plačana v gotovini Leto LXXI., št. 212 Ljubljana, četrtek 22. septembra 1938 Cena Din iziiaja vsak dan popoldne. IzvzemSl nedelje In praznike. — InseratI do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek pose Dej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, ILnalljeva ulica fttev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 81-24, 31-25 In 81-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg flt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani flt. 10.351 Po češkoslovaškem pristanku: Položaj v Evropi še vedno do skrajnosti napet Nove zahteve iz Berlina, Budimpešte in Varšave — Pred odlofitvami v Godesbergn — Na Češko« slovaškem občudovanja vreden red in stoičen mir — Prebujenje vesti v Angliji in Franciji Praga, 22. sept. br. Noč od torka na sredo je postala usodna za vso dosedanjo politiko demokratskih velesil. Se. prav do zadnjega trenutka je Francija Češkoslovaški zagotavljala vso svojo pomoč. Vsa češkoslovaška politika se je opirala na zavezništvo Francije in v zadnjih letih tudi Rusije. Preobrat v politiki demokratskih vele-, sil je deloval toliko bolj porazno. Pod pritiskom ultimativno predloženega angleškega načrta, oboroženih sil, ki so se malone okrog in okrog češkoslovaške države koncentrirale na njenih me* jah. je češkoslovaška vlada včeraj opoldne definitivno sprejela po Angliji predložene nemške zahteve, pristala na okrni te v Češkoslovaške in se odrekla starodavnim naravnim mejam. Neprestane intervencije francoskega in angleškega veleposlanika, nejasne in negotove izjave sovjetskega poslanika so pripravile češkoslovaško vlado do umika. Včeraj popoldne ob 5. je izročil zunanji minister dr. Krofta diplomatskima zastopnikoma obeh zapadnih velesil noto. v kateri je vlada v celoti pristala na načrt, ki so ga angleški in francoski državniki preteklo nedeljo pripravili v Londonu, ne da bi prej vprašali za njeno mnenje. V posebnem proglasu je češkoslovaška vlada snoči pred konsternirano češkoslovaško javnostjo utemeljila ta svoj usodni korak. Državi, ki so jo zapustile vse velesile in ob katere mejah je 30 divizij čakalo le še na povelje za prodiranje v deželo, ni preostalo drugega, ko da doprinese tako žrtev za ohranitev evropskega miru. In vendar se položaj tudi po tej izsiljeni kapitulaciji češkoslovaške vlade še ni uredil. Po nemškem zgledu sta pričeli postavljati svoje zahteve tudi Madžarska in Poljska. Že predvčerajšnjim sta Imredv in Kanya pridobila Hitlerja za svoje načrte, snoči pa je poljska vlada poslala v Prago, Pariz in London svojo posebno noto, v kateri zahteva odstop Tešina. Hitler se danes popoldne ponovno sestane s Chamberlainorn. V Godes-bergu bosta napravila bilanco svoje akcije. Vse kaže, da se razgovori ne bodo omejili le na formalno ureditev sudetskosnemškega problema na osnovi izsiljenega pristanka češkoslovaške vlade na načrt, ki določa, da bo pripadlo Nemčiji ono obrobno ozemlje, na katerem je preko 50% nemškega prebivalstva, pri čemer naj se izmenja prebivalstvo nemške in češkoslovaške narodnosti. Po vesteh iz Berlina bo Hitler danes nastopil tudi kot zagovornik zahtev Poljske in Madžarske, a hkratu bo načel, tudi še vprašanje kolonij in zahteval predvsem Kamerun in Togo. Tako je nastala neposredna nevarnost, da se bo evropska kriza že v najbližjih dneh razrasla še bolj in se znova zaostrila. Poljska nota Poljska odpovedala pogodbo s češkoslovaško — Koncentracija poljske vojske na Ssl. meji I 'aršava, 22. sept. e. Poljska vlada je pooblastila svojega poslanika, da izroči češkoslovaški vladi noto, v kateri poudarja, da poljska vlada odpoveduje pogodbo iz leta 1925 med Češkoslovaško in Poljsko in da pričakuje od praske vlade, da bo regulirala vprašanje poljske manjšine na isti način, kakor je regulirano vprašanje sudet-skih Nemcev. Nota je bila izročena tudi že v Parizu in Londonu. Kakor se doznava iz zanesljivega vira, se je v zvezi s situacijo, ki je nastala med Poljsko in Češkoslovaško, predsednik republike popoldne sestal z zunanjim ministrom Bečkom. Sodijo, da je sestanek v zvezi z noto, ki je bila poslana zapadnima velesilama in Češkoslovaški. Več starejših letnikov je bilo zadržanih pod orožjem, prav tako so pa ostali pod orožjem vsi rezervisti, ki so t« dni sodelovali na manevrih. V zapadnih krajih Poljske je na železnicah ustavljen ves tovorni promet, da se omogoči hitrejši transport vojske na češkoslovaško mejo. Z odpovedjo pogodbe iz leta 1925 je ustvarjena nova težka situacija v mednarodnih odnošajih, ker Poljska ne priznava več obstoječe če-škoslovaško-poljske meje. Razburjenje v Angliji Boje se novih zahtev in novih zapletov - Proglas delavske stranke - Naknadno občudovanje če-hoslovakov LONDON, 22. sept. w. Londonska politična javnost si pod poraznim vtisom razpleta situacija v srednji Evropi od današnjega, sestanka v Godesbergn ne obeta razčiščenja položaja, niti zagotovitve evropskega miru. Sodeč po vesteh iz Nemčije se Hitler ne namerava zadovoljiti z izvedbo londonskega načrta., nego bo zahteval popolno preusmeritev režima na Češkoslovaškem in totalno ureditev razmerja med narodnostmi. Agrenoija Reuter ugotavlja danes, da je treba naravnost občudovati postopanje češkoslovaške vojske, ki kljub obupnemu položaju ni reagirala na izzivanja v obmejnih krajih, češkoslovaške čete, ki so tam razpostavljene po v^e milj od meje, z neverjetnim mirom in prezirom mirno dopuščajo, da henleioovski četniki vdfcrajo na češkoslovaško ozemlje in ga pustošijo. Medtem so delavske organizacije po vsej AngUji pričele organizirati ogromna protestna, zborovanja proti vladi. Delavska stranka je izdala proglas, v katerem ugotavlja, da danes v Evropi ni več varna nobena meja. Angliji je zaradi tega potrebna močna vlada, ki bo znala v resnici ščititi interese angleškega naroda, načela demokracije in mir po vse m svetu. Churchill o kapitulaciji demokratskih sil L&ndon, 22. sept AA. (Reuter). Winston Churchill se je snoči vrnil z letalom iz Pariza in izjavil dopisniku Reuterja: Poraz Češkoslovaške pod angleškim in francoskim pritiskom pomeni popolno kapitulacijo zapadnih demokracij pred narod-no-socialističnimi zahtevami. Sprejem Hitlerjevih pogojev pomeni, da je Evropa klonila pod pritiskom narodnega socializma. Nemčija bo najbrž ta položaj v celoti izkoristila. Nevarnost ne grozi samo Češkoslovaški, ampak svobodi in demokraciji vsega sveta. Usodno je mnenje, da si bomo varnost lahko odkupili na ta način, da bomo malo državo vrgli volkovom v zobe. To je usodna zmota. Če hočemo ohraniti mir na .trajnem temelju, tedaj se lahko to zgodi samo tedaj, če zberemo okoli sebe vse države, ki so po prepričanju in svojih življenjskih koristih proti narodnemu socializmu. To se mora zgoditi v duhu borbe proti nacionalno socialistični premoči. Protest angleških liberalov London, 22. sept. AA. Reuter.. Na seji vodstva liberalne stranke je bila sprejeta resolucija, ki obsoja postopanje vlade v sedanjem mednarodnem položaju, ne da bi bila zato sklicala parlamenta. Resolucija ugotavlja, da je vlada doživela še en poraz in da so sedanji dogodki v nasprotju s tem, kar je vlada napovedala pred dvema tednoma, ko je še bilo mogoče ohraniti Časten mir. Vznemirljivo pričakovanje poročil iz Godesberga LONDON, 22. sept. e. Za presojo situacije je najbolj merodajno, da tuđi po odgo. voru iz Prage izgledi za izvedbo francosko-angleškega načrta niso posebno povoljni. Brezpogojni pristanek češkoslovaške vlade na anglesko-francoski načrt je posledica pritiska, ki je bil včeraj napravljen v Pragi, češkoslovaški ni bilo dovoljeno, da bi izbirala. Toda naj se mish kakorkoli o skupnem koraku Francije in Anglija, ki je bil napravljen v Pragi, prevladuje v Londonu v uradnih krogih mišljenje, da je položaj res tak, da samo neiaogiben m takojšen pristanek Prage lahko prepred katastrofo. Pri tem pa «e nekateri boje, da ta pristanek n« bo več zadosten za ohranitev miru. To so perspektive. Id se postavljajo za sestanek med Ovamberlainom in Hitlerjem. Da ti izgledi niso baš rožnati, kašejo tudi okoliščine, da ep včerajšnji . Venkov«, glasilo ministrskega predsednika dr. Ho-dže, piše: češkoslovaški narod je šel v svoji zgodovini skozi faze težkega življe, nja. Toda ta narod nikoli ni izgubil svoje časti. Mi smo bili in borno. Vedno smo verovali vas?, morali amo pa verovati tudi svojim velikim zaveznikom. Verovati smo morali pogodbam in obveznostim. Marsikdo med nami bi rad žrtvoval svoje življenje, če bi ne bilo treba ugotoviti, da smo izdani in zapuščeni. Mi bomo to ponižanje prenesli. Privadili smo se mu v zgodovini našega narodnega življenja, toda onečaščenja naroda bi ne mogli preživeti. >Iikiove Novinv-f objavljajo poziv pisatelja Karla čepka, ki se obrača na prebivalstvo z bes dami; Ne verujte v zlo, čeprav vse kaže, da slani trenutno zmago. Verujte, da bcroio doživeli, da se bo en- Angleško sredozemsko brodovje, ki je bilo poklicano iz Carigrada nazaj v Sredozemsko morje, pluje z vso brzino mimo grških otokov proti jugu. Štiri angleške k riža rke v Carigradu pa so prejele nalog, da krenejo v Constanco. Carigrad, 22. sept. br. Angleško sredozemsko vojno brodovje, ki se je te dni mudilo na obisku v Carigradu in se je včeraj že odpravljalo v Varno, je prejelo iz Londona nenadni nalog, da mora nemu-no nazaj na Sredozemsko morje. Že v dopoldanskih urah so angleške vojne ladje zapustile carigrajsko luko in se z veliko brzino usmerile preko Marmarskega morja proti Dardanelom. krat za vselej porušil Babilon neresnice in sile. Kolo zgodovine se ne more ustaviti, a vse človeštvo ne bo podivjalo, niti ne izgubilo zdrave pameti. Ta bitka bo dobo je vana morda kmalu, morda pa šele čez nekaj časa. Toda naš položaj je in bo vedno ostal j as: m in trden. >česke Slovo« opozarja na to, da so doslej mirovne pogodbe rušili drugi; oe pa prevzamejo njihovo vlogo sami tvorci teh pogodb, tedaj izpoc&kopavajo temelja svoje lastne moči, svojega lastnega položaja, češkoslovaški narod se dobro zaveda vseh posledic sklepov, ki jih je morala nj:gova vlada storiti. Toda če še veljajo na svetu zakoni časti, pravice in poštenja, verujmo, da nismo osamljeni, če pa ne veljajo, bomo videti kakšne bodo posledice tega tako za nas kakor za ves svet. Dr. Kamtl Krofta Položaj v Pragi Praga, 22. 