, na mesec, po BO kr. z* četrt leta. — Za tuje de žrle toliko več. kolikor poitnina zua&a. Za osna ni la plač nje ae od fitiriatopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jfcdtwki.it tibha, po & kr.v če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali Večkrat tiska. Dopisi raj ae iz«olfe fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — C redi. i »t vo in nprotnifitvo je na Kor^refinciu trga &t, l'J. Up ravaittva naj ee bia^ovcJiio pošiljati naročnine, reklamacije, 0z1.ax.2la, t. j. vbc administrativne btvuri. Državni zbor. -SL Na Dunaju, 1. junija. la zopet so se ponavljali ti a ti odami, nedostojni prizori, kateri &o tre primerjali v zadnjih 8-jih. Ojozicja postopa čođa'je brutalcejče. Farir ten!' niču ? slavi prave orgijo, podivjanost nemških kuUurono*cev rase od sej« do seje. Največ pač za tegadelj, ker vidijo, da se vlada za vee njih poče-njanje kar nič na zmeni, prav kakor da je opo*. čija naperjen« jedino proti prezidiju i« preti večini, no pa tu !i proti vladi. H d. n; se je dcs'ej kar najskrb-nejfi« varoval, zavzeti določno »tališče proti ohstuk ciji. Razlogi za to so znani. Desnica je eicer nje gova jedina opora, a vzlic temu bi jo rad ri» :gm 1 in s pomoto veleposestnikov ustanovil novo večtn^. Madjarski, un^njepolitični in vojftški uplivi so se združili v t:;j 8 nori, in zateg dolj so Badeni ne.'e določno izreči, Vladno omahovanje je največ krivo, da ima obetrukciia uspeh. Delnica je zahtevala, naj traja zasedanje drž. zbira ee dalj*, vet j toliko čaea, da se dcžete adresna re^prav ; ker pa n upAti da opufte Nemci ek&cediranje, ja odnehala tudi de&raca in tako so že ta dni z;.k ljući zasedanje. Vsaj trdi se, da se jo danos tako skien*lo. Na dnevnem reda današnje seje je bila meri toma 1a prava o nujn.'h predlogih dr. L?gin;e in dr. Gregorčiča glede primerek h razmer, (oda ta razp*ava se niti začela ni. OLstrukcija je to preprečila. Za'etaoiJi seje je vlada predložila važen zakonski nacrt, kateri se nanaša na nadzorstvo kar-telov in na naknadni kredit za 1. 1867., s katerim zahteva 63.000 gld. za dovolitev potresi, ih podper urddaikoui na Kranjskem. Petem je jiuu.ški German dr. Peusler slo« vesno prosil odpuščanja, ker je v zadnji seji pno val pristaša večine a „schufte", dočim je bil Prade razžaljenega D y k a privatno prosil odpuščaoja, na kar so sledili protesti opozicijonalnih strank proti postopanju preiidlja v ztdnji seji. Protestovfdi so liberalni veleposestnik:, protestovali s i nemški na cijonalci in nemški naprednjaki t« r socijalni dt-mo-kratje, na k»r je Schoaerer je! stresati sitnosti, do LISTEK. S predpasnikom. Francosko spisal X a n r o f. (Konec.) Pismonoša ('ep mež, vstopi živahno): „No, kaj ra je, ti moj golobček? (Oaupauu) A, kaj pa je to? Kje pa je Titina?" Gcspa Dneh ose (šegavo): »Titino so zapodili —.■ Pismonoša: nAj, tako? In ne da bi svojo adreso paetila? In jaz oem piigel, da si, kakor po navadi, pemečim grlo! — No, tem bolje! (Objame gospo Duchose in jo poljubi tako bit.o, da gospa nima časa braniti se.) ,Izvrstno! Začetek je že narejen !* Gospa Đucbose (malo nevoljna): „To je pa «e vender preveč! Mani se zdi, da ne veste s kom občujete! M;>Io prt hitro delate svoje opravke!" Pismonoša: .To je treba, ljubica. Kadar je človek pri razdelitvi, moia taa dobro porabiti! Zdaj mi pa dajte čašico, saj vem, da se no jezite nad mano. (Kaioč na omaro) Tair, v tretjem predela na deuni za ekrožniki je Titica imela svoje ■»klade skrite." k'er mu ni predsednik obljubil, da mu še v današnji seji da besedo M neko vprašanje. In potem se je začel« z (pet obstrukcija. Funke in P o r g e 11 sta z hUv. la vsakovrstnih prememb zapisniki-, Dasz voski pa jo s afuluii nant«o" izjavo pritegnil Sctdasrerja iq njegovim tovarišerr. Na to te je čitai najprej protest nemških nnpre dnjakov in petem pret protept desnice, Ko ja dr. K b e d h c c h čital ta protiprotest, vsala