247. številka. Ljubljana, v petek 25. oktobra. XXII. leto, 1889 I shaja vsak dan avečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avatro-ogersk e dežele za vsa leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.f ,za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za ta je dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fr&nkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 13. U p r a v n i s t v u naj se Dlagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Istre. „Tornt 1'auta di S. Franceaco ad espere il campo ammirato del patriotismo istriano . . . ." O dogodkih v Poreškej zbornici bo letošnja poročila mnogo skromnejša, nego so bivala zadnjih let. Sodili bi torej skoro, da se uresničujejo zgoraj navedene besede deželnega glavarja, da se vrača mir, da je večina pravičneja postala — ako ne bi sem ter tje zablisknilo se in zagrmelo. Nikakor nesmo mogli verovati, da je bilo z imenovanjem dr. Campitelli-ja deželnim glavarjem dobro pogojeno, kajti predobro nam je bilo še v spominu njegovo strastno nasprotovanje Slovanom iz poročil o zborovanjih zadnjib 6 let. Nesmo se mogli sprijazniti z mislijo, da bi tak odločen sovražnik Slovanov kar preko noči zgubiti ali odložiti mogel svojo nrav. Zato Bi letošnjega nekako mirnega zasedanja nič prav razjasniti ne moremo, posebno ker iz skromnih poročil vsaj toliko posnamemo, da se ni prav nič na bolje obrnilo. Dozdeva se nam celo, da je ojačena manjšina nekako popustljiveja, mebkeja, obzirneja postala. To ho nam dozdeva, pravimo, kajti mogoče je, da o odločnih korakih nesmo obveščeni. Mogoče, da se bije boj za kulisami, ali da ni še pravi trenutek piišeL.ko ima trčiti načelo ob načelo. Zatorej za danes v tej ilfcSi dozdevi — punktum. Ozrimo se raje na delovanje in ponašanje novega deželnega glavarja. Njegova „pomirljivost" uplivala je na večino toliko, da naših 9 poslancev še zdaj ni verificiranih, pač pa so se potrdili celv oni italijanski, proti katerim so naši svoj veto uložili. Naše poslance ovira predsednik, ako govore v svojem jeziku in izjavlja, da ne prevzame nikake odgovornosti, dasi v pred-sedništvu sedi tudi Hrvat dr. Dukić. Izjavlja tudi, da njih govori ne pridejo v zapisnik in se malo zmeni za proteste Slovanov proti takemu postopanju. Stenografujejo se, kakor v prošlosti, samo italijanski govori, a namestu slovanskih stalo bode zopet v stenografičnih poročilih stereotipno: „parla slavo"! V zapisnik niti ne bi bilo prišlo, da je manjšina vskliknila cesarju „živio" in da je predsednika namestnik pozdravil zbor v hrvatskem jeziku, ako ne bi bil vladni zastopnik namigni), da treba vsaj to privoliti! Došle so nam tudi vesti o zborovanji deželnega kulturnega sveta. Tudi tu moral je deželni glavar svoje sovraštvo proti Slovanom pokazati. Udeležil se je seje in sicer proti običaju kot zastopnik dež. zbora. Kot tak se v notranje poslovanje tega sveta po našem mnenji niti utikati ne bi smel, posebno ne glede porabe deželnih jezikov. Dr. Vi-tezić dokazoval je, da je pomanjkljivo poročilo predsedništva, ki toži o slabem napredku, kajti ne navaja se v njem najvažnejših uzrokov. Ti uzroki so, da je kmetijska kola, namenjena za kmetske, torej slovanske mladeniče, italijanska in da se sploh pri deželnem kulturnem svetu uradu je samo v italijanskem jeziku ter vsi oglasi priobčujejo tudi samo v italijanščini, katerih kmetsko prebivalstvo ne razume. Dr. Vitezica podpirali so v tem vsi predsedniki zadrug, ki neso v italijanskih rokah. Celo dr. Suran, katerega štejejo Italijani za svojega, strinjal se je z dr. Vitezićem. A deželni glavar uporabil je vso svojo plitvo sofisti ko in ponavljaje pobijal nazore dr. Vitezica in drugih. Trdil je, da oglasi v kmetskih zadevah neso namenjeni za kmeta in da tudi v onih okrajih, katere je omenjal dr. Suran kot čisto slovanske, mora vsak inteligenten človek govoriti italijanski jezik j _In še več "sličnih neslanih"" dokazov navajal je gostobesedni deželni glavar. Pri tacih razmerah torej nikakor ni mogoče, tako sodimo, da bi so uresničile one neiskrene besede deželnega glavarja in povrnil mir v zbornico sv. Frančiška — na škoda Slovanstva. Tržaška vlada baje želi mir. Žele ga tudi Slovani, ta raja pod nožem Italijanov. Ako pa ga želi Tržaška vlada v zmislu, da se Slovani slepo pokorijo nasilstvu Italijanov, moti se jako. Da, mir se bode povrnil v zbornico, mora se povrniti, kadar bode Slovan v vsem ravnopraven z Italijanom. A tedaj ne bode smel voditi zborovanj mož z načeli in trmo dr. Campitellija. Zanašamo se torej na naše poslance, da ne bodo popustili ni za pičico, nego da bodo, kakor so pričeli, tako tudi nadaljevali pod gaslom : Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kadar je braniti česti in pravde Narodu in jeziku svojemu. Deželni zbor kranjski. (V. seja, dne 22. oktobra 1 889. 1.) (Dalje in konec.) Poslanec V i š n i k a r poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske sadjarske in poljedelske Šole na Grmu za L 1888., kateri kaže skupno imovinsko premuoženje konci leta 1888^večje za 3544 gld. 27 kr., na katero po-množenje spada in sicer: na šolsko 310 gld. 7 kr. na gospodarstveno s 3234 gld. 20 kr., skupno 3544 gld. 27 kr. — Poročilo se odobri. Poslanec V i š n i k a r poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje: 1. § 4. statuta deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu se spreminja in naj se glasi tako: „Za šolo je ustanovljenih dvanajst deželnih ustanov po 100 gld. na leto, katere oddaje deželni odbor. S privoljenjem deželnega odbora se v šolo vsprejemajo tudi plačujoči učenci infrekven-tanti.* — 2. Prvi stavek druzega odstavka § 0. omenjenega statuta in program ad D se spreminja tako: „Vsak notranji učenec plačuje za hrano, stanovanje in pouk v šolsko blagajuico 100 gld. na leto v mesečnih predplačnih zneskih". — - 3.