6ept. e. Usodni dogodkd zadnjih dni so globoko odjeknili tudi na praških ulicah. Po ulicah stoje množice sicer mirnih Pražanov, ki so pa zdaj silno razburjeni. Živahno debatirajo o nepričakovanem razvoju dogodkov. Pred uredništvi praških listov stoje ogromne množice ljudi, ki se za posebne izdaje listov kar trgajo. Velik je tudi naval na tuje liste. Ker češki listi zaradi začasno uvedene cenzure ne morejo priobčevati podrobnih poročil o usodnih dogodkih, segajo ljudje po tujih listih, da bi iz njih zvedeli za usodo Češkoslovaške. Zadnje dni je prišlo v Prago mnogo teguncev iz obmejnih krajev. S cu-lioami in otročički na rokah so odhajali na isti sokolski stadion, kjer se le nedavno tako lepo pokazala moč in sloga naroda v veličastnih manifestacijah. Zdaj je pa postal ta stadion s svojimi garderobami in tribunami zasilno pribežališče beguncev. Tudi konzulati tujih držav so polni tujcev, ki ne vedo, kaj jim prinese jutrišnji dan, pa se hočejo čam prej vrniti v svoje države. Po lepakih opozarjajo oblasti meščanstvo, kje 90 zakloni za primer letalskega napada. Oblasti opozarjajo prebivalstvo, da so najboljša zavetišča v kinematografih, ki jih ima Praga nad 100. Zato so pred vsakim kinom postavljene žolte puščice z na* pisom >Pot v najbližji zaklone Praga, 22. sept. e. O polnoči so se še vedno nahajale na ulicah velike množice prebivalstva, zlasti v centru, v glavnih ulicah na oni strani Vltave, kjer se nahajajo tuja poslaništva, toda demonstracije so polagoma prenehale. Pri demonstracijah je sodelovala zlasti mladina. Velika množica je bila zbrana tudi pred radijsko postajo, na Vaclavskem trgu in pred poslopjem Me-lantricha. Mir in red pa sta bila vendar povsod ohranjena. Za obrambo Prage Praga, 22. septembra. AA. (Havas) Vojaške oblasti so izdale potrebne ukrepe za obrambo prestolnice pred zračnimi napadi. Po ulicah so nabiti lepaki, ki obsegajo navodila prebivalstvu, kako naj se v slučaju potrebe najhitreje reši. Predsednik praške občine je poslal proglas vsem, ki so oproščeni vojaške dolžnosti, da naj se prijavi j s v službo letalske obrambe. Rdeči križ zbira ljudi, ki bodo prostovoljno dajali kri za transfuzijo. Prostovoljcev je toliko, da so jih morali poslati v mestne bolnišnice, da bi tudi one pomagale Rdečemu križu pri analizi krvi. Francoski levičarji proti vladi Socialistična parlamentarna frakcija obsodila zunanjo politiko vlade — Daladierova vlada Pariz, 22. sept e. Po snočnji seji socialistične parlamentarne skupine je bil izdan komunike, v katerem poudarjajo med drugim: V skrbeh za vzdrževanje stalnega in trajnega miru, ki mora sloneti edino na kolektivni varnosti na spoštovanju neodvisnosti držav in na prostovoljnem izpolnjevanju skupnih zvez in na skupnosti narodov, ki so določeni, da solidarno zahtevajo pravično rešitev sporov, ki prete Evropi, poudarjamo, da bi odločnost francoske in angleške vlade zbrala okrog sebe svobodne narode, dočim je baš njuna slabost poleg groženj drugih s silo to onemogočila. Zato se socialnopo-litična skupina ne more solidarizirati z diplomatsko akcijo, ki je dosegla, da so neke države majhnemu narodu vsilile svoje zahteve in ogrozile njeno neodvisnost. Zaradi tega se Francija osamljuje, a s tem tudi pospešuje obče oboroževanje in povečuje nevarnost vojne. Komunike še dodaja, da so razni govorniki, ki predstavljajo razne frakcije socialistične stranke, poudarjali da mora imeti sedanja Francija v teh težkih časih močno in stabilno vlada Komunike socialistične skupine je izzval veliko razburjenje v vseh političnih krogih. Salošno sodijo, da je Daladier zaradi svoje politike izgubil okrog 100 socialističnih poslancev, katerim se bo najbrž pridružilo še okrog 72 komunističnih na to ne bo imel več večine v parlamentu. Zato mislijo, da bo v kratkem podal ostavko vlade. Nočni stiki med Parizom in Anglijo Pariz, 22. sept br. Zunanje ministrstvo je bilo vso noč neprenehoma v telefonskih Stikih S Foreign Offioeom v Londonu. Razgovori so &e nanašali v prvi vrati na poljsko ultimativno noto, na madžarske zahteve in na nove pogoje, ki jih bo Hitler danes očitno stavil za ureditev srednjeevropskega vprašanja. Francoski listi danes vsi vprek opozarjajo na vedno večje zahteve Berlina, Budimpešte m Varšave. V »Popu-laireu« ugotavlja Blum, da je bila Češkoslovaška postavljena pred nedopustno izvršeno dejanje, ki se bo utegnilo še strašno maščevati nad vso Evropo. Budimpešta^ 22. sept br. Madžarska vlada je bila preteklo noč nenadno rekonstruirana. Regent Horthv je sprejel ostavko dosedanjega trgovinskega ministra m imenoval za njegovega nasJnrinsH Antona Kun- Češkoslovaški zunanji minister, ki je včeraj popoldne Izročil poslanikoma Anglije in Francije usodno noto o češkosl. pristanku Sestanek v Godesbergu ob 16. Berlin, 22. sept. AA. Angleški predsednik vlade prispe danes ob 12.30 na letališče v Kolnu, odkoder se bo z avtomobilom odpeljal v Petershof blizu Godesberga. Cham-berlain bo obedoval v Petershofu. Ob 15.45 se bo Chamberlain čez Ren odpeljal v hotel »Rhein-Dresden« v Godesbergu, kjer se bo ob 16. uri sestal a Hitlerjem. V istem hotelu ga bodo sprejeli poleg Hitlerja, Ribbentrop, Gobbels in načelnik tiskovnega urada Dietrich. Nemška zagotovila jugovzhodni Evropi Berlin, 22. sept. AA. Agencija Havas je objavila daljše poročilo iz Bukarešte o razpoloženju rumunskih političnih krogov glede na včerajšnje dogodke v Pragi. Med drugim pravi: Omajana češkoslovaška suverenost bo lahko imela najhujše posledice za jugovzhodno Evropo. Po Češkoslovaški grozi Rumuniji največja nevarnost. Nemčija ni nikdar odnehala stremeti za tem, da bi prišla do rumunskega petroleja in ru-munskega žita. Tudi Poljska in Jugoslavija sta sedaj na vrsti za razvoj germanske ekspanzije. Berlinski politični krogi naglašajo v zvezi s to vestjo, da narodnosocialistična Nemčija nikdar ni prikrivala svojega mnenja o razmerah v Češkoslovaški in kakšni so odnošaji s praško vlado. Na-rodno-socialistična Nemčija pa prav tako ni prikrivala prijateljstva, ki preveja njene odnošaje do drugih držav na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Tudi Rusija odrekla pomoč Praga, 22. sept e. Se včeraj zjutraj je kazalo, kakor da se je Češkoslovaška odloČila za obupno vojno rn da ima za seboj tudi Sovjetsko Rusijo. Toda hitro se jo Izvedelo, da je bil ruski poslanik Aleksan-drovski ponoči sprejet pri pretzidenru Be-nešu in da je na vprašanje, ali bo šla Rusija neizogibno in brezpogojno Češkoslovaški na pomoč, odgovoru, da goji Rusija velike simpatije do Češkoslovaške, da pa' se bo ravnala po klavzulah zavezniške pogodbe in pomagala le v primeru, da tudi Francij* podpre Češkoslovaško. . . Jugoslavija izvolf v svet Društva narodov Ženeva, 22. sept e. Včeraj so se vršile volitve za tri izpraznjena mesta v Društvu narodov, ker so izpadle Rumunđja. ki je bila ■predstavnica MaiLe ant&nte, Poljska in Kolumbija. Na včerajšnjih volitvah je bjla izvoljena v Društvo narodov Jugoslavija z 39 od 43 glasov, Grška in DomPeo pa namesto Poljake in Kolumbije z 38 glasovi. Silen vihar v Ameriki Newyorky 22. sept Na vzhodni obali USA je preteklo noč divjal strašen orkan. Po prvih vesteh je vihar zahteval 37 človeških žrtev. Materialna Skoda gre v milijone, Železniški promet je prekinjen. Pretrgane so tudi vse telefonske in brzojavne z ve ve. _ i Sorzna poročila. Curih, 22. sept Beograd 10.—, Pariz 11.935, London 21.285, New York 440.75, Bruselj 7435, Milan 23.225, Amsterdam 238.575, Berlin 176.40, Praga 15.175, Var- aajoo, Pntkmita za * Strnn 2 »SLOVENSKI NT A ROD«, četrtek, 22. septembra 1938. »*. 212 (P t iS t C ni *Po DottfiiMfovsm vzorcu — stanovska država Kakor smo že opetovano zabeležili, hoče iupn.k Andrej Krizman iz Tunjic s svojim glasilom zelenim »Slovenskim delavcem* in s svojo organizacijo »Zvezo združenega delavstva« preosnovati sedanjo družbo in drža\'o na stanovski in katoliški podlagi. Doslej mož se ni preciziral svoje zamisli, v predzadnji številki svojega glasila pa je končno le povedal, da misli družbo in državo preosnovati po vzorcu pokojnega avstrijskega kancelar j a Dollfussa. To je razvidno iz uvodnika v »Slovenskem delavcu«, v katerem piše med drugim: »Po veri utrjeni so mnogi vstali z nami in še pred nami in sprejeli od čuvarice Resnice usodno nalogo delati za nov družabni red. za stanovsko družbo. Velika, nadčloveška je ta naloga v danih razmerah m nihče med nami ne misli, da je možna brez trpljenja in brez žrtev... Če je v tej borbi padel Dollfuss, če se je moral umakniti Schusch-nigg, če Franco ne bo uspel, če bi morali trpeti tudi mi doma za iste vzore, mi zato ne bomo zbegani in ne bomo klonili. Nam je dobro znano: s smrtjo si je Dollfuss pridobil novih prijateljev, Schuschnigg je po umiku v očeh mnogih visoko zrasel. Odpoved in žrtev je dala pokretu novo, jasnejšo luč in pokazala dosedanje hibe, nove razmere pa ustvarjajo z neverjetno hitrostjo spoznanje, da se dolgo držati ne bodo mogle. Ko naši nasprotniki tako z nekim prezirom govore in pišejo o teh prvih poizkusih, ugotavljamo mi, da je ta prezir samo ubožno spričevalo njihovega majhnega razumevanja za velike stvar* in velike naloge stanovskega občestvenega pokreta. Če bi šlo brez žrtev, bi bil pokret majhen, teko pa je velik, nepremagljiv in bo zmagala — Dollfussove zgradbe ni več. Zdru-šila se je kot hiša iz kart. Ali bo Andrej Križman srečnejši s s\*ojo, ki ji nt zgradil se niti temeljev? Dvomimo! „&bzor" in dr. Mrmolja Dr. Zdenko Mrmolja je napisal v nemškem medicinskem listu »Ziel und Weg«, ki izhaja v Monakovu, obširno znanstveno razpravo, ki ji je dal naslov »O razdelitvi viška porodov v nemških in ju gosi oven sk i h srezih 1930. v sistemu dr. Mikića«. »Obzor« je o tej studiji prinesel referat, v katerem je napadel pisca, ker je svoj spis objavil v nemškem listu, sicer pa priznal, da ima studija znanstveno vrednost in da je za nas prav zanimiva. Ta referat je ponatisnilo tudi emigrantsko glasilo »Istra« v Zagrebu. Z ozirom na to je postal dr. Zdenko Mrmolja »Istri« popiavek, v katerem zavrača »Obzorov« napad, poudarjajoč, da je iz studije jasno razvidno, da jo je napisal prepričan J u gosi oven. Koncem popravka poudarja dr. Mrmolja: »Ako ie imel ponatis iz »Obzora« svoj poseben namen, upam, da sem s popra\'kom svoje stališče pojasnil. Za nadaljnje zakonite korake proti »Obzoru« pa si še pridržujem pravico. Na vsak način pa mislim, da me jugosiovenstva m slovanstva zagrebški hrvatski »Obzor« in z njim še kdo drugi ne bo — učil!