so je opot'C'ja kr g nj >j*a >u začela razgrajati na vb* mrgočo načine in Koerihoeba psovati izdejalca in JuJ-ži*. Pergelt, Schiicker, K&ieer in Schoaerer so so silno jezili radi tega protipro testa in napadali večino. očitajo jej, da postopate-roristično. Na te satove napade je odgovarjal pedpred 8ednik dr. K r a m a f , kateri je povila,-jal, da ima predsedet-o potovo pravico, posluževati set vseb, po opravilni! u dopustri'h sredatov, da t mogoči razpravo. Tega vender ne mor? nihče zahtevati, naj bi predsedstvo r/.irno slušalo vse napade ia psovanja, pa bc porabilo pomočfcov, katere dr>. 1 oprali Ini k. Ako bi imelo pr'dsedriivo avstrijskega pariaiiie'it> tMto pravico, kr,kor predsedstvo arghškega ali francO' skega parlamenta, poskrbelo bi h ir, da bi bil vlad,.l mir, jal, da te pravice nima, NI, da se nc m.rs UDr&niti. N-š* doJžuoBt je, vzdržati red in mir. Če se pa hočete s surovo silo proti cam boriti, petem se moramo eevtda udati. Zaradi divji ga kr;čanja in razp.raiarJA je predsednik na to za dve uri sc.o pretipat. Ob 2. uii se je se^Ia parlamentarna komisija denuics na posvetovanje z ministri g!eie parl^mentarcegn polt žaja. Ob I/a4. uri St; je zopet aačela teja in sicor z glasuvanjem po imenih o stavljenih predlogih gKda premembe zapisnika, kar je trajalo jako dulgo. Končno je Kaizl predlagal, naj se rotijo v Sij predloge o podporah po ujmah oškodovanim okrajem. Temu prediegu se opozicija ni uprla. Ko jo bila stvar dognana, podani 80 b:Ie razne resolucije, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo j n t r i. Najbrž bo to zadnja eeja v tekočem zbptjdanji. G.spa Dachoso (išče ca zaznamovanem mestu in v resnici najde ved steklenic različnih likerjev): »Glej, no, glej! Ram, cognac, sherjy!u Pismonoša (ji pomoli čašico); BRuina mi dajte!" Gcspa Duchose (rau natoči v evoji csipce-nosti, ne da bi vedela, kaj dola): B'l\, je ne* sramno!" Pismonoša (popije duskoma, si obriše ustnice z rokavom in piitisne gospej Duchoss glasen poljub na lice): „Ne vznemirjajte se! To je od hodna znamka! Ad:jo, Ijabica! (0 lide hitro) Gospa Duchose (zapie duri in si drgne lice): „Meni se vendar bolje zdi, d\ svojemu soprogu o tem ničosar ne povem. — Ati je že kdo takega človeka v.d-d, kakor je ta pismonoša 1° (Vrne se v kuhinjo. Nekdo potrka labko trikrat na vrata) Gospa Duchose: „Ša nekdo! O, zdaj razumem, zakaj je to dekle tako ilabo svojo službo opravljalo, če bo jo tako motili." (Vnovič se s!i4i trkanje.) Gospa Duchose (nezaupno) : „Ne bom odprla! Prvi mi je sumo izra.il ljubezen, drugi me je že poljubil, — ne vem pr, kfj bi trttji —V" V IJutlaJnill, 2. junija. Položaj se jako neugodno suSe. Gr* f Hadeni se aačtnja b?.ti obstrukejs, in že ifičo pota, da bi se sporazuacl z liberalci. Poslrdcji pa po svojih glasilih satrjnjijo, da druga'o ničesar ne odjenjajo, da n jsrfkovne oaridbe prikličejo. Seveda če bi so giof Radini k^j tacega odlodil, bi pa Ćuhi in Blovenoi no mogli vrč podpirati in h tem bi bila rilbita 8"di»n:a večina. Če ei bođfl grof B -(lcini k»»j pomaga!, tndi Di gotovo, ke.jti najbrž aačno potom obiti nI c jo Čeh?'. Drogi desničarji bo lo p-i tudi vladi delali ovire. Liberalni Nem ji so daleč* motijo, če mislijo, d^ po Ham: anioini obdri ti kako vlado. Ko se zakljoSi BboVOVaoje drž« vrt ga zbnra. spr.&čne vlada prgajr.ti a strankami. Do y seni Ee bodi torej že n -ko!iko pajasnil položaj, in videla se bod*, kam jo misli kreniti vlada. Večina m«, ra bii pripravljena na vse blu'aie. Proti jezikovnim navedbam. Z veliko vs'raj-nestjo Nemci nadaljujejo bvojp agitacijo proti jesi-kovnim nHtedbam tudi znnaj državnega zbcr*. Se celo v Bolzana na Tirolikem sa jo mebtoi zastep izrekel proti jszikovniaa natedbam. Sklenil je reso* luciio proti jezikovnim nar*dba:ri tu Ji občinski za-fltoo v Tramlt«, k;er jo dooadaj irrcl ba:ou Dipauli necaiejou upliv. V e«'oji resolnc'ji občin3ki zantep poživlja grcf» Hr.yaa in bart.n* Dpaulija, kot za-za^topu ki volilnega okraja, da z drugimi nemškimi p-: slanoj vza-pmno delajsta « roti jesikovnin nared-br.m. Liberalci so na!ašj agitacijo pion«iali v Dipau-l.