* Deželni zbor odobruje, da so se za šolsko leto 1889/90 ž« razpisale deželne ustanove po 100 gld. 4. Deželnemu odboru se naroča, da to pre-membo statuta in programa naznani vladi. Poslanec Š u k 1 j e poroča v imenu finančnega odseka o deželnem donesku za zgradbo novega šolskega poslopja v Ljubljani tako. Finančni odsek, kateremu je slavni deželni zbor dal nalog, pretresati poročilo deželnega odbora o prošnjah raznih občin za dovolitev podpor za šolske zgradbe, sklenil je, da o prošnji mestnega magistrata Ljubljanskega napravi posebno poročilo ter ga predloži slavnemu deželnemu zboru. Prošnja Ljubljanskega magistrata obseza dvojno terjatev. Prvič meri na to, da se občini Ljubljanski Čim preje nakaže tistih G000 gld., dovoljenih v seji 20. oktobra 1883, drugič pa zahteva poleg teh 6000 gld. še izdatno podporo za zgradbo novega šoiskega poslopja. Že 10. septembra 1888 ustregel LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal VAcslav Beneš - Trebizaky, preložil I. Gornik. X3r-a.gr! d.el. (Dalje.) IV. »H gospodu okrajnemu glavarju hočem . . ,* „Ali nisi razumel? — Da mi greš takoj proč!" „Radi tega treščil nas bo Gospod v večen zasmeb in večno sramoto, ki se nikdar ne pozabi. Naj se vzdigne razljučena vihra Gospodova in burja naj pride na vaše glave brezbožne!" Otec Jarolim obrnil se je potem in odšel. Nesel je na urad važne novice. Šel je okrajnemu glavarju javit, kak človek je oni, ki se potika po tukajšnjih krajih že od davnih let, in kateremu so Bog ve čemu in kje dali ime Refunda. Vender je bila sreča zanj, da na uradu neso doslej vedeli, kako je razburil sam vse, kar je bilo živega v Pozdni, Hrešicah in v Srbči. Res bi se ne bil vrnil v Podlesje Radi Refunde pozabil je popolnoma, da so krivi gospoda, da je moral iz svoje puščavuice in da je razpadla njegova koča v kratkem času, kakor bi pod njeno streho petdeset let nihče ne bival. — — „ Obrisal se bo ob tebe vsakdo, kakor veter ob ta habit! Saj bodete jedenkrat vsi obžalovali, da Bte izgovorili zlo misel proti slugi Gospodovemu. Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov ne dovoli brez kazni, da bi se posmehoval i vernikom njegovim. Posmeh vaš spremenil se bo v cviljenje in vaša zloba v gorje, s katerima bodete umrli! Spremenili ste svoje misli ter dali vero in srce hujšemu človeku kakor se bili služabniki Balovi.0 Pogledi starčevi uprli so se h gozdovom, nad katerimi je bilo videti, kakor bi se dvigali kolobarji sivega dima. „In v onem-le dimu zadušili se bodete vsi, kajti v njem je roka njegova in glava. Kamorkoli je Btopila njegova noga, povsodi je vse poteptala : srečo, zadovoljnost, zdravje — vse ! Da ga nisem preje poznal in mu preje pogledal v obraz! Bil bi vas obvaroval, rekel bi vam bil: zaprite pred njim dveri in vrata s težkimi ključanicami in okna za- pazite z oknicami, da bi niti videti ne mogel v vaše sobe !" Konja sta se naglo ustavila, a zdaj dvignila sta glavi, postavila ušesi in podsedlec se je uspel, kakor kadar jo skakal po lokah. Kobliha se je dovolj trudil, da ga je pomiril, močno moral je z obema rokama nategniti vajeti. Po cesti dirjalo je proti njima nekaj jezdecev. Bili so dragonci. Jezdili so v skok, iz konj bo je kar kadilo in žvenket sabel o bokih vojakov čul se je četrt ure daleč. Podili so nazaj v mesto. Bliskoma bili so pri vozu. Dva izvlekla sta sabli in ja zabodla v ječmenova otepa, kakor bi koga iskala. „Iz Podlesja sta tudi! — Izdaja ja že oprema konjska !u „In čuda, da nas ta starec ne prebode z očmi. — Čakaj !a Dragonci bili so Čehi. „Stoj !tt zakričal je na ves glas desetnik in udaril Kobliho s ploskvo sablo premo preko obličja. „Odkod?u „Kaj vam tega mari?" Otec Jarolim vzravnal se je na ječmenovih je deželni odbor v zmislu svoječasnib sklepov prvi terjatvi, kar se pa tiče druge, odstopil jo je deželnemu zboru v primerno rešitev. Finančnemu odseku zdelo se je najprej potrebno, pretehtati razloge, na katere se naslanja prošnja Ljubljanskega mesta. Kajti povsem jasno mora biti, da te prošnje ne gre soditi po analogiji drugih prošenj te vrste. Kredit „Podpore za šolske stavbe" postavlja se namreč v proračun deželnega zaklada le s tem namenom, da se siromašnim občinam, katere bi si same ne bi mogle zgraditi potrebnih šolskih poslopij, pomaga do primernih šolskih zgradeb ter tem načinom pospeši pouk in omiko. Baš tega merodajnega kriterija pa, siromašnosti gotovo ni iskati pri glavnem mestu, in nikakor se na da trditi, da Ljubljana brez deželne podpore ne bi bila v stanu, omisliti si tako poslopje. Nasproti vkupni svoti državnih direktnih davkov v znesku 393 161 gld., plačilnih od Ljubljanske občine, tudi potrebščina za to šolsko zidanje, prora-čunjena z 90.000 gld. vender ni tako ogromna, da je glavno mesto ne bi zmoglo. V istini se mestni magistrat v svoji prošnji ne sklicuje na revščino, temveč navaja druge momente. Po ujegovem osnovanji dovolil je deželni zbor I. 1883. onih 6000 gld. ne kot podporo za Šolsko zgradbo, temveč kot odškodnino za to, da se mesto Ljubljansko prostovoljno in brez pridržkov odpove svojim služnostim do licealnega poslopja. Dalje slika magistrat v svoji prošnji s prav živimi barvami kvarne posledice, izvirajoče glavnemu mestu iz deželnega zakona z dne 28. decembra 1884, dež. zak. št. 1. Poudarja ogromni zvišek šolskih troškov, katere zadevajo Ljubljanskega davkoplačevalca, zra-čunajoč, da so ti troški od 1. 1884. do 1888. po skočili z 25.463 gld. na 69.467 gld., torej tekom štirih let za 44 004 gld. Tudi na besede so sklicuje, katere je poročevalec finančnega odseka takrat, ko se je razpravljal načrt gori navedenega zakona, govoril s poročevalčevega mesta, češ, kadar koli bode Ljubljana zidala nove Šole, rad bode deželni zbor konkuriral z izdatnimi podporami na korist mestne občine Ljubljanske. Iz teh besed, spregovorjenih dne 16. oktobra 1884 izvaja mestnega magistrata prošnja neko moralno dolžnost, vsled katere bi dežela bila primorana, z deželnimi novci priskočiti šolo zidajoči občini Ljubljanski. In ker se je v isti seji poudarjala naravna zveza mej deželo in njenim središčem, pričakuje mestni magistrat, Ja bode dežela to vzajemnost tudi dejanski dokazala ter po svojem zastopu izdatno podporo dovolila za zgradbo novega šolskega poslopja v Ljubljani. Oziraje se na nagibe, izražene v napominjani prošnji Ljubljanskega magistrata, mora finančni odsek pred vsem z vso odločnostjo odklanjati interpretacijo, vsled katere bi bilo zmatrati donesek 6000 gld. ne kot podporo, temveč kot odškodnino. Tako tolmačenje je tembolj neutemeljeno, ker je sklep deželuega zbora o tem znesku ravno tako otepih in pomeril vojake od šlemov do ostrog. A takoj začutil je moč jezdečovega biča na glavi in na nogah. wAli boš govoril ? — Odkod in kam? — Sicer greš z nami nazaj!" „Iz Sibča, gospodje vojaki! — Ne moreva pa nikamor, ubijava se že četrt ure." Kobliha postal je najedenkrat zgovoren. Suj je vedel čemu, in zaman ni postal dvorljiv. Ako bi bile pruske čete in vojaki srečali voz, ne prašali bi niti odkod in kam, temveč ukazali bi brzo, „obrni se!