« „Balkan" o ustavljeni „Pravdi" »Balkan«, znano Cicvarićevo glasilo, ki je na glasu kot revolverski list, si je v svoji zadnji številki privoščil pred dobrim tednom oblastveno ustavljeno »Piavdo«. Takole piše: »Daleč smo od kake maŠče\>alnosti ali zlobnosti, toda v primeru »Pravde« bratov Sokičev ne moremo ostati indiferentni. Mi smo se pred tem dogodkom zanimali za dohodke »Pravde«, ki so se zdeli glede na ono, kar lahko \ndijo oči vsakogar, nekoliko previsoki. Brez oglasov, z relativno slabo razprodajo, si je »Pravda« v kratkem času zgradila lastno tiskarno m plačala samo za en nov stroj dva in pol milijona dinarjev. Ako bi bil še živ Voja Marinković in ako bi bil na položaju ministra zunanjih del, bi se lahko reklo: »Ve se, odkod »Pravdi« denar, ali tako je moral vsak poznavalec razmer sumljivo zmajati z glavo, kadarkoli se je jelo govoriti o uspehih »Pravde«. Ali kakor sedaj vemo, so ti uspehi prihajali iz inozemstva in oni so. kakor je ugotovljeno, znašati samo 3 in po! milijona, a koliko bi znašali, ako bi se izvedelo, kar vedo samo bratje Sokiči, to sam Bog ve! Točno pa je to-le: »Pravdini« prijatelji v inozemstvu, videč, da so se bratje Sokiči »žrtvovali za idejo« do skrajnosti, ne bodo dovolili, da bi propadli, mar\>eč jim bodo od sedaj pošiljali po drugem kanalu. Eden izmed Sokičev — Mil o je, ki je v glavnem tudi montiral vse te podpore »Pravdi«, šefajoč med Prago in Parizom, je še vedno v inozemstvu in vsekakor bo znal očka Mi-loje vso to stvar urediti z rdečimi bratci. »Pravda« je demaskirana. Patrioti Sokiči so dobivali denar od naših sovražnikov, da bi s s\*ojim postopanjem rušiti red in mir v državi. Toda »zlo rad j en je gotovo sudje-nje«. To. kar so delali, se jim ne bo tako lahko pozabilo.« — Malo pristoja »Balkanu« govoriti o denarju, ki ga kdo dobiva iz inozemstva, ko se je njemu v tem pogledu že toliko — opravičeno ali neupravičeno, tega ne moremo vedeti — očitalo. f9Hrvntshi dnevnih" izhaja dvakrat dnevno »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, se je pred meseci preselil v svojo lastno tiskarno in je že takrat napovedal, da bo v kratkem imel poleg jutranje tudi popoldansko izdajo. Ta napoved se je sedaj uresničila: od preteklega ponedeljka izhaja »Hrvatski dnevnik* tudi popoldne in je postal konkurent »Obzoru«, ki takisto izhaja, kakor je znano, v popoldanskih urah. Dr. Mačkova stranka osnuje svoj organ tudi na Sušaku. Doslej so tam izhajate samo »Primorske novine«, ki so glasilo JRZ. Novi tednik bo nosil ime »Primorje«. Prva številka izide v soboto 24. t. m. Odmev • • • O posetu ministrskega predsednika Be-nita Mussolinija na Rakeku piše v duceje-vem osebnem glasilu »Giornale cTltalia« Virgimo Gayda med drugim: »V Rimu m Sin namesto očeta Žerjavica v zaWj« velik« pred sodniki pepel. U bi lahko po f aroma Ljubljana, 22. septembra Odkar poročamo o razpravah na sodniji v zadnjih letih, se se ni zgodilo, da bi državni tožilec innaknfl obtožbo zaradi nenavadne okoliščine, ki Je bila v tem, da je sedel na zatožni klopi sin namesto očeta. Zgodilo se je že večkrat, da so bile posamezne točke v obtožnici umaknjene na predlog samega državnega tožilca, in sicer v primerih, ko se v teku razprave izkaže, da obtoženec nikakor ni mogel biti krivec glede posameznih inkriminacij. Tedaj pa ostane še nekaj točk obtožnice, glede katerih mora obtoženec dajati odgovor pred sodniki. Zgodi se tudi, da je razprava preložena ter dobi vse spise zopet preiskovalni sodnik, da spopolni preiskavo, zgodi se tudi končno, da je obtoženec oproščen. Obtoženec, ki je prišel pred mali senat, kateremu je bil predsednik s. o. s. g. Ivan Brelih, in ni bil pravi, je bil posestnikov sin Sluga Prane iz Štefan je gore. Že ob začetku razprave je presenetil sodnike a izjavo, da je hodil šest let v šolo, pa ne zna čitati in ne pisati. Presenečenje je bilo zaradi tega veliko, ker je obtoženec še mlad. Tudi pri vojakih ga niso naučili pisati in čitati. Nepismeni ljudje so namreč že redkost v našh sodnih dvoranah, kolikor jih je nepismenih, ki imajo opravka s sod-nijo, so večinoma zelo stari ljudje ali pa ljudje iz južnih krajev. France Sluga je bil torej nepismen, zagovarjal pa se je zelo pametno. Odgovarjal je v jasnih in dokaj dobro oblikovanih mislih ter je izpričal, da ima zelo dober spomin. Saj je znano, da se pismeni ljudje zanašajo na beležnico in na svinčnik in jim zaradi tega spomin polagoma peša, kakor vsaka duševna funkcija, ki se ne vežba neprestano. France Sluga je bil obtožen, da je udaril z rovnico svojega soseda Franca Novaka po glavi, mu prebil lobanjo in ga tako težko poškodoval. Zdravnik je moral Novaku izrezati za dinar veliko površino lobanje. Na tem mestu se je odprtina zarasla s kožo. toda Novakovo življenje je vedno v nevarnosti, najmanjši udarec na tem mestu bi bil zanj lahko usoden. Slugovi in Novakovi se že dolgo prepirajo zaradi neke poti, ki pelje po posestvu Slugovih. a jo Novakovi že od pamtiveka uporabljajo. V pravdi zaradi te poti so Slugovi izgubili, od tega časa sta si postala soseda odkrita sovražnika. Pred tedni je Novak na njivi dal zaušnico eni izmed Slugovih hčera. Zaradi te zaušnice je nastal prepir med Novakom in Slugo. Novak je peljal voz z bratom, Sluga France pa J jima je stopil nasproti s svojim očetom, f Sopadli so a«. Sluga France je zbežal, ko se je vrnil, pa je našel Novaka na tleh nezavestnega, Kdo ve kako se je zgodilo, da je bil obtožen Sluga France in ne njegov oče, kajti sam France je od početka zanikal, da Novaka ni udaril z rovnico in tudi Novak je izjavil, da ga je udaril Francetov oče. Pred sodniki na glavni razpravi se je zadeva popolnoma pojasnila, Sluga France je bil obtožen namesto očeta, državni tožilec je umaknil obtožbo proti Francetu in si je pridržal pravico za kazenski pregon njegovega očeta. Po S 28 k. p. je seveda tudi senat obtožbo zavrnil. POTIPALA PEPELA NI. . . Mlada gospodinja Frančiška Rogelj, ki stanuje v Kolizeju na Gosposvetski cesti, se je morala zagovarjati pred sodnikom zaradi obtožbe po § 190 k. z., ki določa kazen do dveh let ali denarno kazen do 20.000 din za tistega, ki povzroča iz malomarnosti požig na tuji imovini in spravi s tem v nevarnost življenje kakšne osebe ali spravi v nevarnost tujo imovino v velikem obsegu. Dne 4. maja je nastal na podstrešju Ko-lizeja požar, katerega so še ob pravem času opazili in pogasili. Ako bi se to ne zgodilo, bi lahko nastala velika požarna katastrofa v sredi Ljubljane, kajti Kolizej je ogromna stavba in v njem stanuje rekordno število strank. Požar je nastal v prostoru, kamor odnašajo gospodinje pepel. Ogenj je že uničil del poda in osem velikih tramov ter je bilo škode za okrog 20.000 din. Samo štiri stranke so imele v tem prostoru svoje zaboje za pepel, med njimi tudi Frančiška Rogelj. Policijski uradnik, ki je prišel pogledat takoj zjutraj na podstrešje, je ugotovil, da je popolnoma zgorel samo zaboj Frančiške Rogelj, ostali trije zaboji so bili samo ožgani. Zaradi tega ie bil upravičen sum. da je Roglieva prinesla v zaboju na podstrešje s pepelom tudi žerjavico. Obtoženka se je zagovarjala, da je bil pepel čez noč v Štedilniku na prepihu in ni mogoče, da bi zjutraj bilo še kaj živega v njem. Potipala ga sicer ni, toda docela nemogoče se ji je zdelo, da bi bilo kaj žer-iavice v pepelu. Na podstrešje pridejo delavci, ki kadijo cigarete in prav verjetno je. da je kdo izmed njih vrsrel žareč ogorek v zaboj. Policijski uradnik Merhar je izjavil, da samo sklepa po izgorelem zaboju o krivdi obtoženke. Sodnik ie Roglievo oprostil, ker nI bilo dokazov, da je baš ona prinesla s pepelom tudi žerjavico na podstrešje. čajDOstrnh kinoobdskovaJoev, umrveč mnogih dijakov, izobražencev itd., ki po deta poseesjo se razne tjttuiItit večerne tečaje, zlasti Jezikovne aH predavanja ki Jd bi se radi vozili « tem vlakom. Tu so naštete težave, ki Jih bo. upajmo, lezniska uprava odpraviti. I AAAsaudm L, Jt}. ^ fcmt> Petu, H. kot 1 pokrovitelja RK m Nf. Vis. kneza Pavlu kot predsedniku rk, godba p« je zaigrala državno himno. Sled* je razhod, kranjska godba pa je prisecnJa v parka koncert Po mesta so dekleta prodajala cvetlice v korist rk. j— Tovarna »Indtis« prodana Ljubljana, 22. septembra Te dni je prešla nekdaj tako cvetoča bivša Pollakova uenjarna na Sv. Petra cesti, ki je bila po konkurzu prvotnega lastmka sedaj že 6 let last Mestne hranilnice, v last tovarnarja g. Adolfa Menjenthalerja. Za kolikšno vsoto je bil prodan obrat s poslopji razen hiš ob Ftitmerjevi ulici, ni točno znano, suče se pa menda okrog 4 milijonov. Hkrati 6 prodajo tovarne >Indu©< pa nastaja se drugo vprašanje: kaj bo sedaj z nami? se vprašujejo delavci, zaposleni v tovarni po večini že dolga leta in tudi desetletja. Že 10. t. m. so dobili v»i usnjarji odpoved službe. Okroa 400 ljudem, po veliki večini družinskim očetom ter skrbntlfeom, grozi brezposelnost in zro v negotovo bodočnost. Kaj žalostna sprememba glede na obljube vodstva tovarne napram delavcem ob priliki skromne proslave 401etnice zaposlitve nekaterih starih usnjarjev lani 1. oktobra, ko se je obljubljalo delavcem, da bo naslednje leto zaposlenih poleg startih Se 50 novih usnjarjev. Spričo odpovedi službenega razmerja se je vsega delavstva v tovarni >Indus< polastilo razumljivo razburjenje. Med delavce je udarila novica kakor strela. Pričakovali in bali so se razočaranj, a tak ena konca in takega postopanja ne. Ko so se razburjeni delavci zbrali te dni pred ravnateljevo pisarno, da poazvedo natančnejše o izpremembi in o svoji usodi, so morali čuti tolažilne besede, naj se potrudijo v bodoče na mestni socialni urad, kft naj jim odpravi skrbi, kako preživeti zimo. Še o nesreči na Tvrševi cesti Ljubljana, 22. septembra V torek smo kratko poročali o nesreči 64 letne vdove po želejcničarju ge. Marije Ane Vidičeve na Tvrševi cesti, kjer jo Je podrl neki kolesar. O nesreči smo zvedeli še nekatere podrobnosti Gospa Je odšla od. doma s Tyrševe ceste okrog- 15.30 s svojo prijateljico go. Pajv&nikovo, s katero sta se hoteli udeležiti pogreba neke umrle prijateljice izpred mrtvašnice splošne bolnice. Obe stari gospe sta prekoračffl Tyrsevo cesto nasproti Strojnih tovom tn livarn in sicer v trenutku, ko tam ni bHo živahnejšega prometa. Dospeli sta skoraj že onkraj ceste, ko je privozil proti Jaftd neki kolesar, ki se Je naslednji hip z vod silo zaletel v Vidičevo in jo podrl. Kolesar j. tudi sam padel, vendar se Je že naslednji hip pobral iwpošTcor so jo posadili na stol, nakar jo je Jela močiti s kisom. Kolesar, okrog 32 letni duhovnik, ki je povzročil nesrečo stare gospe, je še malo počakal, čim je pa opazil, da je ponetarečenka odprla oči, je izginil v množici in se urno odpeljal s kolesom naprej po Tvrševi cesti. Ljudje so se še nekaj časa mudili pri