-jev volilni okraj« Dobro vedo, da ta iccž v narodnih vprašanjih mslo omahuje; Če pa tj gova stranka nas zapeti, so razb j* sedanja večina v d.žavnem zberu. če ne bode dal D.pauli ustrahovati cd liberalcev, ne no ve. Oa rUbio ve, ka^o je njegovi cttanki potrebna pomoč drr.g-b Slovanov, ako hoče kaj doječi. N. liberalno por-c;: nima dosti ra-čnnati. Ogerski liberalci so te da zopet peki zali svoj liberalizer.-.-:. VlaCu« predloga zakona o perotnih sod.šcih izključuje cd porotnih sodišč privatna raz žo-ienja potona tisV.a. S trm jo oč:wdn^, da se ana'.no skrči tiskovna svoboda. Posebno ogerski uradniki ee b.do vedno čutili žaljone na svoji pri (Trije novi udarci) Gos;ia Dneh o se (radovedna): „Veudar bi rada vedela — (Bliia fo durim in vpraša:) Kdo je ?* Zamolkel glas: BSaj veS, h:!re, jsz sem!* Gospa Duchoso: „Kuki „jaz"?" Glas: „Jaz;! t*oj velikii pBtolia! H.tro odpri!" Gcspa Duchose (se zamaa trudi, da bi kaj zagledal^): ,Kdj mera to biti, ,velik petelin1?" (Odpre in zagleda gospođa Dachose. Tabloau!) Gospa Duchose (jezna): „Ah, to je venJar od siTei! Ti? — Ti tudi!? — Kolika neumnost I" Gospod Duchofte (v zadregi): Ne vznemirjaj se venđer; saj ti bodem v^o razložili — To je saaco šila, ki sem jo hotel s kuharico nar&d-ti!" Gospa Duchose: .Molji! To je sramota ? — Pa to se ne bo kir taho poravnalo! Maščevala ss bom, gotovo se bom maSčavaia, in sicer na nenavaden uačin!" Gospod Duchose (celo vznemirjen): „1, — i, kaj boš pa naredila?" Gospa Duchose: „Dobro! Ti ee šališ e kuharico, kaj nc ? Isvrstrro, izvrstno! Naj le pridejo oni mesarski pomagač in pismonoša in drugi! — Obdrži.ti hočem predpasniki"— vatni časti, če bodo listi njih delovanje kritikovali. Ogtrski sodniki bedo pa seveda pripravljeni vedno slednjega v takem slučaju obsoditi. Nekateri člani liberalne stranke so zato vsaj navidezno proti vladni predlogi imeli nek« pomislike. Pri zadnji konferenci liberalne stranke je baron BanfTj izjavil, da vlada vsekako boče, da se nje predloga nespremenjena vsprejme. Stari Tisza je potem i zavijanjem dokazoval, da vladna predloga ne omejuje tiskovne svebeds. Konferenca se je izrekla z veliko večino za nespremenjeno vladno predlogo. Cankova stranka v Bolgariji hitro razpada. Pristaši zapuščajo dosedanjega voditelja. Ta stranka tudi nijoa pomena, od kar se je bolgarska \1 da sporazumela z Rasijo. Ctnkov je stranko le zato chranil in šel v opez cijo, ker ee je nadejal, da pride na krm'o Ko je bil v Rasiji, je vedno mislil, d * bode ministerski predsednik, ko se sporazumeta Rusija in Bolgarija. Naposled so ga pa popolnoma prezrli. Z* drugi Čas je hotel s tem postati popularen v deželi, da je agitoval za netajo v Makedoniji. Z nemo bolgarsko prebivalstvo je pa dobro preudarilo ves položaj in se ni dalo zapeljati Cankovu. To je postalo le daljši povod razpada stranke njegove. Prebiva'stvo se največ strinja z vladno mirovno politiko. Vse kaže, da bodeta Cinkov in Karavtlnv pozabljena. Pruski socijalisti se dosedaj niso udeleževali volitev za pruski deželni zbor. Zaagati tako niso mcg'i nikdar pri trirazrednem volilnem sistemu, ktr prva dva razreda vedno tretjega majemujeta. Zbornica poslancev jo pa p Ig državnega zbora tudi Imela ma'o pomena. Sedaj so se razmere pre-menile. Reakcijonarci elerceati so našli v njej dobro sredstvo. To se je videlo, ko je vlada deželnemu zboru predložila prediogo nazadnjaškega društvenega zakona. Vi. dni predloga se je zavrgla, a le z neznatno večino in se se ve, ko stvar pride v drugič na vrsto, če vlada ne dobi večin«. K >r je deželni zb t dobil tiko nakrat večjo veljavo, se mislijo socijalisti odslej udeleževati volitev za pruski deželni zbor. Strni ne računajo na kake uspehe, a 8 svojimi