° in voznik bi moral hočeš nočeš ž njimi. In če ne bi hotel z dobra, pomogli bi mu bili. Zdaj pa je imelo to tudi nekako tako podobo, kakor v vojski. Konja bila sta poleg tega še iz Podlesja in Kobliha hotel ja je Zabradniku ohraniti. Zato pogledal je tudi z jeznim okom otca Jarolima in mu skoro v duhu privošil, da ga je desetnik z bičem spametoval. „In kam gre ta Barnaba ?u „Bila sva pri frančiškanih. Stari vratar zna pripravljati jako dobro mazilo, — pri nas so ljudje bolni, in otec Jarolim —" „Lažeš, fante! — Da bi se ti posušil jezik! Na uradu sera bil, a tam zmedel jim je Bog pamet, da ne bodo razumni nikedar več! — Poslušajte, vojaci: ker ste položili na-me roko, ker ste moža božjega zasramovali, poginili bodete v prvi bitvi, v katero pojdete! — Zdaj pa me ostavite z mirom, sicer vam povem še kaj bujega. — Idi!" (Dalje prih.) prozoren o svojih razlogih, kakor jasen po svojem izrazu. Dotični sklep storjen v XV. seji deželnega zbora z dne 20. oktobra 1883 (obravnave deželnega zbora, 23. zvezek, str. 192) glasi se namreč doslovno : „Behufs gtitlicher Beilegnng der von der Stadtgemeinde Laibach in ungerechtfertigter Wei8e erbobenen Ansprtiche auf unentgeltliche Mit-bentitzung des Lvcealgebaudes wird der Landesaus-schu8s beauftragt, der Stadtvertretung 6000 fl. als Landesbeitrag flir den Neubau einer stadtisehen Volkssebule zur Uhterbringung der dermalen auf beliebigenWiderruf im Lvcealgebaude be-findlichen ersten stadtisehen Volksschule .... an-zubieten" u. s. w. Izrecno se tedaj v tem sklepu z a n i k u j e Ljubljanskega mesta pravica do kake služnostne pravice v licealnem poslopji. Izrazi, kakor „ungerechtfertigter Weise°, „auf beliebigen Widerruf" razodevajo prepričanje deželnega zbora o kakovosti onih dozdevnih pravic, in da se popolnem odstrani vsaka nesporaznmljenost, označijo besede „Landes-beitrag fdr den Neubau einer stadtisehen Volksschule" čisto natančno tega plačila pravni značaj. Mestni tzastop Ljubljanski vsprejel je to ponudbo brez vsacega ugovora. Ako torej magistrat sedaj tolmači oni donesek deželnega zaklada za neko odškodnino, je to v očitnem protislovji z jasno besedo dotičnega deželnozborskega sklepa. Finančni odsek pač pritrjuje, da so se šolska bremena glavnega mesta jako pomnožila z deželnim zakonom z dne 28. decembra 1884 (št. 1 ex 1885). Ali nasprotno nikakor ne more odjenjati v svojem prepričanji, da je s tem zakonom le odpravljena bila neka neosnovana anomalija, ter pravično razmerje bremen uvedlo se v deželnem gospodarstvu. Nikakor pa ne more priznavati, da bi se vsled onega zakona in njegovega učinkovanja zlasti na mestno občino Ljubljansko dale izvajati kakeršnekoli, bodisi materijelue, bodi-si moralične regresne pravice nasproti deželi kranjski. To bi bil tako nevaren prejudic, da mu je oporekati z vso odločnostjo. Strinja so pa finančni odsek s prosilcem, to je v tem slučaji z mestnim magistratom Ljubljanskim v tem oziru, da je skrbno gojiti in vzdrževati solidarnost interesov 'mej deželo kranjsko in ujenim glavnim mestom. Zanikajoč tedaj vsako pravno obveznost, in poudarjaje, da ne gre nobenega pre-judica za bodočnost izvajati iz njegovega današnjega predloga, vender z ozirom na velike potrebščine, katerim se mesto Ljubljansko ne more izogniti, ako hoče zavzemati naravno svojo pozicijo kot deželno stolno mesto, nasvetuje finančni odsek, da dežela z iz datno podporo priskoči pri zgradbi dotičnega novega šolskega poslopja. Poleg onih 6000 gld. namreč, glede katerih je preje dokazal, da jib je zmatrati — ne kot odškodnino — temveč zgolj kot deželni donesek k troškom omenjene šolske stavbe, nasvetuje torej, da se mestni občini Ljubljanski iz deželnega zaklada dovoli 4000 gld deželnega doneska za preje označeni namen. Ljubljanska mestna občina prejela je potem, če slavni deželni zbor pritrdi temu predlogu, vsega vkup podpore za dotično šolsko stavbo 10 000 gld., to je nasproti proraču-njeni potrebščini nad 11 odstotkov. Vsled tega stavlja finančni odsek nasvet: Slavni deželni zbor naj sklene, mestni občini Ljubljanski dovoli se 4000 gold. kot donesek za zgradbo novega šolskega poslopja iz deželnega zaklada. Poslanec Hribar pravi, da mu je tesno pri srci govoriti o predlogu finančnega odseka, kajti tacega predloga ne bi bil pričakoval. Ljubljanski mestni zastop gotovo uverjen svojih pravic na licejsko poslopje, zahteval je v prvo za njemu v prosto porabo za ljudsko šolo odkazane brezplačne prostore v licejskem poslopji, kot odškodnino za služnost 12.000 gld. in to popolnoma opravičeno. A ker bo v mestnem zboru Ljubljanskem premagovala mnenja, da bi se pravno vprašanje v tej zadevi moralo stoprav rešiti pri najvišjih instancah, a bi se s to pravdo zadržavala prodaja licejskega poslopja in istotako zgradba muzeja Rudolfinuma, storil je Ljubljanski mestni zbor vsej stvari na korist sklep, ne da pa bi se odpovedal svojim pravicam do porabe spodnjih prostorov licejskega poslopja za ljudsko mestno šolo, da se prodaji pritrdi, akoravno so juristi v mestnem zboru mislili, da se utegna to vprašanje rešiti v zadnji instanci mestni občini na korist. Deželni odbor je v svojem dopisu naglašal v kako tesni zvezi stoji Ljnbljansko stolno mesto z deželo in udal se je mestni zbor Ljubljanski ter izrekel, da opusti prostore za prvo ljudsko šolo v licejskem poslopji v določenem roku proti odškodnini 6000 gld. Vse druga stvar pa je, da se je odvzelo Ljubljanskemu stolnemu mestu samostalno preskrbljevanje mestnih šol po deželnem zboru in da se je mestno šolstvo priklopilo vsemu šolstvu kranjskem, da mora mesto dosti več, nego mu je treba za svoje šole donašati, za normalno-šolski zaklad. Ko so zastopniki stolnega mesta seveda brezuspešno ugovarjali v deželnem zboru, naj bi ostalo šolstvo kakor doslej v oskrbi Ljubljanskega mestnega zastopa, takrat -se je s poročevalčevega prostora čulo, da bode, dasiravno se pri-klopijo mestne šolske zadeve skupno deželi, vender deželni zastop kranjski vsekdar ozir jemal, kadar bode treba mestu Ljubljanskemu graditi nova šolska poslopja. Danes pa stoji isti poročevalec finančnega odseka na čisto drugem stališči in malo je njemu mari, da bi ustrezal opravičenim željam in prošnjam mesta Ljubljanskega. Res je sicer, kar trdi poročilo finančnega odseka, da Ljubljana ni siromašno mesto in da mu zaradi tega ne gre podpora iz zaklada za gradnjo novih šolskih stavb, katerega ima deželni zbor žc nekaj let v proračunu, a tu je treba opozoriti, da stolno mesto Ljubljansko ne prihaja kot navaden prosilec, nego da le nekaj zahteva, kar se ne oslanja na dobrohotnost, nego kar zahteva pravičnost. Mesto Ljubljansko je prej shajalo s 25 000 gld. za vse Ljubljansko ljudsko šolstvo, a danes plačuje za ljudsko šolstvo Ljubljansko spojeno z deželnim ljudskim šolstvom v normalno-šolskem zakladu GO.SttS gld. 32 Jkr. Pri taki vsoti, katero donaša stolno mesto za ljudsko šolstvo, treba je pač drugače postopati proti mestu Ljubljanskemu, nego proti katerikoli vasi, posebno, ako bo vzdržuje naglas, ki seje vsaj takrat slišal, ko bq je Ljublj. mestu nala galo veliko breme, da so interesi dežele in glavnega mesta tesno zvezani. Z napredkom stolnega mesta, napreduje tudi vsa dežela, poleg