ponesrečeni gospe, dokler niso prišli reševalci, ki so jo odpeljali v bolnico. V bolnici so ugotovili, da so poškodbe Vidičeve težke. Pomesre-čenka ima naloanrjeno hrbtenico in je dobila povrh še močan Živčni pretres. Njeno stanje Je nevarno in se je včeraj še poslabšalo. Kolesarja, ki se na cesti ni več zmenil za ponesrečenko, zasleduje varnostna oblast. Prošnja železniški direkciji LJubljana, 19. septembra Pred uvedbo novega voznega reda na kamniški progi priopćujemo na naslov železniškega ravnatelja prošnjo, ki gre za zboljšanjem železniških zvez z Ljub. ljano. Znano je, da je promet na kamniški progi visoko aktiven in to železniška uprava zadnja leta tudi upošteva. Kamrdčani imajo danes že tako številne dnevne zve. ze, da si žele le se nekaterih zboljšanj. Mnogi žele, da bi vlak st. 8413 voza tudi od nedeljah in praznikih, zakaj z njim bi se vozilo mnogo potnikov, ki imajo opravke ali službe šele v kasnejših dopoldanskih urah. Ker ta vlak ob nedeljah ne vozi, se morajo pač voziti v prenapolnjenih avtobusih sli pa z vlakom st. S411, ki prihaja v Ljubljano že ob 6.45. Vsakdo pa bo priznal, da večurno čakanje na ljubljanskih ulicah in to često v pustem, dežev. nem vremenu ni prav nič prijetno. Tej upravičeni želji železniška uprava lahko ustreže in brez posebnih stroškov. Garnitura in vlakospremno osebje vlaka št. 8412 ostane ob nedeljah, v Kamniku do večera, oziroma odpelje v LJubljano okrog 7. tovorni vtek, obstoječ navadno Is stroja sHbenega vosa ter enega ah dveh tovornih vos. Os bi tej garnitura priklopih" še dva nenhni vosa, bi iz tega nastal viak, pri čemer bi uprava ne bila potujočemu občinstvu pa U bno ustreženo. Voz« red ostafih dveh do. in prvih -skega jeiera do Beljaka, odtod pa ob Vrb-skem jezeru nazaj do Celovca in čez Jezerski vrh domov. Vsi so bih" s prijetnim izletom, katerega je vodfl predsednik g. Witzman, zelo zadovoljni. Tudi v prihodnjem leta pričakujemo od naših motoristov, da bodo agilni in živahni, kot letos. — Prireditev RK. Kranjska podružnica RK je lotos teden RK zek> svečano otvorila. V nedeljo dopoldne ob 10. je priredila menifestanten obhod po mestu. Sprevoda se je udeležila vsa ljudskosolska in gimnazijska mladina s svojimi učitelji ki profesorji, pa tudi nekaj občinstva. S kranjsko godbo na čelu je kreoM ves sprevod ispred ljudske šole po mestu v park pred Narodni dom, kjer se je šivalo prav mnogo občinstva. Zbrani mladini je spregovoril pred-sedn* kranjske podružnice RK g. dr. &-lar, ki je označil RK kot nacionalno in humanitarno organizacijo, ki lajša bedo in rio v mirnem kot v vojnem času. Končno jo mla^jfrm na poziv govornika vzkKksla po- kmftfra Petru I., Viteškem* kssrju lige v Kranja bo danes v četrtek ob 20. v gimnazijski telovadnici. Občnega zbora se udeleži tudi predsednik JB lige v LJubljani Rasto Puutoalemsek, ki bo pri tej priliki predaval o tesni >V znamenju bratstva in sloge«. Pripravljalni odbor vabi vse slovansko misleče, da se udeleže tega ustanovnega zborovanja! — Državna mefcuia meščanska šola v Kranju. Otvoritvena sveta maša bo v soboto dne 1. oktobra ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Kranju. Po sv. masi odidejo vsi v prvi razred vpisani učenci v šolske prostore na Trubarjev trg. V ponedeljek, dne 3. oktobra se prične redni pouk. Otvoritev drugega razreda, za katerega smo zaprosili ministrstvo do sedaj še ni dovoljena, upamo pa, da bo tudi to v kratkem ugodno rešeno. Upraviteljstvo. KOLEDAR Danes: Četrtek, 22. septembra katoličani: Mavrici j DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Grofica Walewska Kino Sloga: žena vampir Kino Union: Odtrgan cvet Kino Moste: 3 žurnali in film >Nocturno« Razstava kiparja Borisa Kalina v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Komotar, Vič — TržaSka cesta. m Tvrdka Julio Meinl je ugledna. In ker je ugledna, bi morala tudi malo več dati na svoj ugled. Po mestu vabi z letaki k nakupu svoje nove fcavne mešanice »specialna turška kava«. Na letakih stoji, da je »stro~ kovnjakom kavne specialne ttgovine Julio Meinl po dolgem prizadevanju uspelo, da so za turško kavo sestavili kavno mešanico najvišje popolnosti.« Imenuje se kot rečeno specialna turška kava ter je »iz najboljših centralno amerikanskih vrst. krasne arome in prebijajoče moči«. Stane malenkost 16 din osminka ali 128 din kilogram. Po/efi te vrste pa vodijo pri Meinlu še dve mešanici za turško kavo. V tem duhu in v tako lepo zveneči slovenščini je natiskan ta letak. Kakšna je prebijajoča moč specialne turške kave in kako morejo pri Meinlu voditi razen te še dve mešanici za turško kavo, smo res radovedni. Vodimo navadno psičke na vrvicah ali pa ljudi za nos, če jih znamo; prebi jajočo moč ima pa kvečjemu krogla ali strela, ne pa turška kava. Čisto slučajno je nam prišel v roke Mem-lov letak in nobenega posebnega namena nismo imeli, ko smo zapisali te vrstice. Tvrdka Meinl ni edina s takim grehom na vesti. Koliko se pri nas tiska in objavlja reklam v obliki nemogočih jezikovnih skrpucal in koliko se vprav na tem polju greši zoper lepoto našega jezika! Mislimo, da bi tako ugledne tvrdke, kakor je Meinl, pač lahko žrtvovale nekaj dinarjev, da bi jirr ne bilo treba širiti take, v pogledu jezika več kot površne reklame. Saj je med nami mnogo jezikovno dobro podkovanih intelektualcev, ki bi za mal denar opravili to delo. SPORT XIII. športni dan na Rakeku Najmlajši član JLAS, SK »Javornik* na Rakeku je priredil v nedeljo dne U. t. m, v okviru športnega dne svoj prvi oficijelni lahkoatletski meeting. Ob izredno lepem vremenu se je istega udeležilo 29 atletov, od teh 18 iz Notranjske in 11 i« Ljubljane. Tehnični rezultati so sledeči: 100 m sen.: 1. šušteršič Milan (Javor« nik) 11.5, 2. Vilar Drago (Logatec), 3. Koa> če D. (Borovnica). 100 m jun. C: 1. Marine Marijan (Primorje) 12, 2. Mravlje Prane (Planina), 3. MarušiČ (Logatec). Daljava sen.: L Korče Danijel (B) 6X2, 2. Kosec Miloš (P) 6.01, 3. šušteršič Milan (J) 5.99, daljava jun. C: 1. Marine Marjan (P) 5.62, 2. Karnelutti Ivan (J) 5.61, 3. Škerjanc Milan (P) 5.49, daljava jm. Bt L Kravanja MUoš (J) 4.77. 1.000 m sen.: 1. Klen Broni (P) 2.57, 2. Košir Vinko (J) 3.08, 1.000 m Jon. Cz L Mravlje Franc (Pl) 3.02,4/10, 2. Tacer Tone (J) 3.08, 3. Arrigler Adolf (P) 3.16. Disk sen.: 1. Kosec Miloš (P) 35.26, 2. Korče (B) 35.01, 3. Milan (B) 33.42, disk Jon. C: 1. Marine Marijan (P) 33,47, 2. 2. Žar ga j M. (P) 1J50, 3. Karnehrtti Ivan (J) 27.25. Skok ob polici sen.: L Kosec Miloš (P) 2.50, 2. fikurj Jože (J) 2.30, 3. Hladnik Janez (J) 2.20. Kopje sen.: 1. MIlan (B) 41.80, 2. Kosec Miloš (P) 36.54, S. Vidmar Edo (L) 36.40, Višina sen.: 1. Milan (B) 1.65, 2. Kosec Miloš (P) 1.60, 3, Korce Danijel (B) 1.55, višina jun. Cz 1. Legat Primož (P) 1.50, 2. Žargaj M. (P) 1.50, Karnelutti Ivan ■ (J) 1.50, višina Jon. B: 1. Kravanja MUoš (T) 1.40. Krogla sen.: 1. MIlan (B) 11, 2. Kosec Miloš (P) 10.26. 3. ftušteršič Milan (J) 10JO. krogla jun. C: 1. Karnelutti Ivan (J) 11.20, 2. Marine Marjan (P) 10.62. 3. žargaj Mirko (P) 9.78. 4X100: 1. SK Javornik 50.4. 2. ASK Primorje. Ker je bil meering združen tutfl z neofi-cijemim prvenstvom Notranjske, so poštari prvaki za 1938: 100 m: šušteršič Milan (Javornik) 11.5, daljava: Korče Danijel (Borovnica) 6.02, disk: Korče (Borovnica) 35.01, skok ob palici: fikurj Jože (Javornik) 2.30, kopje: MIlan (Borovnica) 41.80, višina: MDan (Borovnica) 1.65, krogla: MIlan (Borovnica) 11, 4X^00: SK Javornik. krajevne organizacije JNS v Trbovljah preložen. Za soboto 24. t. m. sklicani širši sestanek krajevne organizacije JNS v Trbovljah se zaradi zadržanosti ministra dr. Kramarja odloži na pos. nejK čas. Dan so bo JavU po tamoptoOi to proafano vufjtjeae, da vutoOa ottte, ker jim bodo shzMa aa prttxx!ta£ sentacr?fc kot mam atev. 212 »8LOVB1T8K! I?ARODc, M*;A«|Mnlttl Stran S DNEVNE VESTI — Konferenca mednarodne organizacije potovalnih pisarn. Za letošnje zasedanje na Bledu so se prijavili: ing. An toni je vic, sekretar AGOT-a, Nemčija, ing. Fiala z gospo, predsednik OEDOK-a, Češkoslovaška, L. Hali a, direktor ČEDOK-a, Češkoslovaška, dr. VVUhelm, direktor Oe. V. B. Nemčija, Buchholz, direktor MER-a, Nemčija, M. Oro, generalni direktor CIT-a, Italija, Lef eld, direktor IBUSZ-a, Madžarska, Bjor-se, direktor Benetta, Norveška, Romer direktor ORBISZ-a, Poljska, Liciz, direktor CELTRANS, Baltiške države, Taškov, pro-kurist BLGARIE, Bolgarska, Nas ta, direktor EUROPE, Rumunija, Kleinberg, proku-rist EUROPE, Rumunija. Sejam bo predsedoval g. Vladimir Perše, direktor Putnika d. d-, Beograd. — Naša delegacija za mednarodni kongres kopališč. Od 22. do 28. t m. bo v Berlinu mednarodni kongres kopališč. Po-krovKeljstvo sta prevzela propagando i minister dr. GobbeLs in notranja minister dr. Fiick. Na kongresu se zbero d legati skoraj vseh evropskih držav. Obravnavala se bodo skupna vprašanja in stori H potrebni sklepi. Po kongresu si ogledajo delegati več nfimskih kopališč. V torek so odpotovali na kongres naši delegati direktor Putnika Dragemanović, direktor kopališča Daruvar inž. Jovanovič in ga. Ljubica Jo. vanović. — NI POMOTA, pač pa je res samo 58.— din posebni vlak TRST nedeljo 9. OKTOBRA. — Za one, Id so ob nedeljah zaposleni, posebni izlet — Gorico, Sv. Goro, Doberdob in Trst 5. in 6. OKTOBRA z avtobusom Din 130.— samo prt »TOUREX - SLOVENIJA Tujsko prometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Masarykova 12. k^zsPresrtolonasdednik Peter« nemški kmetijski minister Funk. Med vožnjo jLjudje brez nnake*. Lok-man je ponudbo sprejel. _ Kaj rado se pocabt Smo v tednu Rdečega križa in kakor druga teta. pobrraJD tudi letos v železniškem in poštnem prometu posebne pristojbine za Rdeči kriz. Ljudje pa na to kaj radi pozabijo. V železniškem prometu še gre. tam ti fcratkomalo izrode pri blagajni £e en vozni Ustok, na katerem stoji, da »i plačal 50 par ah 1 din za Rdeči križ. Drugače je pa v poštnem prometu, kjer večina ljudi pozabi, da je teden Rdečega križa. Ljudje pošttjejo pisma in dopisnice brez dopLačila in posledica Joda morajo plačevati prispevke za Rdeči križ tisti, ki pisma in dotfsnice prejemajo. Taksa v znesku 50 par pa se mora plačati za vsako pismo in dopisnico, na katero se prilepi posebna propagandna znamka Rdečega križa. Zaradi pozabljivosti ali pa morda tu-du skritega odpora požiliiatefljev proti tej pristojbini, so nastale v poštnem prometu precejšnje zmešnjave. S Putnik ovim posebnim vlakom in strokovnim vodstvom po Trsta potujete 16. oktobra 1.1. — Kontingent za nase »adj- v Memclj1. Nemška vlada je odobrila kontingent 800 tisoč mark za uvoz sadja v svrho indu-srijske predelave (za mo*t itd.). Z drugim odlokom Je določena cena našim jabolkom in aic.r zlata parmena in zlata reneta M mark, fina namizna jabolka 30.50. navadna jabolka pa 28 mark vse franko Boden-baeh. Te cene veljajo po 24. septembru. Izvozniki sadja, ki ga pošiljajo na Dunaj, marajo brzojavno obves.iti uvoznike in označiti v brzojavki število vagonov, zabojev v vagonih in čas, kdaj je odšla pošiljka s postaje, kjer je bila natovorjena. — Medicinski dnevi jugosiovensko-fran_ co»Kega društva. Od 13. do 16. oktobra bodo v Parizu »Medicinski dnevi« jugoslo-vensko-francoskega zdravn-.