glasovi bodo pomagali svobodomiselni stranki in katoliškemu centrucnu, in posledica tega bode, da konservativci ne bodo več tako mogočni v deželnem ih r.i. Dopisi- lr s«-im'-ii i-hU <* občine pri Kranju, 1. junija. Po milosti šenčoraktgi župnika izvoljeni, iz 25 odbornikov, mej katerimi je 14 sorodnikov: očetov, sinov, bratov, bratrancev in Hvakov, eentav J j ta i občinski odbor je pokazil zopet novo vrlino. V zadnji eeji cb'K skegu sveta je predlagal v svoji eliki modrosti in bis ronmoosti občinski svetovalec J»ka Kozel — jed*n izruej žlabte — naj se tož'ta na poveljnu'tvo v Ljubljano šenčurska orožnika gg Ivan Brus in Ant. Kavčič; cb jedne« naj se prosi za njiju takojšnjo premestitev. Kaj p t* s a zakrivila imenovana orožnika? V zadri-om času se i u jejo o posameznih občinskih odbora.kga sveta, da si z denuncijacijami ne pridobi zaslug, da to ni častno za javni zastop, da mu noče slediti po tej opolzki poti. Gotovo bi bi ga bili elšali, saj stopicajo tako vestno za njim! Vem, da se bode zopet oglasil v „Slovencu* znani dopisnik in bode vse to proglasil za „gorestasao laž". Saj je bil celo toliko predrzen, da je tajil sorodstvo 14 tdbornkov, oporekal, da ni neki odbornik utajil neke d»dš,čine, in da bi bil kdo izmej odbornikov ar ga zapeljeval v krivo pričevanje pri .sodišču — p^Tvprtišnjte žrtvi gospod dopisnik! — jj^ija, JsFffl dobil potrt bna podporo za neki, že poprej ca pol podrt zid, ki ga je pa, dobivši podporo, podrl ter predal zidivo. Prepričan sem, da svoji trditvi v „Slovencu4 g dopisn k sam ni verjel, ko ja izustil, kako očetovsko ekrbi postb no župan za Šenčur. Da, prav zelo mu jo naklonjen ! Ko je načelnik osno-valntga cdbora predložil pravila za gasilno društvo občinskemu svetu v pregled, rešil jib je takoj kar sam s značilnim ustnim odlokom: „Kar od tam pride, še berem ne!" Ni li to očetovska skrb!? Mi pa vsi prav dobro vemo, in zato nam ni treba „le-menata študirati", da se za Šenčur ni prav nič storilo ped 1 letnim Županovanjem Matevža Barleta, če si ne Šteje v zaslogo, da nam je naredil g i«p župnika za častnega občana zaradi njegovih velik h (?) zaslug za občino. Če bi ga kdo vprašal po njih, i pravil bi gosp. župnika samega v ne malo zadrego. FUzsodnejši ljudje pravijo, da se je župan hotel hvaležnega izkazati gosp. župniku, ker ga je posadil zopet na županov stol, katerega se okleplje jako krčevito, malo je pa gotovo hotel tudi Šsnčurce podražiti. Š*nčar je zapuščen. 01 nikoder nima pričakovati pomoči. Navesan je sam nase. Tolažilo nas je do sedaj le to, da vlada lepa sloga mej rami. Pa zli duh nikjer ne mirnje. Tudi pri nas hi je začelo delati za neslogo na vse kriplje. Hujska ee sosed zoper soseda, če bere ta alabe (?) časopise, če je nt »umu, da ima v marsičem svoje prepričanje: ,Bo) se ga, beži pred njim, ne stopaj čez n;egov prag!" Upamo, da se ne posreči tako malo izkušenemu kape anu, Čeha po roda, kar namerava. Njegovo udribanje po leci, vedno zbadanje z okornimi izrazi, so nam pa le v zabavo in posilijo na smeh najpriprostejšega kmetica. Mslioao si pa: Naš Izveličar jo drngače učil ljubezen do bližajega, drugače spravljal na pot poboljšanja grešaike in grešnice Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 2 junija. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči redno sejo, katere se je udeežilo 23 občinskih svetovalcev. Otvorivši eejo, spominjal se je ?upan Hribar s toplimi besedami apostola češko-slovnnake vzajemnosti, gospoda Jana Vaclava Lega. Štirideset let bode o letošnjih binkoštih, odkar je prišel ta vzgledni rodoljub v belo Lub'jino; videl je dobri naš narod, spoznal lepe lastnosti njegove in počal je z vso unemo delovati za češkoslovensko vzajemnost. Z neštevilnimi članki in razpravami v rasnih čeških listih Beznaujal je Č^he z ntšimi razmerami in tež njami, in če nas Čahi danes poznajo tako dobro, kakor nobeden drugi narod slovarski, je to v prvi