tega pa je Ljubljana ne le stolno mesto k ranj sk e dežele nego duševno središče vsega slovenskega naroda in upravičeno gleda ves slovenski narod v to zbornico kranjskega deželnega zastopa, kaj se v nji, so sebno z ozirom na stolno mesto Ljubljansko sklepa. Naglašati pa jo tudi, da je tretjina otrok v ljudskih šolah z dežele, ki dohajajoč iz vrst revnih prebivalcev, vsi iščejo le bogatega strijca, bele Ljubljane, ker dobe podporo, sploh možnost se poučevati. Po hišah Ljubljanskih se prosi za te učence z dežele za hrano in podporo, katera se njim, kolikor je le mogoče tudi radovoljno daje, dasi mesto Ljubljansko od tega nema nikakih koristi, marveč mora še dokladati. Koliko pa ima mesto Ljubljansko druzih res velikanskih izdatkov, kolike so mestnega zbora dolžnosti ako hoče po-speti Ljubljansko stolno mesto na isto napredno stališče, katero se danes od vsacega glavnega mesta zahteva. Vodovod stal bode 520.000 gld., pretresava se resno vprašanje, kako zdravstveno urediti kana* lizacijo, kako boljše urediti in tlakovati ceste in ulice, poleg dolge vrste drugih potrebnostij, ko se je sezidala že vojašnica z velikimi stroški. Ako poslanci slovenski vzemo vse te okoliščine v poštev, potem bodo gotovo znali, kaj so stolnemu mestu Ljubljanskemu dolžni za njega razvoj in bodo, ker novo ljudskošolsko poslopje velja nad 80.000 gld., gotovo pritrdili njegovemu predlogu, da se dovoli v podporo nove zgradbe GOOO gld. ki se imajo izplačati v treh letnih obrokih. Poslanec Zupan G r a s s e 1 1 i konstatuje, da je poročilo finančnega odseka napravilo nanj poseben utis, ki.jti nakopičenih je v njem toliko, da ne bi le zadostovala za kratko zasedanje deželnega zastopa, nego celo za mnogo daljše državnega zbora. Čemu pa je v poročilu toliko vznemirjenja? Gotovo zato, ker vznemirjena vest poročevalčeva potrebuje tolažbe. Zato se tudi navajajo sklepi deželnega zbora iz prejšnjih let. A komu je na um prišlo tajiti, da je mestni zastop res pritrdil, da se proda licejsko poslopje državi, oziroma učnemu rainister-Btvu v prid zgradbe Rudolfinuma? Če pa deželni odbor ali finančni odsek po njem izvaja, da se je mesto Ljubljansko s svojo izjava, da se je odpovedalo vseh pravic na licejsko poslopje, to ni nikakor dokazano. 8^F* Dalje v prilogi. ~iWS Priloga „Slovenskomu Narodu" St Mestni magistrat je takrat povedal v svoji izjavi le to v zapisniku: „Dass er gegen den Uebergang de« LveeatgebiiudeK in das Eigenthum des Staates keinen Einwand erbebt und sich verptiiehtet ai Ende des Schuljahres 1886 das Lvcealgebiiude mit seinen Schu en tu riiumen". Če bi ne bilo take izjave treba, gotovo bi jo ne bil deželni odbor kranjski iskal in gotovo ne bi bil deželni odbor glede faktičnih ah domišljenih pravic mesta na licejsko poslopje dovolil Gtioo gld. odškodnine, katero je mestni magistrat Ljubljanski vsprejel po zapisniku le „als theilweises Aequivalent". O tej zadevi, katero zmatro govornik kot popolnoma dognano, neče se dalje razgovarjati. Govoril bi pa rad nekoliko besed, je li pravično, da je Ljubljansko stolno mesto zavezano, da plafuje za šolske zgradbe, katere se mu nalagajo, ko obiskuje Ljubljanske ljudske Sole nad 20 % otrok, katerih stariši ne stanujejo v Ljubljani Vsled tega se stroški za šolstvo Ljubljanskega mesta izdatno zvišajo in ne jedna občina v celi deželi ne more kazati na tako velikanske stroške za druge občaue glede ljudskega šolstva, ker vsled tega se stroški gotovo za 10 % zvišajo. Zatorej bodi dežela, oziroma, njen zastop pravična in zato apeluje govornik, podpirajoč predlog poslanca Hribarja, naj uvažajo poslanci pru-vicoljubje in z glasovanjem pokažejo naklonjenost Ljubljanskemu stolnemu mestu. Poslanec baron Aufaltrern misli, da jo zadeva zastran licejskega poslopja mej deželo in Ljubljanskim mestom že popolnoma rešena, po sklepu deželnega zbora z doe 7. oktobra 1882, ker se je stvar pravno določno rešila. Učno miuisterstvo hotelo je pač prevzeti licejsko poslopje „pur et Bimple", zato se je dalo mestu Ljubljanskem 6000 gld., da se stvar ni ovirala na dalje in se je kup dovršil. S tem je spravljena vsu zadeva s sveta in nikake protekcije za Ljubljansko mesto ni več. če pa je poslanec Hribar naglasa!, da Ljubljana glavno mesto Slovenije, govornik doslej samo zna, ga je Ljubljana le glavno mes o kranjske krouo-vine, no potem naj vzame Ljubljansko mesto vse šolstvo v svojo oskrb in naj nikar ne apeluje na revne kmetske občiue kranjske dežele. Zato bode on glasoval na 4000 gld., katere nasvetuje finančni odsek, za več pa nikdar ne. Poslanec Hribar odgovarja, da bi Ljubljana prav rada skrbela sama za svoje ljudsko šolstvo, a po zakonu, v deželnem zboru sklenenem, tega več ne more če je baron Apfaltrern omenil iz mojega govora, da je Ljubljana glavno mesto „Slovenije", misli govornik, da je le slabo umel. Tega govornik ni trdil, a naglašal jo in pri tem ostane, da je Ljubljansko mesto duševno središče vseh Slovencev, slovenskega naroda sploh in to bode ostala in zmirom boda Slovenci gledali v Ljubljano, kot svojo naravno sredino. Poslanec kaplan Žitnik govori nerazumljivo (da se celo stenograf dr. Babu i k tik njega prisede) in pravi bojda, da ne gre Ljubljani za par tisoč goldinarjev. Od 20% učencev, ki neso Ljubljančani ima vender le mesto korist, pomisliti pa je treba, da največ učencev rojenih Ljubljančanov iz ljudskih sol Ljubljanskih prihaja v srednje šole. (Kaj ima to s tem vprašanjem opraviti ? Upraš. poroč.) Če je poslanec Hribar naglašal Ljubljanski vodovod, kaj ima kmet od tega. (Popolnem umestno, kaj tacega praviti uredniku „Slovenca". Op. poroč.) Kouečno izjavi, da bode glasoval proti predlogu poslanca Hribarja. Poročevalec Šuklje misli, da Ljubljansko mesto ne donaša toliko k šolskim potrebam dežele kot tako, kajti železnice plačujejo davke le v glavnem mestu dasi imajo svoje proge po Gorenjski in Notranjski, tako južna železnica 114.794 gld., državna (Rudolfova) železuica pa 22.983 gld. Vse te svote so obdačene z dokladami za šolstvo. Poročevalec pravi, da je rešil svojo nalogo, ko je obljubil v istem hipu, da Be Ljubljani dovoli kaj uspešnega doneska za šolske zgradi e takrat, ko se je priklopila normalno-šolskim prinosom. Revnim občinam na Kranjskem, se je dalo komaj toliko za šolske zgradbe, kolikor Ljubljani, kajti ista dobi 4000 gld. vse revue občine na Kranjskem pa le 4500 gld, in tako vsoto se je Ljubljanskemu mestu dovolila, ko lakota trka v vseh krajih Kranjske na duri revnega kmetovalca. Če se je reklo, da ima Ljubljansko mesto od 20% otrok, prihaja z dežele v mestne šole, škodo, trdil bi govornik obratno, da ima le mesto dobiček 1 (Župan Grauselli: Čujte! 