škega društva pod predsedstvom prof. Emile Sergenfa, Predavanja bodo na raznih pariških klini, kan iz vseh medicinskih panog. Predsedstvo vabi zdravnike iz dravske banovine k udeležbi. Dosedaj se je prijavilo nad 100 zdravnikov iz B ograda in Zagreba. Programi bodo v nekaj dneh zdravnikom na razpolago pri Zdravniški zbornici v Ljubljani. — Znižana voznina za propagandno strel sko tekmo v Mariboru. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino delegatom banovinskih zvez lovskih združenj in tekmovalcem, ki nastopijo na državni propagandni strelski tekmi z lovskim orožjem ter na strelski tekmi, ki jo priredi osrednja zveza lovskih združenj od 6. do 10. oktobra v Mariboru. Vozna olajšava bo veljala od 5. do 13. oktobra. Od 15. do 17. oktobra bo v Mariboru letošnji občni zbor Zveze lovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Kino Sloga, tel« 27-30 Napeto kakor Frankenslein! Samo za ljudi izredno močnih živcev. Po romanu »DTJH DRAKULE«. Žena vampir Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Upokojitev rektorja zagrebške univerze. Rektor zagrebške univerze prof. dT. Edo Lovrič je upokojen, ker je star že 72 let. Dokler ne bo razrešen službe- bo še vodil rektorske posle, potem jih bo pa prevzel prorektor prof. dr. Hondl. — Prešernova koca na Stolu se žanre preko zime dne 26. t. m., odprta pa ostane novo zgrajena Valvazorjeva koča. — Iz »Službenega listam. > Služb eni list< kr. banske uprave dravske banovine Št. 76 z dne 21. t m. objavlja pravilnik o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane, navodila za izvrševanje pravilnika o pogojih, po katerih se daje dovolitev za ploivljenje in splavljanje gozdnih proizvodov glede cenitve in plačevanja odškodnin, pristop Velike Britanije k mednarodni konvenciji za zaščito industrijske svojine za Tonganjiiko in ratifikacijo konvencije o služben^ pogodbi mornarjev po Novi Zelandiji. — Odvetniška vest. Odbor Advokatske zbornice v Ljubljani le dovolil g. dr. Jan-cu Igu, advokatu v Ribnici , za preselitev pisarne v Ljubljano skrajšani rok 15. septembra. — Izredno dobra vinska letina. Iz Skradina poročajo, da bo letos v vsej akradanski občini izredno dobra letina. Pridelali bodo nad 300 vagonov izborne ga vina. v. — Gradnja proge Metko vic"—ploče. Te dni si bo baje ogledala komisija teien, po katerem bo tekla železniška proga Veiković —Ploče, potem bo pa ekapropriirano zemljišče. Zgradili so že okrog 4 km spodnjega ustroja, nadaljnjih 17 km pa začno graditi, čim bo zemljišče ekspropri-irano. — Izlet hrvatskih planincev na Kum. Hrvatsko planinsko društvo priredi v nedeljo 25. t. m. za svoje čfatn skupen izlet na Kum. Udeleženci izleta se odpeljejo s prvim jutranjim vlakom do Trbovelj. bo zjutraj meda, čez dan lepo In toplo we-me. Včeraj je znašala najvišja temperatura v SpMIu m* Dubrovniku 25. v Beogradu 24 v Zagreba 22, na 21, v LJubljani 20ll, v Sarajevu 20, v Msrfjors ia4, na Vršu 17. Davi js kssal barometer v LJubljani 76^ temperg^Je^ »sJata^S^ raj zjutraj je umrl v sarajevski bolnici uradnik generalne direkcije državnih rudnikov Janez Soklic. V torek popoldne se je zastrupil na cesti s oetovo kislino. Njegovo stanje je bilo takoj ▼ aaeetlrn selo težko, vendar so pa mislili, da mu bodo resili življenje. Proti večeru se je zavedel, ni pa mogel govoriti. Pano« se je pa njegovo stanje močno poslabšalo ln proti jutru je umrl. Zapustil je dve poslovilni pismi, napisani od vidno pred sklepom glede samomora. Pismi so poslali njegovi ženi in hčerki. Iz njih bo gotovo razvidno, kaj ga je pognalo v smrt. — Čudno naključje. V Somboru so pokopali včeraj znanega krojaškega obrtnika Ivana Juriši5a. Njegova žena »e "i mogla udeležiti pogreba ker se ni počutila dobro. Ko se je pomikal žalni sprevod proti pokopale šc u je žena doma porodila sinčka. Skorai istočasno je P* P^a brzojavka, da je v Ameriki umrl JuriSifev brat Franjo, obenem Da tudi njegov 3Ietni sinček Josip. Oba sta podlegla neki nalezljivi bolezni. — Samomor stare učiteljice. Včeraj dopoldne so potegnili iz Drave v Osijeku trup k) 701etne učiteljice Emilije Popović. Pokojna ie bila nekoč premožna pa je prišla na beraško palico. Skočn.a je v Dravo v sa-momorilnea: namenu, pa ;o je nek. ribič potegnil iz vode in pustil na bregu, sam je pa odšel po poMeijo in reševalce. Ta čas je pa Popovičeva drugič skočite v Dravo in utonila. Putnikove biljetarne sprejemajo prijave za izlet s posebnim vlakom v Trst dne 16. okt. t.l. _ 38 let je star pa te stari oče. Zidarski pomočnik Josip Mihelčič je na;brž eden najmlajših dedov v Jugoslaviji, saj je star šeie 38 let Oženil se je, ko mu je bilo 18 let, njegova hči se je pa omožila s 16 letom in zdaj je postala mati. Iz Lfubljane —lj Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi jutri od 18.30 do 19.30 promenadni koncert Narodnega železnicarskega glasbenega društva >Sloge< v Zvezd! pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela. * Večerni trgovsko - pisarniški izobraževalni tečaj. Ravnateljstvo državno priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, objavlja: Kakor vsako leto se tudi letos z začetkom oktobra otvori VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ ZA IZOBRAZBO PISARNIŠKIH MOČI. Ta tečaj je namenjen onim, ki iščejo primerne zaposlitve v pisarnah in onim, ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje, to je raznim nameščencem, uradnikom itd., priporoča pa se tudi trgovcem obrtnikom in vsem ostalim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati trgovskih šoL Poučuje se: knjigovodstvo, korespondenca slovenska in nemška, trgovsko računstvo, trgovinstvo in pravo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina. Poseben tečaj za srbohrvatsko korespondenco, italijanščino z italijansko korespondenco, nemško stenografijo itd. Udeleženci lahko obiskujejo celotni trgovski tečaj ali samo posamezne predmete. Večerni trgovski tečaj tukajšnjega zavoda je po svoji organizaciji najpopolnejši in je odobren po pravilniku, ki ga Je za ta zavod še posebej potrdilo ministrstvo trgovine in industrije. Ob zaključku lahko slušatelji polagajo zaključni izpit in dobe završno izpričevalo. Šolnina je primerno nizka, da je obisk vsakomur omogočen. Christofov zavod je največji te vrste in najmoderneje opremljen. Edinstvena stro-jepisnica s 40 pisalnimi stroji, računski stroji. Specialne učilnice za knjigovodske in pisarniške vaje. — Vsa pojasnila, ustna in pismena ter brezplačne nove prospekte daje ravnateljstvo. Informacije in vpisovanje vsak dan dopoldne, opoldne in zvečer do 8. ure. Točen naslov: Trgovsko nčilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska št. 15. Tel. 48-43. Iz Radeč — Sokolsko društvo Radeče prireja Kegljanje. Sokolsko društvo Radeče prireja kegljanje na kegljišču gostilne Erjavec. Kegljanje se Je pričelo na rojstni dan Nj. Vel kralja Petra II. popoldne ter se Je nadaljevalo 8., 11. in 18. t m. Naslednje kegljanje bo v nedeljo 25. t. m. Trije lučaji stanejo samo 2 din, za dame pa 4 lučaji 2 din. Društvo bo dalo tekmovalcem razne dobitke, kakor ležalni stol, Gavri-lovič salamo, 6 kg sladkorja, otroški voziček itd. Ker je čisti dobiček namenjen gradbenemu skladu novega sokolske ga doma, opozarjamo občinstvo na to prijetno zabavo. Bratje in sestre ter prijatelji našega društva, pridite v nedeljo v čim večjem številu na kegljišče k Erjavcu. — Pisemske znamke so preslabo garnirane.. V poslednjem času dobivamo pisemske znamke zlasti one po 1j50 dan, ki so premalo gumirane. Zato Jh je le tez- Ido prĐspttl, en* ei te, da včasm odpadejo. Ta nedostajati lah. ko povzroča v poslovnem anifii, ker gre-čaft&e za kratice termine, aadagjsdaa po-rtuflu ln tudi materialno Itodo.^^ kar emo te dni poročali, Je taagično preminul posestnik m klobučar g. Savinc Fr. iz Radeč, ki zapušča uzaloseeno vdovo ln tri. nepreskrbljene otroke. Pokojnika SO pokopali pretekli teden na tukajšnjem po. kopališču. Na zadnji poti ga Je spremljalo precej domačinov. Naj v miru počiva! Preostalim nase irftr^no aožalje! Tukajšnji krajevni odbor Rdečega križa Je uvedel nabiralno denarno akcijo za družino pokojnega Savinca. Z Zidanega mosta — Ponovna prošnja cestnemu odbora v Laškem. Ponovno naprošamo cestni odbor v Laškem, da ogradi sIsjvbo cesto med Zadanim mostom in Sv. Petrom do Radeč in sicer na kraju, kjer je bila letos »grajena nova škarpa. Ta škarpa pada namreč strmo k brej$flii vozili, polen tega pa ie cesta tudi ponoči nerazsvet-ljema. je nevarnost, da 9& pripeti neareč*. Zato ponovno opozarjamo in naprošamo cestni odtor v Laškem, d« cesto ogradi, ali pa zasadi 7 žfvo mex> nem mostu, na taks nnenovaoetn fcrmt-akem kolodvoru, se nad progo strmo dviga ■aaaaar hrib Mejam d, kjer je mnogo kamenja. Oni dan je nekdo kopal Um enci-janove korenine in nabiral tudi droga zdravima zelišča. Pni tem je postopal tako neprevidno, da se je vsulo več kamenja na progo- Debel kamen ie priletel pred prometno pisarno. V raogib eventueJBfcn nesrečam, se naproša, da na tem mestu opuste ljudje vsakršno nabiranje zdravilnih zelišč. — Povečanje Sokolske*« doma. Zadnjič smo poročali, da se bo povečal tukajšnji Sokolski dom, kar bodo storili Člana domačega Sokola sami. Te dni so pričeli s prostovoljnem kulukom. Ker so Slani oaz dan zaposleni, delajo po večini samo pri luči. Delo aa«rlo napreduje. Kdor se bo mogel na delo. bo plačal za uro kuluka 2 din. — Poroka. Pred kratkim se je poročil tukajšnji učitelj, športnik ln nacionalni delavec s. Anton Belih ar 1 gdč. Danico Mrcino vo, hčerko znanega šolskega prvoborite-]ja in zavednega Sokola g. Franca Mrcine, ki uživa dvoj zasluženi pokoj v Zff. Soški. Poroka je btfa v župni cerkvi v St. Vkiu nad Ljubljano. Za priča sta baU ženinov brat g. France Belihar, strojni mojster v Ljubljani in nevestin brat g. Boris Mrcina, veterinar