zasluga Logova. Kako očetovsko skrbi Lega za naše dijake, ki iščejo višje izomike v zlati Pragi, kako prijateljski podpira naše šalstvo itd , to vse je dobro znano. G'spod župan prosi torej pooblaščen ja, da sme v imenu (bonskega sveta tem povodom čestitati temu iskrenemu prijatelju našega naroda. Z dobro klici podelil je občinski svet gospodu žnpai u zaželjelo pooblastilo. Žapan Hribar naznanil je nadalje, da sta on in obč. svet. Šub;c pred nekaterimi dnevi izročila diplomo častufmu meščanu ljubljanskemu, eks-celenci marq tisa Bjcrj/i-h-mu, ki se je teaa povodom zopet toplo zahvalil za častno odlikovanje. Končno izrekel je župan Hribar željo, naj bi se gospodje občinski svetovalci številnejše, nego do sedaj, udeleževali sej. ker se često pripeti, da je občinski svet komaj sklepčen. Glasom § 58. občinskega reda za Ljubljano emu ob občinskih svetovalcih, kateri so izostali od treh sej zaporedoma, ne da bi ae opravičili, občinski Bvet izreči, da so izgubili svoj mandat; v tem slučaju jih sme vrbu tega še kaznovati z globo 100 gld. Obč. 87et. Turk izostal je brez opravičenja zaporedoma od treh sej, in gospod župan vpraša torej občinski svet, hoče li proti obč. svet Turku postopati po § 53 občinskega reda. Podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniški ptedlaga , da se razprava o tej zadevi preloži v t*jno sajo , kar obvelja brez ugovora. Potem prešlo se je na dnevni red ter je naj prej obč. svet. Piantan v imenu finančnega odseka poročal o prošnji odbora „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" za brezplačno prepustitev stavbišča, ali vsaj za primerno nizko ceno. Društvo samo pravi, da bode z gradnjo pričelo, čim ho nabira polovica gradbenih troškov, ki so proračunjeni na 60 000 gld. Dosedaj pa se je nabralo le nekaj čez 2000 gld. Zaradi tega pač sedaj še ni prišel čas, da bi se razpravljalo o zaprošeni prepnetitvi stavbišča. F. naučni odsek toroj pr cijativi „Matice Slovenske* sestavil se je poseben odsek, kateremu je skrbeti za prevoz Kopitarjevih ostankov v Ljubljano. K troškom, ki bodo znašali nad 500 gld., naj bi prispevalo tudi mesto Ljubljansko. Občinski svet dovolil je prispevek v znsaku 100 gld. ObČ. svet. S ve tek poročal je v zadevi uniform mestnim policijskim uradaikom, ki morajo v izvrševanju vnanje elužbe nastopati v uniformah. Občinski svet rešil je principijelno vprašanje, je li naj uniforme nabavlja mestna občina ali uradniki sami, tako, da ima za službene mi firme skrbeti mestna občina. V to svrho dovolil je občinski svet dotičnim uradnikom primerne letne prispsvke za uniformo. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. junija. — (Odvetniška zbornica ) V soboto so je vršil občni zbor kranjske odvetniške zbornice. Pri dopolnilni vol it vi so letos prvič zmagali narodni kandidatje navzlic temu, da niso vsi narodni odvetniki izpolnili svoje dolžnosti. V odbor odvetniške zbornice sta bila izvoljena gg dr. Tavčar in dr. Muada, namestnikom pa g. dr. Krispsr; v disciplinarni svet sta bila izvoljena gg. dr. Abačič in dr. Š t e m p i h ar, namestnik g. dr. M a j a r on. — (Gospod Josip Turk ml.) ni več mastni odbornik. Pri volitvah je vedel obilo pripovedovati o tem, koliko je dela na „rotovžu" in kako mora mestni odbornik priden biti, če hoče le za silo izhajati. To pa je bilo vse le na jeziku; oa sam pa je le redkokrat zahajal k sejam, in zadaj i čas izostal je od štirih sej zaporedoma, ne da bi se bil opravičil. Zategadelj sklenil je občinski svet pri včerajšnji seji, da je v smislu § 58. mestnega statuta malomarnemu „tovarišu" odvzeti mandat. M-nia>o, da radi tega razven kurata Koblarja, ki izgubi v Turku izbornega somišljenika, nikdo v mestu ne bede pretakal solz. — (Vojni zapovednik podmaršal Suoeo-vaty) je prišel včeraj v Ljubljano in je dane« m-spiciral tukajšnjo posadko. — (Cerkvene pristojbine.) Socijalni demo-mokratje so našli izborno orožje za