247 25. oktobra 1889. Čujte!) Če kje kak večji zavod neha, kak krik zanj, Ljubljana pa bi se kot glavno mesto branila učencev. 4000 gld. je maksimum, kar dežela dati more več pa ne, dasi vsi poslanci na govornikovi strani pritrjujejo, da je Ljubljana duševno siedišče vseh Slovencev. Prediog poslanca Hribarja se odkloni, zanj glasuje le osem poslancev, \ sprejme se prediog finančnega odseka, da se dovoli 4000 gld , na kar se seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V L i ubijani, 24. oktobra. Naučno ministerstvo je pozvalo po deželnem šolskem sovetu deželni odbor itajerski, da naj uvede pouk vtsronauka na višjih razredih deželne realke. Deželni odbor pa ni ustregel Želji mnister-stva m bode dal v poročilu deželnemu zboru pojasnilo, zakaj se upira. Dr. Rieger stavil je v češkem deželnem zboru predlog, da se osnuje češka bogoslovna fakulteta na češkem vseučilišči v Pragi. Te zadeve seveda konec:o deželni zbor ne bode rešil, ampak državni, ker ima poslednji sklepati o vseučiliščih. Najbrž je vlada dr. Riegru že zagotovila osnovo te-ologične fakulteto in je dr. Rieger stavil predlog pred vsem zaradi tega, da bodo volile! videli, da so jim fakulteto Staročebi priborili. V tirolskem deželnem zboru bodo italijanski poslanci stavili predlog, da bi se dala italijanskemu delu dežele avtonomna uprava ter se mu dovolil poseben deželni zbor ter da naj se deželnemu odboru naroči, da o tem poizvedava in potem izdela načrt zakona, da gu predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. Temu predlogu bodo seveda posebno nasprotovali nemški konservativci. Drugi mesec bedo na Dunaj i konference škofov. Če se nadškof Guugelbauer ne ozdravi, bode konferei cam predsedoval kardinal šehonbovn. Konferenc se bode udeleževal že tudi novi Mariborski škof dr. Napotnik. Večina hrvatskega deželnega zbora bode najbrž zavrgla predlog, da se sklene adresa na kralja zastran zjedinjenja Dalmacije s Hrvatsko, izrekla se bode pa, da naj se Dalmacija pridruži Hrvatskej na podlagi nagodbe z Ogersko. Hrvatska narodna stranka sama ne ve, kaj naj stori. Če bi se izrekla proti pridružerju Dalmacije, bi utegnila zgubiti zaupanje pri narodu, če se bi pa izrekla za Barčićev predlog, bi se pa zamerila Madjarom. V u «t tuje države. Knez bolgarski potoval je v inozemstvo, da pohodi prijatelje svoje, da si poišče nevesto in posojilo, ker mu je že drobiža zmanjkalo. Drusega političnega pomena ta potovanje baje nema. Z Dunaja se piše v „Correspodance Balca-nirpue" o pogajanjih bolgarske vlade glede posojila z „Landerbanko": »Dogovarjanja z „Liinder-banko" zastran bolgarskega posojila dosedaj neso bila uspešna, ker Berolinski finančni prvaki, ki imajo pri „L&nderbankiu govoriti odločilno besedo, ne marajo slišali o tem posojilu in se Berolinska borza načelno brani privoliti v kototovanje novega posojila zaradi dvomljivega pravnega stanja vlade bolgarske. Vender se od strani dvora in od strani našega vnanjega urada rahlo pritiska na „Landerbanko", da bi kako pomagala vladi bolgarski iz zadreg. Prejšnje čase, ko je še Bontoux bil merodajna osoba pri „Liindei banki" so princesinja Klementina in sorodniki njeni imeli največ delnic tega zavoda. S tega časa so se pa razmere prenieniie, kajti dobro je znano, da je neku Berolinska skupina pokupila največ delnic „Lunuerbanke" in tudi v njeno upravo spravila svoje ljudi. Skoro za gotovo se sme reči, da bode „Laudeibarik" le tedaj odprla blagajnice svoje Bolgarom, ko bodo merodajni krogi ua Dunaji in v Berolinu to želeli, da torej to ne bode financ!-jelen temveč političen posel". Turčija misli v kratkem pomilostiti krečan-ske ustajnike iz^zemši kolovodje. Poslednjih pa ne-čejo izpustiti, ker se boje nove ustaje. V novi zbornici francoskej sedi 22 bivših ministrov, 20 na levici, 2 na desnici in 8 bivših državnih podtajuikov, 6 republičanskih, dva konservativna. Trije bivši ministri so pa propali pri volitvah. V IBcEgiji so konservativci zgubili precej upliva, posebno pravda proti anarhistom v Monsu jim je mnogo škodovala. Boje se zatorej, da morda čas ni več daleč, da so jim izvije vladno krmilo iz rok. Da bi se pa obdržali na krmilu, začeli so kon servativni listi priporočati, da bi se uvela občna volilua pravica. Nadejajo se, da bode večina novih volilcev se odlučila za konservativce, če bode konservativna vlada razširila volilno pravico. Temu se tudi oporekati ne more, da bi tak korak zares povzdignil popularnost konservativne stranke. Razširjenje volilnega prava v Belgiji bi pa bilo potrebno, kajti sedaj je v tej državi volilua pravica tako omejena, kakor v nobeni drugi. Imajo jo le bogatini, ki potem lahko tlačijo narod, Dosedaj se za razširjanje volilne pravice neso mogli odločiti niti konservativci uiti liberalci, kajti oboji so se bali, da bi utegnil potem delavski element dobiti prevelik upliv ua politiko Samo radikale! so se potegovali za občno volilno pravico, toda teh je premalo. Da liberalci neso bili za razširjenje volilne pmtice, si lahko tolmačimo, ker k tej stranki največ pripadajo židovski tovarnarji in kapitalisti, ki se le liberalne imenujejo, v resnici pa neso. V nedeljo bile so na 1'ortiigaljskem volitve za zbornico. Vlada je dobila veliko večino, kar je bilo pričakovati, ker se na Portugalskem jako srečno vlada in dežela vidno napreduje. Pisma iz Pariza. (Piše A. Bez on Sok.) XXV. 27. avgusta. (Zabave v razstavi va otroke in vsa odraslo. — „Palais des entaiits". — „Folics Parisiones". — Ogromen globus. — Nekaj o gastronomiji. — Beseda Čitateljem) Kdor je prišel v razstavo samo zabave iskat a takih ni malo, — našel jo je iu jo bode tudi dovolj ob vs kom času in vsak po svojem ukusu. Tam je več gledališč, zibavišč, gostilnic in kavarn. V prvih se naslajajo oči in uše-ta, a v zadnjih je skrbljeuo za ukusne jedi in pijače, pa poleg tega še za glasbo, katera je došla od tega ali onega kota širokega sveta ter svira svoje narodne komade. Na invalidskem polji pri mndjarskej gostilnici igra ciganska glasba, pri runiunskej škripi jejo zopet tamošnji cigani, pri franeoskej restavraciji čujo so ubrani glasovi čeških harp in violin. A domači godci seveda tudi ne zaostajejo. Zbrali so najbolje orkestre iz raznih stranij dežele ter jih uslovili za dobro plačo pri večih gostilnicab. Okolu in okolu treh velikih palač, katere sem zaporedoma opisoval, so velikanske lope, v njih so pomeščeno kavarne in gostilnice raznih narodnostij. Pred njimi se prostirajo krasne grede, polne dišečega cvetja in zelene livade, v sredi katerih so umetno napravljeni kioski in vodometi Ti so zvečer pri bengaličnej razsvetljavi posebno mični; v njih se utriujajo električne luči, spreminjajoč kapljice v — biserje tako, da dobiva cel vrt podobo kakega mitičnega raja. Po tem