v Ljubljani Naprednemu in zvestemu sokoiskemu paru želimo v novem stanu vso srečo. Zakaj se v Ameriki zakonci ločijo Zanimiva statistika vzrokov ločitve zakona, ki ]o ]e sestavila izkušena advokatova osebna tajnica Misa Cecilie Bcnzova, ki je bila polnih 17 let osebna tajnica sloveče ga strokovnjaka za ločitve zakonov newyorškega advokata, specijaliziranega na tako zvane tie_ nutne ločitve, je s stavila zanimivo statistiko vzrokov, zaradi katerih se v Ameriki ločijo. Statistiko je izrodila ajneriakim listom v trenutku, ko je zapustila svojo službo in postala ravnateljica rodbinskega penzijonata, kjer upa najti mirnejše življenje in kjer ji ne bo treba tako jasno g-leda ti slabosti in nizkooti ameriških značajev, ženskih in moških v enaki meri. Statistika je sestavljena iz celotnega števila 20.000 ločitev, pri katerih je Bonzova uradno sodelonra.la. Najprej naj om.nimo najpogostejše razloge, ki napotijo newyorško ženo, da vloži tožbo na ločitev zakona. Oglejmo si lih po vrstnem redu, kakor so našteti v omenjeni statistiki: Preveč m ljubi. \e ljubi me tako, kakor si želim. Bil je preveč ljubosumen. Ljubosumen spion aj bil. Zanemarjal je svoj poklic in trgovino, živel j- samo za Svoj poklic. Bil je premlad. Bil je prestar za moja leta. Ni znal igrati z menoj bridge. Poznal je samo svoje pri. jatelje v klubu. Bil je bedast. Bil je pre- vt č prebrisan. Begal je za vsemi mojimi prijateljicami. Bil je napram meni prevelik slabič. Ni mi dovolil sestajati Se s prijateljicami. Očital mi je vsak o malenkost. In končno: Ni trpel, da bi se vozila s prijatelji na izlet. Iz tega vidimo, da je zares težko ustre> čl newyor$kim ženam in da so ameriški zakonski možje veliki reveži. Zdaj pa poglejmo, kakšne, vsaroke in povode imajo zakonski možje, ki se hočejo odkrižaU za-k< ixskega jarma. Tudi ti so naS*eti v statistiki po vrsti, kakor ženski argumenta: Ne zanima *e spK>h sa m°je zadeve, temveč samo za moj denar. Je preveč vrtoglava in nikoli nima dovolj denarja. Vme*ava ^ neaaoaao v m^je pO~ sle in v moje privatne zadeve. Je preveč koketna in zelo svobodnega vedenja. Manjka ji vsaKo čustvo. Ne kaže nobene koketnosti, da bi mi bila vedno vš č. otrok *pjoh ne ljubi, ne lastnih,, ne tujih. Je preveč temperamentna tudi vpričo mojih prijateljev. Daje prednost otrokom prti menoj. Ne zna ustvarjati okrog sebe prijetnega okolja. Oblači se kričeče kakor vlačuga. Koketira z v&emi prijat J ji hi se vozi s njimi na izlete. Gre mi na živce z neprestanim ponavljanjem, da me ljubi enako kaicor prvih štirinajst dni najinega zakona. Oblači b« puri ta m sko kakor vzgojitelji-ca iz penziona ta. Ne morem prenašati njenega cinizma, izraženega v definiciji, da postane zakonsko življenje po š Mtib mesecih fizična forma most in navada. Vidimo torej, da imajo newyorski možje proti svojim ženam že nekoliko bolj komplicirane in čustvene pomifchke in očitke. StatisćJca nam pa ne pove, koliko izmed teh 20.000 mož in sen podpira svojo zahtevo po ločitvi zakona s tem ali onim vzrokom. Toda že ta razvrstitev po aritmetičnem redu nam kale, da zakonsko Življenje v Ameriki večinoma ni raj. Cecilie Bonzova 3,. je po teh bridkih izkušnjah odločila ostati samica, kar ji ne bo posebno težko, saj je stara že 42 let. Razbojnik Koder prijet Maribor, 22. septembra Tukajšnja orožniška deta jc prejela davi obvestilo, da se je orožnikom v Čatežu na Dolenjskem posrečilo prijeti zloglasnega roparskega napadalca Josipa Kodra. Vest o tem je seveda vzbudila pri vsem obmejnem prebivalstvu in na ozemlju, ki ga je Koder strahoval, splošno zadovoljstvo, saj so se tako iznebilfi enega najneivarnejSth razbojnikov Kodra bodo še danes ali jutri prepeljeH v Maribor, kjer ga bodo tukajšnji orožniki zaslišali in soociji s Pintaricem, ki zanika razna očitana mu razbojstva in tudi uboj na Dravskem polju, katerega hoče naprtiti Kodru. Iz Maribora — Kolesar jeva nesreča. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je 501e*nj posestnik Jakob Bračko tako nesrečno padei e kolesa, da si je zlomil desno nošo. Mariborski reševalci so ga odpremiri v bolnico. — Pe 34 letih is ujetništva, V Maribor je prispel 47letni delavec Šalih Nesič, doma iz Visokega v drinski banovinu ki je bii polnih 24 let v Rusiji. NestČ, ki je avoj-čas aktivno služil pri B. h. 4, je brl ujet na ruski fronti v OaticdL V Rusiji se je poroči} ter je prispel v Maribor z ženo in petimi otroki. Kakor vsak ujetnik, ki se vrača iz Rusije v ojomovano, je tudj Neeič prispel v Maribor t »rez vsakih sredstev, tako da so mu morala naša oblastva preskrbeti najnujnejše, nakar so sa odpre mila v domovinsko občino Visoko. — Koliko hodo inašal« cerkvene dokla-de? V zvezi s popravili v tukajšnji stolnici se bodo stroški kriti s posebnimi cerkvenimi dokladami na osnovne neposredne davke. Te doklade bodo znašale pri posameznih davkoplačevalcih od 1.50 do 800 din. — Potica lastne hfse osumljen. V Leg- nju na Pohorju Je ogenj upepeldd gospodarsko poslopje Ferdinanda Matavža. ki trpi okroc 20.000 din škode. Orožniki so napravili preiskavo in so ns podlagi tega osumili Matavža, da je sam zažeal. Mož krivdo, orožniki so pa mnenja, da so dokazi tako tehtni, da so ga lahko izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. Sobota, H. septembra 12: Pisana vrsta veseliti stvari, plošča sa ploščo v venček hdtL — 12.45: Poročila. —« IS: Napovedi. — 13.20: Pisana vrsta veselih stvari plosca za ploščo v venček hiti. — 18: Zadelopust (igra radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30; Nac ura: D joka VTaj-kovic, narodni junak in dobrotnik (VeljJoo Petrovič). — 19.50: Pregled sporeda, — 20: Pod južnim soncem (g. Vlad. RegaXry). — 20.30: Paberki iz humorističnoga lista >0uk na palci<. Vesel večer. — 22: Napovedi, poročila. — 2245: Vesela zvoki (igra radijski orkester). — Konec ob 23. uri MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1>—, davek pose De j. Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. '""11dir............■■ ■ -.........."........—rirrmm rm iiiiiiiiiiiiiuinaiiniMiiiiiiiiijiuimiilihiimm\i 11 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek X Din PERFEKTNO KUHARICO sprejme takoj gostilna Mencinger, Sv. Petra cesta 43. 2260 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Rabim večjo množino moških čevljev. — KLAVZER, Vosnjakova ul. 4. 2244 ZLHT0 najbolje plačam. B. RANGUS, zlatar, KRANJ. PRODAM POSTELJNE MREŽE Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic Gregorčičeva uL 5 (Gradišče). 2250 RAzno Seseda SO par. davek posebej. Na]manj£i mese* 8 Din DEŽNE PLASCE, balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo i.t.d. si nabavite najbolje ln najceneje pri PBESKERJD, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. KOPIRAM NACRTE najugodneje. Tehniki in dijaki popust. — »Koplros«, Detelova 5/H. levo (pri Sv. Krištofu). 2256 STOLE že od 18.— din dalje, pohištvo, otroške postelje in vsa popravila izvršujem najceneje. Breg 14. 2257 KLIŠEJE UOOGUACIKA Noga smukne sama v čevelj, ako uporabljate »SAN0PED« prašek za čevlje. Stane le 2*— dam. Izdetnje drogerija M. JANOIGAJ, Užaloščena družina Knezova z Viča St. 05 sporoča 1 sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljoMjenft mož in 06», gospod KNEZ ANDREJ DBS. URADNIK V POK. m POSESTNIK 21. aevieujbra 1338 ob pol 9. ari dopoldne Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 22. septembra 1938. štev. 212 Andrej Knez ■ti v izberi sredstev uporabi vaz pota, da bi reža Rusijo. Vič, 22. septembra ; Sokolske in napredne viške vrste je zadela težka izguba. Umrl je na svojem posestvu na Viču odločen naprednjak in Sokol brat Andrej Knez, star. Pokojnik je bila znana, markantna osebnost ne samo v. svojem domačem kraju, marveč po vsej ljubljanski okolici, kjer se je nad 50 let nesebično in plodonosno udejstvoval v vsem javnem življenju svoje rojstne občine. 2e njegov oče — tudi Andrej, je bil prvi zaveden slovenski Zupan na Viču in je kot tak bil med sklicatelji znamenitega viž-marskega tabora. Od svojega narodno zavednega očeta se je pokojnik na vzel narodnega in naprednega duha, ki ga je povsod odkrito in odločno priznaval. Pol stoletja je bil naročnik našega najstarejšega dnevnika »Slov. Naroda«, ki mu je bil zvezda vodnica pri vsem njegovem javnem in nacionalnem udejstvovanju. •iv Pokojni br. Knez se je rodil 30. novembra 1865. kot sin posestnika na Viču Št. 60. Svojo mladost je preživel na Viču, odkoder je hodil v trnovsko šolo, ki je bila takrat Še v župnišču. Po končani šoli je pomagal doma pri očetu, dokler ni oblekel vojaške suknje in odšel v Pulj k topniškemu polku. Po končani vojaški službi je prišel domov in stopil leta 1890 v službo v ljubljansko tobačno tovarno, kjer je bil uslužben polnih 35 let in upokojen kot delovodja. Vse svoje plodonosno življenje je pokojnik posvetil javnemu blagru, predvsem svoji bivši viški občini. V viškem občinskem odboru je bil nad 30 let, tri leta tudi viški župan, več let načelnik glavnega odbora za osuševanje Barja, mnogo let član cestnega odbora, predsednik krajevnega šolskega sveta itd. V nacionalnem in kultur- nem oziru je bil ustanovitelj viako-glinake Čitalnice, predsednik podružnice Ciril-Me-todove družbe, ustanovitelj viskega Sokola, njegov dolgoletni pregledovalec računov in član častnega razsodišča. Tudi vlaka gasilska četa ga šteje med svoje ustanovil ike in dobrotnike in ga je za njegove sluge na gasilskem polju izvolila zi nega člana. V političnem življenju je stal pokojnik vedno odločno In vztrajno na čelu napredne misli. Kot tak se je pridno udeleževal političnega življenja v bival Narodno napredni stranki in bil njen kandidat pri drzavno-zborskih volitvah leta 1913. Zaradi njegove sposobnosti in vztrajnosti so ga Viča-ni izvolili tudi v viaki občinski svet in je bil od leta 1919 do 1922 viaki župan. Tudi ko je zaradi bolezni opustil javno udejstvovanje se je še vedno zanimal vsa javna in nacionalna vprašanja. Napredno Časopisje je polstoletja v njegovi hiši, seveda najljubši mu je naš najstarejši popoldnevnik. Zvest nacionalni jugoslavenski ideji je bil član viške k. o. JNS do svoje smrti in je JNS izgubila z njim odločnega in vnetega nacionalnega pobornika. Kot kremenit jugoslovenski značaj in narod-njik je tudi v tem pogledu vzgojil svoje otroke, ki so vsi zavedni Sokoli in ugledni občani. Sin Andrej je posestnik In gostilničar na Sujici pri Dobrovi, Stanko uradnik v Blaznikovi tiskarni, Mirko, uslužbenec tobačne tovarne, hčerki Minka in Ivanka pa sta