boj zoper duhovščino. To so cerkvene pristojbine. Vsakdo mora priznati, da sedanje pristojbine nikakor niso ve5 primerne, da so znatno prenizke, a na dragi strani se mora tudi priznati, da nihče ni opravičea, teh pristojbin svojevoljno zvišati, kakor se sploh in povsod godi. Zla; so socijalni demokratje ta boj začeli tudi na Slovenskem. Te doi je izšla brošuru >t „Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko". Spisal in založil Rok Dro-fenik v Celju. V tej brošurici je natančno povedano, kake so pristojbine in iz nje se lahko vsakdo prepriča, je li kaj preveč plačal in koliko ja preveč plačal. Posledica te brošurice bo, da bodo ljudje začeli tirjati to, kar so ctrkvenih pristojbin preveč plačali, in da bodo duhovniki na sebi se prepričali, kako prijetni so taki prepiri. Ako se pomisli, kako so na pr. kranjski klerikalci hujakali proti notarskemu stanu in vsakemu posamičaemn notarju, ker ti za svoja dela zarate vaj o postavno določena pristojbine, potem se ni čuditi, da so socijalni demokratje začeli posnemati klerikalce in bujikati ljudi, naj zahtevajo povračila pristo;bin, katere so duhovniki nrotipostavno istirjali. — (Arotovanjo) Včaraj popoludne prodajal je v Mačkovi žganj an ji na Mestaem trga neki kmečko oblečeni človek tri zlata prstane Kir sa je to navzočim gistom sumaivo zdelo, obvestili sa policijo, katera ja prolajalca prsUuor prijela in s rt tovila. V poeetti are tova oca d. bilo ao je 6 zlatih I prstanov, zlata broža, zlati uhani, zlat medaljon, ti »t križec z zlato verižico in več druge zlatnine v vrednosti okoli 50 gld. Kakor se je dognalo je aretovanec — Josip Brunček, te reči vkradel svojemu gespodarju Lorencu Peterca \u'g > Zaveršniku ▼ Dobiunjah, pri kater m je služil nekaj časa za hlapca. Vi »raj dopoludne rekel je gospodarju, da je bolan in da ne nore delati. Veled tega je ostal doma in je v času, ko so bili vsi domači pri dela na poljn, cdprl omaro in vkradel zlatnino. Po izvršeni tatvini Sel je takoj v Ljubljano, kjer je skušal vkradene reči pri zlatarjih in nrarjih prodati. -Joeip Brnnček ee je izročil deželnemu sodišču. — (Izpred porotnega sodišča) H-izven že v repertoarju navtdemh kazenskih slučajev prišla je v tem prrotnem zasedanjn ca vrsto tudi obravnava proti 18l»toi natakarici Frančiški Žnidaršič j« Velikih Lašč zaradi hadodelstva tatvine. Frančiška Žnidarš č služila je meseca januvarja letos pri I tukajšnjem g< stilničarju Skrjancu, a ker so se opazile rasne nerednoeti, bila je že v štirinajstih dot?! — (Laska podivjanost) Dae 27 maja je prišel neki Slovenec, ki ne zna laški, v ' 1"r-*t na ambuLtnco mestne bcloice ifrkat zdravniške pomoči za svoje bolne oči. Dotični zdravnvk, Brettaner ee piše ta človek, ga je vprašal seveda v tiatem bla ženeua jeziku, kateri govori tržaška iredenta: Kako se pišeš? in ker mož ni vedel pravega odgovora, jel je zdravnik na ves glas vpiti: Pes božji!... Kako se piše'i? . , . Z.kaj ne odgovarjaš? . . . 01 kod si?. . . Kak posel imaš ? — Moi je odgovoril, da je težak z O^čin, na kur se je zdravnik nanj zadri: Ah! figura slovenskega prasca ... ti si jedtn Nab*rgojevih . . . čakaj, pes božji .... Končno je zdravn k bolniku zapisal neko zdravilo in mu vročil recept a besf dimi: Vzemi in spravi..., drugič pojdi k Ntbergoju, naj te on zdravi. — To je klasična ilustracija tržaških razmer. Sovenec se v Trstu v javnem uradu zmerja za psa in prasca, v Ljubljani pa mirno gledamo tiste Lihe, ki so se pritepli sem, in jim dajemo še kruha, meato da bi vračali khn m ki nora. — (f Ilija Okrugić) Hrvatski lieti poročajo tož io vest, da je v Pocrovardiru umrl pesniški veteran in ilirski bojevnik Ilija Okrugić, epat in župnik. Pokojnik je obogatil hrvatsko književnost z mnogimi deli v stihih in v prozi. 