raji se sprehajajo ljudje iz vseh delov sveta, v modernih francoskih kakor tudi v svojih narodnih živopisnih krojih. Po nekaterih stezah je tako tesno, da se pride le počasi naprej, pa vender ni polivanja sem ter tja, ni nezadovoljnosti, ako morajo v gnječi cele skupine po tajati; kajti povsod je knj novega za oči, povsod jo dosta zabave, nikdo se no dolgočasi, nobeden drugemu ne preseda, a pač protivno: nekateri se celo radi večkrat srečujejo na teh promenadah, posebno mladi gospodje in gospodičine, čeravno se vidijo tukaj prvikrat — in morda zadnjikrat. Marsikateri, ki jo bolj sentimentalne nravi, bi lehko dobil tisti „Weltduselu, v katerem se je tudi nemški pesnik nahajal, ko je pel: „Seid uimebliingen Millionon, Diesen Kuss der gunzcn "vVclt." Za zabavo otrok je tudi skrbljeno, Česar v prejšnjih razstavah ni bilo videti. Tam bolj na strani stoji nPalais des enfuuts", postavljen od arhitekta Ulmana. Otroci so sedaj še sicer ravno taki, kot so bili uekdaj, vender svet, ki se od leta do leta bolj „stara", misli, da se „starajo" ž njim vred tudi otroci Po večih mestih so take izjeme, kjer je videti dosta „ postaranih" otrok, ali z našim pesnikom rečeno: „kjer dete več kot puta ve". A hvala Bogu, pravilo to še ni postalo. Današnji otroci imajo Še v obče zmirom ono urav, one živce in ono nepokvarjeno srce, kakor nekdaj, in pri otroki h ni treba misliti na nobena umetna sredstva, da se ne bi dolgočasili; saj njim je še večjidel vse novo, in imajo tudi duha dovolj, da si najdejo primerno zabavo. Mislim torej, da ni bila neizbežna potreba, skrbeti še za tako otroško zabavišče v razstavi. A ker so je že postavili tukaj; ozrimo se malo po njem. Igrajo se notri male operete, baleti, pantomime; nastopajo pevci iu pevke, akrobati in eskamoterji. Drobni gledalci in gledalke ploskajo, kolikor premorejo njih drobne ročice; smejo se in vesele se prav iz srca. Za odrasle je bolj zanimivo gledati po gledišči okolu, kakor pa ua „deske, ki svet pomenijo". To množico veselja polnih rudečib obrazkov, to število lepih očij, kodruvih las in mičnih oblek — mej njimi tudi nekaj prav neumnih, kar pa gre na račun materinega ukusa — redko je videti skupaj na jeduem mestu zbianih. Tukaj velja: „PInce a la jeunessel Place a 1'enfance mome!". Diugi, ki niso več v teh srečnih letih, ostajejo zadi, ali pa si naj poiščejo svoje gledišče, ki stoji na na-»prot.ej strani. To gledišče se imenuje: .folies Parisienes" (Pariške norosti). Pa res, kjer je zbrano mej drugimi resnimi predmeti, tudi dosta norosti, naj še bode jedna, katera si sama pravo ime prilaga KakorŠen je „Pariz* po dnevi ia po noči, takšen se pred Btavlja v tem gledišči. Velikaši so i m di v starih časih svoje pridvorne „norce", kateri so jim večkrat mej šalo tudi resnico povedali Zakaj bi se današnji svet bal pogledati sebi v obraz, kako izgleda tedaj, kedar mu manjka resnosti. Aristofan je že davno umolknil, Moliere tudi ni več mej živimi; pa zato imajo besedo glumači, kateri bičajo, ščipljejo z besedo in mimiko to, kar je neumnega in smešnega po tem „čelarnem" svetu sploh in na njih posebno. Dokler se nahajajo ljudje, ki jih želijo za drag denar poslušati, ne bili praktični, ako ne bi predstavljali razne „folije". (Konec prih.) Domače stvari. — (Kof i s kaci j a.) Včerajšujo številko na šega lista zaplenilo je c kr. državno pravdnišlvo zaradi uvodnega članka „Žalostna prikazen*. Članek, doposlan nam iz Pulja, razpravljal jo o tak tiki istrskih Italijanov nam Slovanom nasproti in pripovedoval, kaj nameravajo. Naposled bilo je nekoliko polemike s .Slovencem". Članek bil je jako dobro pisan, bil je miren in stvaren, zato nas je zaplemba uprav presenet la. Današnja številka ima dve strani priloge. — (V današnji seji deželnega zbora) stavil je poslanec Hribar samostalni predlog, da se ustanovi deželna hipotekama banka. Predlog bode v prihodnji seji utemeljeval Ko seje sklenila postava zaradi plače katehetov iu rešilo več prošenj, stavil je ob 12. uri opoludne poslanec Š u k I j e nasvet, da bodi odslej seja tajna, ker ima staviti važen predlog, ki se ima razpravljati v tajni seji. Zbor je pritrdil in javna seja je bila za kij učena. — (V deželnem zboru štajerskem) so dr. Radey in drugovi predlagali, da bi se deželnega reda 12. § predrugačil tako, da bi se iz kurije kmetskih občin volila dva člana deželnega odbora in sicer jeden za kmetske občine na Gorenjem Štajerskem, drugi za kmetske občine na Dolencem Štajerskem. — (Nadvojvoda Ivau) bival je sedaj v Parizu in pridno obiskoval razstavo. Iz Pariza odpotoval je, kakor Dunajski listi pišejo, v Švico. Uložil je sedaj prošnjo, da se drugemu topničar skemu polku odvzame njegovo ime. Nastanil se bode- ne k da kot kapitan v Londonu in ime mu bode „Ivan Feld". Nadvojvoda Ivau bil je podmaršal, a se je tej časti odrekel, kakor je tudi odložil dostojanstvo avstrijskega vojvode, prosil pa za švicarsko državljanstvo. Temu slučaju v zgodovini ni para in skoro misliti si ne moremo, kaj je izredno nadarjenega nadvojvodo in uvrstnega vojaškega pisatelja do tega koraka privelo. Morebiti bodo francoski listi, ki so navadno najprej v tacih zadevah poučeni, kaj gotovega povedali. Kakor čitamo v listih je cesar ugodil prošnji nadvojvodovi in dovolil, da sme odložiti dostojanstvo nadvojvode in podmaršala, tudi imajitelj 2. topničarskega polka ni več. Dobivši ta odlok, vsklikuil je nadvojvoda Ivan: „Moja domo vina izgubila je nadvojvodo«, a pridobila državljana." Bivši nadvojvoda bode odslej pomorski kapitan in Bi bode kot tak služil svoj kruh. Kadar bi pa za Avstrije nastopila ozbiljna ura, bode kot prost vojak stopil v vrste in branil domovino. Doslej potoval je pod imenom „grof Orth", odslej se imenuje »gospod Feld". — (Celovške „Freie Stimmen") z dne 19. t. m. imajo članek „Eine slovenisehe Beschvverde vor dem Reicbsgerichte. V tem članku pripovedujejo, kako je državno sodišče dne 15. t. m. obravnavalo o pritožbi g. Matije VVutti ja in 47 slovenskih prebivalcev od Sv. Lenarta pri 7 studencih na Koroškem proti naučnemu ministerstvu zaradi rušenja v § 19. drž. osnov, zakonov zajamčenih pravic, po katerem sme vsakdo gojiti svoj narodni jezik a se ne Bme siliti, da bi se moral učiti druzega deželnega jezika. Rečeni Št. Lenartčani poslali so prošnjo na dež šolski svet v Celovci, da bi se na trorazredoiei v Št. Lenartu uvela izključno slovenščina kot učni jezik, nemščina pa bi bila od četrtega razreda naprej učni predmet. Dež. šolski svet, v drugi instanci pa naučno miuisterstvo sta prošnjo odbila. Pa zakaj? Okrajni glavar prišel je v Št Lenart in sklical slovenske prosilce. Ko so se sešli, pozval jih je, naj oni, ustanejo, ki so podpisali prošnjo za u pel javo