poročeni. Neizprosna smrt pa je pokojniku ugrabila leta 1919 sina Ivana, prvega načelnika viškega Sokola po vojni čigar smrt je težko prebolel. Pokojnik zapušča tudi skrbno in užaloščeno soprogo, s katero sta živela desetletja v najlepši harmoniji. Odličnemu narodnjaku, vrlemu Sokolu, bomo ohranili vsi časten in trajen spomin, preostalim pa izrekamo svoje toplo so-žalje. —at. Uprava Sokola Vič je imela snoči žalno sejo za svojim ustanoviteljem in zvestim članom br. Andrejem Knezom. Ob polno-številni udeležbi odbornikov se je v lepem pietetnem govoru spomnil dragega brata Andreja starosta br. Pavle Borštnik. Spomin na pokojnega so navzoči počastili stoje in zaklicali trikrat »Slava«. Uprava je na seji soglasno sklenila, da se društvo udeleži pogreba pokojnega brata ustanovitelja v kroju s praporom. Vabimo vse brate, ki imajo kroj, da se pogreba, ki bo v petek 23. t. m. ob 17. udeležbe v polnem številu. Zbirališče članstva v kroju in meščanski obleki z znakom v petek 23. t. m. ob 16.30 na vrtu sokolskega doma. Bratu Andreju Knezu časten spomin! Uprava. Drevi otvoritvena predstava v lirami Kaj pravi režiser C. Debevec o vprizoritvi klasične ruske tragedije »Car Fjodor" Ljubljana, 22. septembra V klasični literaturi, doslej zapadnjaško usmerjeni, smo nekoliko zanemarjali vzhodno klasično književnost ter nis-mo v drami uprizorili doslej še nobene klasične ruske zgodovinske drame. Merežkovskega »Carje-vič Aleksej«, dasi je zgodovinski, po slogu ne šteje mednje, ker je moderno koncipirano in po romanu dramatizirano delo v prozi. Kolikor smo spoznali rusko zgodovino, smo jo spoznali iz oper »Boris Go-dunov«. »Hovanščina« in »Carska nevesta«. Alekseja Tolstega »Car Fjodor« bo torej prva zgodovinska tragedija iz ruske klasične literature, ki jo bomo videli na našem odru. Pisatelj je v »Carju Fjodorju« zajel eno izmed najbolj razrvanih dob ruske zgodovine, ki po dramatiki dogodkov ne zaostaja za časom Ivana Groznega, Katarine in Petra Velikega. V tej drami je pokazal razvoj Rusije, ki je jela za regentstva Borisa Go-dunova posegati v zunanjo politiko Evrope in po evropskem zgledu uveljavljati nov gospodarski sistem. Tem težnjam nasprotna stranka kneza in vojskovodje Šujskega, je imela za privržence pravoslavno cerkev, ljudstvo in trgovce. Boj te konservativne stranke z Godunovim, se je vršii ob koncu 16. stoletja okrog leta 1590. Takrat so se ravzneli najhujši boji, kar jih poznamo v zgodovini in katerih sledovi segajo še v današnje dni. V drami »Car Fjodor« kljub močno dramatičnemu razvoju teh zgodovinskih dejstev ni glavni poudarek na njih, temveč na značaju carja Fjodora, pravega božjega človeka, skoraj svetnika, z otroško dušo in j srčno pametjo, ki ga je postavila usoda kot največje nasprotje njegovega očeta Ivana Groznega na prestol. Car Fjodor je po značaju, z vsemi naštetimi lastnostmi, nekako prvi primer tistega značilnega ruskega človeka, ki ga je zgolj dobrota in plemenitost; kasneje ga srečujemo često v ruski književnosti, predvsem v romanih Dostojevskega. Fjodor je primer človeka, ki ima srčno dobro nrav, a je nedejaven ter ga dobrota, srčna pamet in pravičnost ne morejo obvarovati, da ne bi podlegel v okoliščinah, ki jih povzroča politično trenje med stranko kneza Šujskega in stranko Godunova. Car Fjodor je pravičnik; diplomacija (po današnjem pojmovanju) in državniška strast sta mu tuji. Literarno gledano, je to vloga največjega in najmočnejšega kova ter se sme meriti po kakovosti s »Hamletom« ali »Kraljem Learom«. Ker je delo pisano brez težnje, pokazati zmagovitost tega ali onega svetovnega nazora, bi ga lahko imenovan ne-namensko dramo. Njen smoter je le prikazati del ruske zgodovine v čim vernejši obliki, predvsem pa tragedijo in propad oloveka-carja, ki ne živi v njem kategorični imperativ cezarske ali napoleonske osebnosti, ki je brez sposobnosti, da bi vodil državo, ker mu manjka jasen pregled, v položaju in hitra odločitev. Značaj Borisa Godunova je značaj razumnika, avtokrata, ki zna z močno voljo doseči jasno začrtani cilj in ki se v to svr-ho ne plaši nobenega sredstva. Skrajna brezobzirnost in vera v lastno poslanstvo, ga vodita v vseh državniških poslih. Vojskovodja knez Šujski je zastopnik konservativne staroruske stranke, poštenjak, ki le nerad in prisiljen po Borisovi brezobzirno- vlogi carja Fjodora nastonj EMIL »a*" Te tri vloge stavljaj o igralcem izredno težke, toda največjega umetniškega vzpona vredne naloge. Slog ruske klasične zgodovinske drame se v mnog očem razlikuje od drugih klasičnih slogov, ker prinaša vsak izmed njih značilnosti narodove duševno-sti, kakor tudi zunanjih življenjskih oblik, zato pomeni uprizoritev te igre za režiserja, kakor za ves sodelujoči ansambl, prvo poustvaritev ruskega klasičnega sloga. M. S.-eva New York se pripravila Zveza ameriških hotelirjev poroča, da bo pripravljenih za posetmke svetovne razstave ▼ New Yorku v hotelih v mestu eamem 133*334 sob, v predmestjih pa 50 tisoč. Organizacija JMCA je ponudila 40.000 sob skupno K raznimi klubi in zavodi. Privatno bo mogoče najeti okrog 120.000 sob. Tato bo torej veega skupaj na razpolago okrog 350.000 sob. Na razstavišču ho nad 80 restavracij s mizami in stoli za 43.000 gostov. Prireditelji računajo da se bo prodate med razstavo okrog 30,000.000 obloženih krnbkov. Priprave za promet v vseh smereh in z vsemi sredstvi se hitro razvijajo. Posetnike bodo vozili na razstavo vlaki, parniki in letala. Vlatkjj, vozovi podzemne želetmioe, parniki in avtomobili se bodo lahko ustavljali pri vratih razstovfsca. Zasebne ladje se bodo morale ustavljati eno miljo od razstavišča. Zdaj kopljejo za manjše ladje 60 m Širok in 2.40 m globok kamad. Letala se bodo spuščala na letališče Nord Beach, oddaljeno 3 mjlje od razstavišča, kjer je bilo znova zgrajeno in urejeno tako, da se bodo lahko spuščala nanj tudi prekomorska letala. To je samo nekaj podrobnosti o ogromni organizaciji priprav za svetovno razstavo v New Yorku leta 1939. t BRZO VLAKI Pat je lokalni patri jot Oni dan se je po-bahal: — Mi v Dakoti imamo brzovlake, ki prevozijo 250 km na uro. Prevozijo pa samo 250 km ne morda zato, da bi bile lokomotive preslabe, temveč ker je ura prekratka. Svoje krasne nožice „ posoja" Lepa Američanka Verdyn Staplctonova noče več anonimno in samo z nogami nastopati v filmu V nekem londonskem hotelu se je vpisala oni dan v knjigo tujcev miss verdvn Stapletonova. Dobro informiranim uslužbencem velikega hotela to ime ni ničesar povedalo. Brezhibno oblečena mlada dama, čudovito lepih nog, pa tudi izr dno le_ pe postave in obraza, je prispela iz Amerike. Nastopala je zelo elegantno in vzbujala pozornost s pogostim menjavanjem čeveljčkov vedno nekoliko ekscentričnih vzorcev in barv. In vendar je ta komaj 22 letna mladenka, ki njena fotografija še ni bila objavljena v svetovnih listih, filmska zvezda prve vrste, katere nihče ne pozna niti v Evropi, niti v Ameriki. Njen obraz in njena postava sta čisto postranska. Film ska zvezda so namreč samo njene krasne noge, ki jih posoja vsem vhkim filmskim zvezdam, kakor jih vidimo navadno na filmskem platnu. Posojanja seveda: ne smemo vzeti doslovno, temveč sanjo v filmu, kjer se toliko vara, da niti zvšzde niso resnične in da vidimo v filmih sejno njihove dele. Ver-dyn Stapletonova posoja svoje krasne nožice in njihovo plesno umetnost vsem Mar. lenam IMctrichovim, Joan Crawfordovim, AMcam Bredvevim in drugim dražestnim divam, kadarkoli plešejo ali kažejo lepe nožice, da vzdihujejo ob pogledu na nje milijoni moških po vsem sv?tu. Tudi to je samo trik in prevara. Ameriško dekle, ki se je izpremenilo med svojimi počitnicami v popolno angleško lady, služi t<žke sto-tisočaka* z lepoto in plesno umetnostjo svojih na 2,500.000 za\aixjvanih nog in z ano, nimnostjo vse svoje ostale osebnosti. V naj rafinirane jših filmih, v katerih širijo največje zvezde hollywoodskega neba svoj sx appeal, jim je posodila že toliko in toliko metrov čudovite lepote svojih nog. ritem foztrotov, strastnih romb, liričnih valčkov ali sladkih blues. Občinstvo je izredno zadovoljno in se navdušuje, kako krasno znajo njegove pri. ljubljene dive plesati in kako lepe nožice imajo. Verdvn Stapletonova dobiva sicer za posojanje lepe denarce, vendar pa vzdihuje v hrepenenju, da bi mogla tudi sama nastopiti v filmu cela, v vsej svoji mladostni lepoti in mikavnosti vse svoje osebnosti. Noče več biti neznana, anonimna in vendar toli zaželena filmska zvezda, ki je nihče ne pozna in ki posoja svoje krasne nožice in njihovo plesno umetnost drugim, srečnejšim družicam, ki m* tako bahajo ne s tujim perjem, temveč a tujim telesom, vsaj od pasu do plesnega parketa. In v ta namen j? prispela v London, da bi se mogla pokazati v filmu cela, z vso svojo mikavnostjo 20 letne ameriške svetlolaske. V Londonu naj bi izdelali film, ki bo morda odločil o tem, da bo Verdvn Stapletonova zasenčila marsikatero filmsko zvezdo, ki jo je morala doslej samo anonimno zastopati z lepoto svojih nog in plesno umetnostjo. Treba je pa mnogo poguma, če hoče tako neusmiljeno strgati krinko n« z obraza, temveč z nog holly. woodskih zvezd. Preveč Narava ie razumna. Rodi se navadno kakih 5% več dečkov, nego deklic. Med svetovno vojno ie pa padlo mnogo moških, tako da se ie naravno razmerje v Evropi izpremenilo. Najneugodnejše številčno razmerje za ženske je v Latviji, kjer pride na 100 molkih 114 žensk. V Angliji jih pride 109. v Turčiji 108, v Franciji 107. na španskem in Češkoslovaškem 106, v Italiji 105. na Švedskem 103 in na Holandskem 101. Zelo neugodno razmerje je v Rusiji, kjer pride na 100 moških 110 žensk. Približno ravnotežje imajo v Bolgariji, kjer je skoraj toliko žensk kakor moških. Edina država .v Evropi s prebitkom moških je Luksemburška, kjer pride na 100 moških samo 94 žensk. Preveč moških je v velikih državah izve© Evrope. Na Japonskem pride na 100 moških 99 žensk, v Zedinjenih državah 98. v Avstraliji pa 97. Najnižji odstotek ima Argentina in sicer 87 žensk na 100 moških. Tam gotovo ni to razmerje posledica idealnih higienskih razmer, v katerih bi živeli otroci. Vzrok bo najbrž v tem. da je v Argentini mnogo priseljencev, med katerimi je seveda mnogo več moških, nego žensk. Pesnikov ponos Pesnik Du Fresnav, ki je živel v času francoskega kralja Ludvika XXV., je bil zelo siromašen, kakor je pač bila in je še zdaj večina pesnikov. Prava beda pri njem ni bila redek gost. Po smrti Ludvika XTV. je sporočil takratni regent vojvoda Orleanski siromašnemu pesniku po njegovem prijatelju, da si lahko izprosi avdijenco pri regentu in ga zaprosi za podelitev dosmrtne rente, ki bi sicer ne bila velika, vendar bi pa zadostovala za omiljenje njegove bede, da bi mu vsaj lakote ne bilo treba trpeti. Du Fresnav je sicer mirno poslušal ta nasvet, toda na regentovo vabilo je odgovoril z naslednjim pismom: »Du Fresnav prosi Vašo kraljevsko Visokost, da bi ga blagovolila pustiti v njegovi dosedanji resnični bedi in pomanjkanju, ker želi ostati spomenik razmer, v kakršnih je živela Francija pod kraljem Ludvikom XIV.