01 mladrga že ■e je bavil z literaturo in z glasbo Zložil in komponira! je mnogo domorodaib, prigodnih in cerkvenih posnoij. B 1 je sam vrl »arod«n pevec. Najboljše pesmi je zbral v „S r i e m e k i Vili", pred tremi teti pa je iz 'a' epos „Ivan Kapistra nfl. Tudi kot dramateki pisatelj je bil Okrug 6 jako plodovit. Z .:• ni so zlasti rj-govi narodni igrokazi „S a curica i šubara", .Grabancijaš" in„Šo-kiča". Rojen je bi 12 maja 1827, torej je bil star b h 70 let. Slava njegovemu spominu! * (Zemun v nevarnosti!) Ridi nepre'-t* nega Jedili* xalo»M <>- (90—21) Iskarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostn. Iz im .Uiiiri;a lista. larvrŠIlaN »U ekNfknl.itne «1 rti *.!►«': Liana Stajerja posestvo v Metliki, cenjeno 1M): > jild., dne .""».junija in '.-t. julija v Metliki. Praočeta K r sloves posestvo v Gor, Brtaoviai, ce- i jeno 984 i y.-d., dne b\ junija in f>. julija v Kostanjevici. Franceta Bajlalja posestvo v Btratiaei, cenjeno 850 gld , dne 5. junija iti f». julija v Kranju. Frana (iro^orke posestvo v Logu, cenjeno 15(0 gld., dne f>. juniia in b>, julija v Ljtibljani Antona Kninljanra zenilji.š a v Lučki, cenjena 1860 t.ld., dne 6, junija in 7. julija v Krškem. JanesM Štrukelj a zemljišče v Studencu, cenjeno K049 (»ld , dno f». junija in 10. julij i v Ljubljani. Metcorologično poročilo. ViSina nail morjem 806*9 m. a c •—> Čas epo* aovenja Stanje baro-! m« ! ra v nim. lempe-rslurs , C Vetrovi Nebo M k rina v mm. v 84 urah i. 9, zvečer 784'6 19*8 si. sever i del. obl. 7. ajotraj 780*0 16*4 al. jv7.h. jasno 00 ■ 8. po pol. 784*7 U7 0 ■1 j«g jasno Srednja včerajšnja temperatura 19 5', za .'3 1° nad lorcalom. X>ttA&jsls:eb borsa dn<> 2. junija 1897. •knpni driavnJ dolj; v uotan..... 101 ffl k». •~*apni drAavni Jolj^ v »»rebra .... 102 „ — , -.TMrijtka r.Iaia renta ....... U-3 , tO e i*strijrka kronska r. ida ..... 100 t 88 * •friška itaiK renta ...... Vi'2 , HO „ '^croka krnska rotita 4% . . . , . 88* , 80 f k*nrtro-oganke baoone delnic« . , , 867 fl — r Ircditne delnica.........a — % •ur.don vifda......> , . , . 119 « 45 . ••'i'iržki dri. banknvoj &a 100 mark . , 58 , 62*/| , 0 mar*-............. 11 9 78 •'' frauUv........... 8 « 89 k talijanski bankovci......, , i5 , 42V, t . kž« cekini........... . i»6 158 - 158 - 1V8 25 99 » 80 1*44 ■ — 22 ■ 25 25 ■ — 180 75 480 — U7 Dne" I. junija 1897. i* državne srečke ia I. 1854 po 250 gld. Državne arečke ia 1. 1864 po 100 gld.. . Oanava reg. srečke 5*/, po 100 gld. . . fcmlj. obč.. avstr. 4"/ n alati iast. listi Kreditne srećke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Bndolfove srečke po 10 gld. ..... Akcije angln-avitr. banke po 200 gld. . . rramwav-drnet. velj 170 gld. a. v. ... Papirnati m bal« Zanimiva knjižica za vsakoga! ItaviioKni* sn Isilei Cerkvene pristane. (Štolnina.) 811_2) Cena 8 kr , s poštnino 10 kr. Dr biva se pri IE£_ IDrcfenllc-u ~v Oelji, Spretna šivilja za krila ae takoj vzprejtne in trsjno namesti (817-1) na Mestnem trgu št. 9, I. nadstropje. S Turistom, častnikom, poš-potovaloom se najbolje (615) priporoča gotovo učinkujoči litMiult-ov (8j al;cy!-chliz za kurja očesa v pismih a. 4>0 vinarjev proti kari m očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g J. Mnjer-Ju, lekarnarju v Ljubljani. .H & N ■i-H d ■•—5 XJ O > •r—i Najnovejše za gospođe in dečke izs ls:lcTo-u.čin.o priporoča z velcspo&tovanjena C. J. HAMAHN! (»lavni trg St. 9. Najnižja cena! i519 o < o m ri- 7) f Varaždinske toplice po.šl;i in bn.ij.iv Staroslavno žveplena kopilišča na Hrvatskem postaj ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec). Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lnd-erign 1. 1884« IM" v \mi: vrel«e( ftv#p>8Je«so m»»-Iho je, nedosegljivo v svojem delovanju pri mistcul HUrnliil in koHtentnl v členkih, iMtleznili v vifl-liili in o i r 1» ■ »■ ii (»i t*** »inllel in * oi.ilji -i|n kosci, pm i i mu, /i > t ni I« tnilv/iiili. botelilih v kolki itd., /rntltili l>ol<-Kiii It, poltiiilt in lajiikli liolemiili, i • i-i-iii« uiti bo lexnili oIm-i i) m eliti nit-tu liHtui-ii, AkrofVlJnilu m«. !