slovenščine. Nihče ni ustal. Izrazila pa se je želja po šestletni šoli, po nedeljski šoli in da bi se slovenščina bolj gojila. Okrajni glavar del je to željo v zapisnik in vsled tega zmatralo je naučno mini-ster8tvo prvo ulogo za upeljavo slovenščine za brezpredmetno; po okrajnem glavarji protokolov.ini prošnji pa miuisterstvo tudi ni ugodilo, ker to spada v postavodaj8tvo. Šent Lenartčani uložili so na vso to pritožbo na državno sodišče, pri katerem je bila dne 15. t. m. obravnava. Zastopnik prosilcev je naglašal, da bi se imelo ministerstvo ozirati na prvo ulogo, kot veljavno, kajti o k r a j ne m u g 1 a v a r j u ni bil nihče naročil, da iz p raš u je prosilce o prošnji njihovi. Naučnega minister-stva zastopnik pa je trdil, da ima le krajni šolski svet zagovarjati in g o j iti interese narodnosti, ne pa občina rji, Če tudi do-prinašajo za Šolo i. t. d. Državno sodišče Šent Lenartčanom ni ugodilo. — Nas bi veselilo, ko bi nazori viteza Spanna, kot zastopnika naučnega mi-nisterstva, o krajnem šolskem svetu in pa uloga, Li jo je v tej zadevi igral pol. „deus ex machina" prišli v državnem zboru v razgovor. — (Novi naslovi.) Kakor vojska, tako bodo tudi dvorni uradi prenaredili svoje naslove. Vsi dvorni uradi, tajni svetniki in komonuki bodo odslej imeli uaslov: B cesarski in kraljevski." — (Iz Pod drage) se nam piše: „Danes, dne 22. t. m. na vse zgodaj obkolilo je našo vas 17 žandarmov. Nikomur ne3o pustili ne vun, ne notri, še pastirji neso smeli živine gnati na pašo. Takoj zarano bile so zastražene hiše: Ivaua Fur-iana, župana našega, Ivana Božiča, zastopnika našega v cerkvenih zadevah; Ivana Žgurja, ob Činskega pisarja, in obč. pisarnico. Pri lem dogodku začelo se je ljudstvo zbirati in ugibati, kaj vse to ponrmja .... Okolu 9. ure predpoludne pripeljejo se eg. dr. Kavčič, drz. pravilnika namestnik, in HJauffen od dež. sodišča v Ljubljani, in g, Ba m-berg, c. kr. pristav okrajnega sodišča v Vipavi, s pisarji. Hiše zgoraj imenovanih zastraženih posestnikov z občinsko pisarnico vred so natančno preiskali, deloma pisma pobrali, mej tem pa so žandarmi ljudstvo razgnali. Poizvedovanja in zašli-šavanja so dolgotrajna in še jih ni konec. Zatožen) smo po § 65. 1. b. in § 302. kaz. zak....... „N. Fr. Presse", ki je že pred dvema dne v oma bila o tem obveščena, poroča ob istem do godku, a dostavlja: „Die Meldung erkliirt, warum das Laibacher Amtsblatt seine eigene Meldungen iu dieser Sache dementiren musste. Man scheint in Laibach die Gemeinde Insassen von Poddraga nacb dem Vorbilde der Affaire von Hniliczki be-handeln zu vvollen." — (Z Goriškega) nam piše odličen rodo ljub: Česar bi ne bil pri nas noben pravi rodoljub pričakoval, zgodilo se je te dni: proti želji in izrecni volji naroda prezrli so naši poslanci najzmož-nejšega in najboljšega delavca našega, dr. A.Gregorčiča, ter volili v dež. odbor Nik. Tonklija, ki je v vsakem oziru v primeri s prejšnjim pravi pritli-kovec. In gospodje poslanci se drznejo še trditi, da so izbrali najsposobnejša moža. Ne govorimo o dr. Abramu, zanj smo bili tudi mi, toda, gospoda, ali res mislite, da ne poznamo svojih mož Da, mi mislimo s svojo glavo in gledamo s svojimi očmi. — Vi se nam pa zdite zelo podobni forki-jadam, ki so imelo jedno oko in so si ga pri rab-ljenji jedna drugi posojevala : Vi imate le Tonkli-jevo oko in s tem gledate. Da to Tonklijevo oko zaljubljeno gleda na mlajšega brata, je pač naravno in ima uzroka dovolj. Te uzroke pisec teh vrstic dobro pozna in jih o svojem času, ako bo treba, tudi vitezu samemu na zobe pove. Mi pa nimamo nikakega uzroka biti zaljubljeni v dr. Nikolaja čislamo iu ljubimo pa neizmerno dr. Gregorčiča, ker poznamo njegove zmožnosti in njegovo delavnost. Vsi smo želeli njega videti v deželnem odboru. Ni se nam izpolnila srčna želja. Kaj početi? Naše mnenje je to naj vsi volile i, ali pa vsa županstva po Goriškem, zlasti po Tolminskem nemudoma izrečejo in to v „Soči" prijavijo, d u so želela imeti v deželnem odboru dr. A. Gregorčiča, ne pa dr. Tonklija mlajšega! — (Volilni shod) bode v nedeljo 27. t. ni ob 4. uri popoludue na Opčinab v gostilni g. Da-neva. Določili se bodo kandidati za V. in VI. okraj, zato naj se volilci mnogobrojno ud leže. — (Politično društvo „Edinost"^ je a svojej seji dne 20. t. m. razpravljalo vprašanje o razpisauih mestnih volitvah. Skleneno je nastopno: „Glede na dosedanje postopanje konservativne stranke v Trstu [»roti našim pravom, našemu narodu in našim poslancem v mestnem zboru, izjavlja politično društvo „Edi 11081", da se ne more upletati v volilne boje v mestu tudi v slučaji, ako bi konservativci lastne kandidate postavili. Žnleč, da bi nam to bilo v prihodnjosti mogoče — ker nas spajajo s konservativci vred iste vezi udanosti in zvestobe k skupnej domovini, katere smo sinovi, izjavljamo tudi, da popolno zaupamo svojej stranki, katera se je vedno in pri vsakej priliki patrijotično ponašala ter bridko obsojamo zlobno obrekovanje, katero je bilo trpeti po izidu zadnjih mestnih volitev slovanskim volilcem". Okoličanskim volilcem naznanjamo pa, kar smo že v prejšnji številki rekli, da naše politično društvo obrne vso svojo pozornost na volitve v okolici. V vseh okrajih bodo postavljeni naši kadidatje; zavedni možje iz Vaše srede, oko ličani, ki bodo z vsemi svojimi silami delali za Vas Narodnjaki v okolici! pazite i u varujte svoje rojake pred italijanskimi hujskači in zapeljivci. Okolica je in mora ostati naša, to pa dokažete pri prihodnjih volitvah s tem, da izvolite naše kandidate. V to ime pomagaj nam Bog — in narodna zavednost! „Edinost". — (Barčićev predlog) za utelovljenje Dalmacije k Hrvatski in Slavoniji ni našel odziva v odseku ad hoc sestavljenem. Tega tudi ni bilo pričakovati, kajti oportuustvo je dandanes prva stvar, a vender bi ne bili pričakovali, da bode Miška-tovič na tak način ugovarjal. Barčićev predlog bode v zboru pokopan, v srci naroda pa bode ostal in utelovl,euje Dalmacije je le še vprašanje časa, — (Umrl) je včeraj g. Bernard J e n 11, bivši krojaški mojster, 94 let star. Pokojnik bil je oče bivših pevcev in „Sokolov" Ljubljanskih gg. Ant. Je nt 1 a, trgovca v Ljubljani, in B. Jen ti a, dispo-nenta v Mariboru, po mestu pa zaradi svojih dov-tipov obče znan. Do zadnjega bil je Čil in trden na duhu in telesu. V mladosti bavil se je mnogo z risanjem in slikanjem in deželni muzej hrani njegovo po naravi zgotovljeno sliko nekdanjega sa-mostaua, ki je stal ondu, kjer je sedaj „Zvezda". Lahka mu zemljica! — (Celjski nemškutarji v škripcih.) Da je južnoštajerska hranilnica v črno zadela, pokazalo 8e je v predvčerajšnji seji deželnega zbora štajerskega. Dr. Neckerroann iz Celja interpeloval je numreč