« — Vojvoda Orleanski je lastnoročno pripisal na prošnjo: »Odklonjeno«! Vendar je pa poskrbel, da je dobil siromašni pesnik iz državne blagajne potom svojih prijateljev primerno podporo, ne da bi slutil, od kod izvira denar. b Trbovelj — S0-letnica trboveljskega Sokola: Prihodnje leto bo 30 let, odkar je bil ustanovljen tukajšnji Sokol. Ta jubilej bo sokolsko društvo proslavilo na izredno svečan način. Na severni strani sokolskega doma bo ob tej priliki odkrit spomenik blagopo-kojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. za katerega je prostor že ograjen in obsajen z lepotičnim drevesjem. — ■— Gradbena sezona v Trbovljah: Gradbena sezona je bila letos v naši dolini zelo Živahna. Na neštetih krajih so zrasle iz zemlje nove lične hišice, večinoma last rudniških delavcev, ki so si jih zgradili s pomočjo brezobrestnega posojila, ki jim ga je nudila Trboveljska premogokopna družba. Nove hišice so bile zgrajene na pobočjih pod Posetjem, pod Terezijo, v TJrhovčevi loki, da celo v Kleku sta si dva podjetna delavca zgradila lepe stanovanjske hišice. Zadnje tedne pa so začele rasti iz tal tudi že hišice, ki si jih grade delavci na parcelah, katere je občina razdelila onim, ki imajo Voljo in sredstva za gradnjo lastnega krova. To so parcele ob cesti proti Sv. Planini in pri gasilskem domu. Občina sama je sklenila zgraditi še tri šti-ridružmske stanovanjske hiše za vpoko-jence in občinske reveže in je licitacijo za gradnjo že razpisala, će prištejemo še obe veliki 18 družinski stanovanjski hiši na Te* režiji, kateri je družba pravkar dovršila, potem lahko rečemo, da se ie v stanovanjskem pogledu v naši dolini letos veliko storilo. — Delavci, ki grade hišice, pospešujejo sedaj dela, kar jim olašnje izredno ugodno jesensko vreme, tako da utegnejo spraviti stavbe še pred nastopom zime pod krov. Gotovi znaki pa kažejo, da bo v prihodnjih letih nastal v gradbeni delavnosti in podjetnosti v naši dol ni zastoj. Občina sestavlja sicer regulacijski načrt Trbovelj, vendar je pa malo verjetno, da bo lice naše doline v prihodnjih 20 letih boli spremenjeno, kakor je bilo v preteklih 20 letih. — Planinska nedelia bi se lahko imenovala zadnja nedelja 18. t. m., kajti tako na Mrzlici kakor na Sv. Planini je bil obisk rekorden. Toliko prijateljev obe prelepi tz-letni točki že dolgo nista imeli. Zlasti na Sv. Planini je kar mrgolelo ljudi, saj pa jo bilo tudi vreme tako ugodno kakor že dolgo ne. Na Sv. Planini kjer je običajno vetrovno, v nedelio ni pihala niti najmanl-ša sanica in toplo je grelo solnce. kakor v juliju. Mnogo si obetajo naši vrli planinci tudi od nove ceste, ki jo grade na Mrzlico in praviio. da bo sedaj Sv. Planina zapostavljena. Pravi priiatelli in idealni planinci so pa mnenja, da Mrzlica ne bo več tako naravna in lena kakor je bila doslej, kadar bodo dirjala po njenih strmih pobočjih motoma vozila in bo čisto ozračje pomešano z duhom bencina in olja. — Morda imaio prav! — Omejitev ukrepov zoper slinavko in parkljevko. Ker je ta bolezen v tukajšnjem okolišu docela prenehala, je sre-sko načelstvo v Laškem razglasilo, da je prestala. Vsega je obolelo 38 goved in 1 svinja v 7 dvoriščih. Dejstvo, da je bila ta nevarna živinska bolezen tako hitro zatrta, dokazuje, da se je prebivalstvo pravilno zavedalo velike nevarnosti, ki je pretila našemu narodnemu gospodarstvu in zdravju ljudstva, zato je dosledno vpo-števalo in izvajalo vse odredbe in ukrepe oblasti, izdane v obrambo zoper to bolezen. — Ostale so edinole še nekatere varnostne omejitve, ki se tičejo nakupovanja, dogonov in prevoza živine po mesarjih in kmetovalcih ter drugih lastnikih goveje živine. — Pregled in žigosanje meril. Od 23. do 28. septembra letos bo v Trbovljah na tržnem prostoru pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav za stranke, ki prebivajo na področju občine Trbovlje. Pregledu in kontroli se moraio odzvati razen trgovcev in obrtnikov rudi branjevci, lastniki mlatilnic. ekonomi, kakor tudi privatniki, ki s svojimi merili kupujejo aH prodajajo lastni pridelek, odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršnokoli merilo ali merilno pripravo Stranke morajo prinesti svoja merila (metre, mere za tekočino, tehtnice, uteži itd.) k pregledu očiščene. Stranke, ki. ne bi upoštevale te odredbe, bodo imele neprilike z oblastjo. Pregled in žigosanje bo v zgoraj navedenih dneh od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Iz Ptuja — Streljal na mirno potnico s revolverjem. Posestnikova hfii Marija Levičnik doma z Mestnega vrha otčina Grajena, se ie vračala zvečer po cesti domov od svoj© sestre, ki stanuje v bližini njenega doma. Ne-nadno pa je odjeknil strel iz revolverja in krocla jo je zadela v levo roko. Vzrok napada ni znan. OEORGES OHNET: 56 S ERGE J PHI1II1 Romun — Biti pametna? To je z drugimi besedami rečeno navaditi se na življenje brez tebe, ko sem skozi dvajset let podrejala svoje življenje tvojemu. Tako misliš, kajne? Prenašati brez ugovora zavest, da mi je bila vzeta vsa moja sreča? In zdaj, ko sem stara, živeti do konca svojih dni življenje brez cilja, brez radosti in celo brez sočutja, kajti dobro te poznam in vem, da bi mi nikoli ne potožila svojih križev in težav, če bi jih imela. Za hip je zavladala tišina, potem je pa Mihelina nadaljevala prisiljeno: — Kakšne križe in težave bi pa mogla imeti? Tedaj je pa gospa Desvarehnesova izgubila potrpežljivost in ne da bi prizanašala svoji hčeri, je popustila uzdo svoji mržnji: — Tiste, ki bi jih mogel nakopati tvoj mož. Mihelina je naglo vstala: — Mati! — je vzkliknila. Toda gospa Desvarennesova je bila že v ognju svojega ogorčenja in zato je nadaljevala strupeno: — Ah, ta gospod je ravnal z menoj tako, da je Izgubil v mojih očeh vse zaupanje. Saj mi je vendar prisegal, da me ne bo nikoli ločil od tebe, pa te ie vendar odvedel dobro vedoč, da me moji posli zadržujejo v Parizu. — Ti si krivična, mama, — je dejala Mihelina živahno. — Saj dobro veš, da so mi zdravniki odredili bivanje v Niči. — Ah, njim, tem zdravnikom, lahko odredi človek kar hoče, — je odgovorila gospa Desvarennesova jezno. — Tvoj mož je dejal našemu spoštovanemu doktorju Rigaudu: — Ali mislite, da bi moji ženi koristilo bivanje na jugu takole čez sezono? Zdravnik mu je pa odgovoril: Če bi to ie ne koristilo, gotovo bi ji ne škodilo. In tedaj je tvoj mož nadaljeval: Napišite nasvet na košček papirja. Razumete?... To bo za mojo taščo, ki se najinega odhoda nič kaj ne veseli. In ker se je Mihelini na obrazu poznalo, da dvomi o materini trditvi, je le-ta nadaljevala: — Vse to mi je pravil zdravnik, ko sem ga trdo prijela. Vedno sem malo zaupala medicini — toda zdaj... Mihelina je čutila, da se ji majejo tla pod nogami. Zato je hotela napeljati pogovor drugam. In ker se ji je mati tudi smilila, je dejala: — Glej, mama, kaj se ti nikoli ne boš vživela v svojo vlogo? Kaj boš večno ljubosumna? Saj vendar veš, da vse hčere zapuste matere, da slede svojim možem. Zakon narave je tak. Kar spomni se, kako si tudi ti svoj čas sledila mojemu očetu, da je morala tvoja mati plakati. — Mar me je moja mati ljubila tako, kakor ljubim jaz tebe? — je vzkliknila gospa Desvarennesova. — Mene so vzgajali trdo. Mi nismo imeli časa ljubiti tako. Treba je bilo delati. Tako srečni so samo bogati, da morejo razvajati svoje otroke z ljubeznijo. Tebi pernica ni bila dovolj topla, svila ti ni bila dovolj mehka za opremo tvoje zibelke. Tebe smo negovali kakor v gnezdecu, oboževana si bila skozi dvajset let. In človek, ki si ga spoznala komaj pred šestimi meseci, ti je znal zmešati glavo tako, da si na vse to pozabila, ti nehvaležnica! — Kdo pa pravi, da sem na kaj pozabila? -— je ugovarjala Mihelina, ginjena po toliki ljubezni. — V mojem srcu zavzemaš še vedno isto mesto. — To mesto ni več prvo. Tak krik naivne sebičnosti je prisilil Mihelino k nasmehu. — Da, to si zdaj ti, tiran, — je dejala. — Ti moraš vladati. Glej, zadovolji se z enakostjo^ Pomisli, da si dobila že velik predujem; tebe ljubim že dvajset let. On pa mora dohitevati izgubljeni čas. Nikar ne primerjaj moje ljubezni do njega z ljubeznijo, ki jo gojim do tebe. Bodi dobra: namestil, da si trda z mojim možem poskusi ljubiti ga. Bila bi tako srečna, če bi vaju videla složna, če bi vaju mogla brez postranske misli združiti v isti negi. — Ah, kako me znaš omrežiti, kako prijazna in nežna si, če hočeš. In kako srečen je ta Sergej, da ima ženo, kakršna si tL Toda končno, na svetu je že tako: taki vedno dobe najboljše žene. — Kaj še ne bo konca? — je dejala Mihelina jezno. — Pa vendar nisi prispela iz Pariza zato, da bi vpričo mene slabo govorila o mojem možu? Gospe Desvarennesovi se je zjasnil obraz. — Ne, prišla sem te branit. In ko jo je Mihelina presenečeno pogledala, je nadaljevala: . — Skrajni čas je že, da izpregovorim: grozi ti velika nevarnost: — V ljubezni? — je vprašala mlada žena z iz-premenjenim glasom. — Ne, tvojemu premoženju. Mihelina se je od srca zasmejala: — Če ni nič hujšega! Ta brezbrižnost je spravila gospo Desvarennes-ovo iz ravnotežja: « — Ti govoriš o tem tako lahkomiselno? Če bo tvoj mož nadaljeval tako življenje, ti ne bo ostalo v šestih mesecih od tvoje dote nič. — No, — je dejala princesa veselo, — mi pa daš novo doto. Obraz gospe Desvarennesove je dobil trde poteze kakor vedno, kadar je šlo za kaj važnega. — No, ta je pa dobra. Mar misliš, da moja blagajna nima dna? Dala sem ti štiri milijone, ko sem te omožila in sicer za pol drug milijon dobrih vrednostnih papirjev, nepremičnine v ulici de Ri-voli in osemsto tisoč frankov, ki sem jih iz previdnosti pustila doma in od katerih vama plačujem ob« resti. Poldrugi milijon je kmalu porabljen, če se neprestano razmetava denar. Moj notar me je prišel opozorit, da je bila nepremičnina v ulici de Ri-voli prodana, ne da bi bila z izkupičkom izravnana nedotakljiva princesina dota. Urejuje Joalp aupasOA^ £a — Za upravo^ln inaeratni dal Usta Oton Cnristot — Vsi v Ljubljani