• i hole/.ni. ko« it I li iIlNltrti -/ ?.ili. n. pr. BUMlrnpljv nj u po / m ni Hieliru »II Mvliiiu itd. ff)50—7) Pitno zdravljenje ^JSg^^ffS^ leloUeSI m v *r«-vil». pri žili itd. itd. G']Ukkla'il4ii. — iTfl«aS l. oktobra. Prektaaen velik park, lepi uasudi, lepi isletii .Si-.ln»\ y.«9i-ut isU»* ';ih!!ui, katero ohl»rlitijj«t elmii orkiNirn r.o-(jrel»'ke lir. np«'!*«'. LMtsuo zabave, koiutrt i itd. Na pottajl Varafdinske toplica pričakuje sleherni dan oinnilms goate, Tudi so na rMpolagO posebni VOEOVl in so je saradi istih pre| obrniti na oakrbniltvn kopalilfia Zdravniška poj »silila daje kopalilki zdravnik dotcior A. Lonfflilaio« — l'iospcktu in brošure raapoltlja aastonj In poštnino prosto , , .»j. , ■»*« 1 oskrbmstvo kopališča. •1 i A 1 .4 i Ljubljana. dn4 2. junija 1897. 3P. n. Dsojam si nljudno naznaniti, da sem poleg svojo dosedanje trg-ovlno s papirnatimi vrečami ln a papirjem ua debelo otvunl na tukajšnjem nak Sv. lJoLrji oo.-iti t*t. O tudi .^e na novo ustanovljeno proclajalnieo kjer bodena raspeća val isto tako na drobno papir vsake vrste, kakor tudi vse druge pisalne in risalne potrebščine. T\ sobno opozarjam na različne uvedene najnovejšo specijalitete v napominanih strokah, kakor tudi na nove šolsko zvezke, katere sem priredil v prid „Uoiteljskemn konviktu v Ljubljani-. Nadalje prevzel sem razpečavanjo .n&rodnega papirja" v prid .Narod-nenui domu4 ter se pri meni nahaja tudi i/.ključna zaloga nCiril-Metodovih ■Vincnikov", katere sem založil v dtnžbene namene. Pričaknjofi prav obilnih in mnogobrojnih naročil, zagotavljam si. občinstvu ceue in vsikdar toino postrsftba ter se priporočam z najodličnejšiui spoštovanjem Jcs. ^etrlo (818-1) lzdelovatel) papirnatih vroč, solaklh zvozkov ter tovarniška, zaloga papirja v Ljubljani. a i irsnansEca dari mi D Fridenk Hoffsriaoo 1 \ urar v Ljubljani, Dunajska cesta pj priporoča Wf«J ure največjega izbora, najmanjših 0^ cen ter najboljše kakovosti. £|j Z odličnim spoštovnnjtin Friderik Hoffmann, Niclas Eudholzer-j?, dediči naznanjajo p. n, obAinatvu, da se bode staro, renomirano, od 1.1351 obstoječo podjetja kukor doslej nadaljevalo. Posebno se opozarja na dobro blago, hitro in solidno postrežbo in nizko cene Bogata zaloga srebrnih in zlatih žepnih ur. Pripravna birmanska darila nihalne ure, kakor tudi "budilke in stenske ure. X*l*\'i i I k li2aj^i*liM\j>ii optični in fizikalicni zavod, / 1 UST a-j^T-ečja. IszjTo©X l| očal v zlatu, srebru in niklu, naočnikov, zlatih in žolvaatih C "'\_J inviaibles, kakor tub ameriških stekel i/, gorskih, kristalov, pomorskih in vojaških binoklov. najelegantncjuih gledaliških kukal, risal, nega orodja (sistem Arran . anerojid, barometrov, termometrov in mikrometrov--mikroskopov, večal lop), najfinejših salonskih lorg-net itd. itd. Zahvaljnjemo »e najlepše za zaupanje, ikasano akozi toliko let in prosimo čestito oečinstvo za daljna naročila. ^ RuđllOlzer-ja CletUČi (755—8) 3it<-»-itiii ti-;;- s*;. Prevzsfie ea®stilnae- .3 Dljndno naznanjam slavnomu p. n, oboinstva, da sem prevzola gostilno pri ^avstrijskem cesarju" na sv. Petra cesti. Točila hodom naravni dolenjski ovičok, črno lstrijansko vino iti goriško rebulo, kakor tudi vedno sveže Reininghausovo marčno pivo Pripravljena bodo vedno gorka in mrzla Jedila. 1'. n. gostom in društvom je na razpolago L po kegljiščo ter za ptujec lepe sobe sa prenočevanje. Za mnogobrojen ob.sk so priporoča v vsem spoštovanjem (806-j) Fanika Apili roj. laorbek. rigi *' SOflciBl lil NaOaiUk71s«*lii!l -';.^S=^ I I ■ ■ ■ ■ mM ejeves^o pivo —^s^-if- iz I. fi#flv» iisiaiiuvajeiie svetovnoznane meščanske pivovarne (800—S>) (dvorna zalagateljioa kralja \Vurtemberakegal priporoča lavna zaloga iiicšcanske pivovarne Oc3.o r^C;'"' IVJ[siK»i5e Tereaslje cesta štev. 2. "IMS izdajate:) i.- odgovorni urednik; Josip N Ml i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". YK