deželni odbor zaradi te hranilnice in jadi-koval, da bode Celjskemu mestu škodovala, kreditne razmere zamotala, narodni prepir pa pomnožila, ker jo to konkurenčen zavod, osnovan na narodni podlagi i. t. d. Celjskim nemšnu-tarjem ta hranilnica že sedaj preseda, kaj še bode, to pa tudi že slutijo. Zato se je dr. Neckermann ohrabril do interpelacije, ki pa ni druzega nego znak Celjske onemoglosti in strahopetnosti. — (Gospod d r. Fr. Ce 1 esti n), vseučiliščni profesor v Zagrebu, je letos že v drugič „Podpor-uemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" daroval pet gld. Bodi mu srčna hvala! — (Slovenska slikarica) „11 Diritto Croato" javlja, da je v Trstu, v prodajalnici Schol-lian bila pred dnevi izložena lepa slika slovenske slikarice, gospodične Kobilčeve. Slika predstavlja žensko glavo in kaže izreden umetnišk talent. — Gospodična KobilČeva je, kakor bode večini čitate-Ijev znano, iz rodoljubne Ljubljanske obitelji in je dovršila akademijo v Monakovem. — (Slavni poljski slikar S i e m i -rad z k i) zgotovil je krasno sliko, predstavljajočo zgodovinsko slavno grško krasotico Frino. Sliko kupil jo za visoko ceno ruski car Aleksander III, a umetn ku dovolil, da jo sme razstavljati po glavnih evropskih mestih. Sedaj je slika na ogled v Berolinu, kjer je vsak dan obiskava na tisoče ljudi j in kjer vse časopisje o njej govori z občudovanjem. — (Knez črnogorski) dobil je nedavno iz Novega Yorka pismo, v katerem ga najmlajši časnikar na svetu, 12 letni dečak, ki je lastnik in urednik časopisa v Novem Yorku, „Jello d'Apeerv". proBi, naj mu blagovoljno pošlje svoje sliko, da jo priobči v svojem listu. Knez ugodil je tej prošnji ter najmlajšemu časnikarju poalal svojo sliko, priložil pa jej tudi naslednje srpske stihe z vernim angleškim prevodom: „Mladomo novinaru iza mora: Što, diete iza mora — Tražiš da ti pošlje sliku — Vod j gorštaka, samodržac — D slobodnu Ameriku? — Evo ti je, d'jete drago — U listu je tvorne stavi — I slobodnim zemljacima — Tvojijema u nj' objavi. — Da je na glaB u nas amo — Njina mudrost, veličina, — A u ljubav za slobodu — Da možemo bit družina. — Nikolaj. — — (Vinorejska šola) v Mariboru je štela lani 32 učencev, mej njimi je bilo 23 slovenskih dečkov in torej le 9 izmej drugib narodov. In v katerem jeziku se je kje poučevalo vseskozi na tej deželni šoli? To je prazno vprašanje zanj, kdor zna, da je deželni odbor v Gradci gospodar te šole. „Slov. Gosp." — (Duhovniške sprememb e vLavan-tinski škofiji.) Gosp. Josip Rostohar, imenovan je župnikom z Zdolah ; provizor gosp. J akob Zupančič imenovan je župnikom pri sv. Ožbaltu pri Dravi. — (Slovansko pevsko društvo na D u-naji) ima v petek 25. oktobra t. 1. v svoji dvorani I. Salvatorstrasse št. 12 ob 1I2S. uri zvečer svoj letošnji občni zbor, pri katerem bodo razna poročila, predlogi in volitev predsednika iu odbora. Izmej Slovencev pristopilo je letos več starejših in mlajših pevcev. Marsikaterega pa Še pogrešamo. Odbor prosi še jedenkrat vse sloveDske pevce na Dunaj i, da pristopijo čim preje društvu. — (Iz Borovnice) se nam poroča, da se bode dne 27. t. m. t. j. prihodnjo nedeljo popo-ludne ob 3Va ur' vršilo slovesno blagoslovljenje »Učiteljskega doma, kakor tudi bolnišnice in hiralnice". — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) ima 28. t. m. svojo prvo redno zborovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1,) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3) Slučajnosti. 4 ) Poročilo o pretečenem tečaji. 5.) volitev predsednika. 6.) Volitev ostalega odbora. 7.) volitev revizorjev Lokal: Schraidtleitners Restauration VII. Lerchen-felderstrasse, 45. Začetek ob 1ja8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Čitalnica v Cel j i) ima v nedeljo 27. oktobra t. 1. zvečer ob 8. uri v svojih prostorih občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajuikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. volitev računskih pregledovalcev, volitev predsednika in odbora in eventuvalni predlogi. — (Litijsko pevsko društvo) priredi dne 27. oktobra t. 1. v gostilni na pošti pevski večer, h kateremu se uljudno vabijo vsi p. n. udje. Začetek ob 7. uri zvečer. — („13 r a 1 n o društvo Kostanjeviško) priredi tekom letošnjega leta sledeče zabavne večere: Dne 9. novembra zabavni večer s tombolo; 30. novembra „Preširnov večer" in 31. decembra „Silvestrov večer" s šaljivo loterijo. Začetek vselej ob 7. uri. Poleg tega prireja bralno društvo v svojih društvenih prostorih vsako nedeljo ua večer „jour fixeu. Začetek ob 6. uri. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Trgatev) je na Štajerskem končana. Razlika mej vini raznih krajev je velika. Kjer so škropili, bilo je mnogo in zdravega grozdja iu vino prodaje se pri Omoži in Ljutomeru, kukor čitamo v „Slov. Gospodarji", po 100 do 110 gld. štrtinjak. Kjer pa neso škropili in so imeli strupeno roso, je pa vino slabo in nema prave cene. — (Na Štajerskem) je 790 javnih ljudskih šol. V 546 šolah poučuje se nemški, v 176 slovenski, v 68 slovenski in nemški. Za vse te šole plačala je dežela v preteklem letu 759.521) gUl. 59 kr. — (V Borštu) ob hrpeljski železnici bil je dne 16. t. m. otvorjen poštni urad ki so ga Bor-ščani in Ricmanjci že dolgo pogrešali. — ((G i e r k e j e v o mehanično gledališče) priredi v soboto in nedeljo nepriklicljivo zadnje predstave s čisto novim programom. Kdor si ni še ogledal teh predstav, naj ne zamudi obiskati jih, ker viditi ni vsak dan kaj tacega. Natančneje se razvidi v inseratu. — (De našn j emu listu) jo priložena priloga S. Kočonde v Zagrebu : Vabilo na naročbo slike Valentina Vodnika. — Opomniti nam je, da je v prilogi pomota, tikajoča se velikosti slike. V resnici meri podoba 79/63 cm in ne 30/24 cm. — (Razpisano) je mesto računskega svetnika in ob jednem načelnika pri finančnega ravnateljstva račuuskem oddelku v Ljubljani. Prošnje v 4 tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Benetke 23. oktobra. Govori se, da bode Košut tudi v zbornici dobil veliko italijansko naturalizacijo in da bode potem senatorjem imenovan. Koburg 23. oktobra. Princ Ferdinand danes opoludne semkaj dospel in se po noči odpelje v Sofijo. Dunaj 24. oktobra. V Frohnsdorfu bila je ob 11. uri dopoludne poroka nadvojvode Leopolda Salvatorja z donno Blanco kastiljsko-burbonsko. Prisotni so bili razven sorodnikov nadvojvoda Karol Ludovik kot zastopnik cesarjev, več nadvojvod in nadvojvodinj. Iz Pariza in Madrida došli člani visocega plemstva, dalje 30 španjskih in 30 francoskih kavalirjev. Dunaj 24. oktobra. Grof Nikolaj Ignatjev iz Rima semkaj dospel. Genova 24. oktobra. Na progi Genova-Ventimiglia pri postaji Voltri trčil osobni vlak s tovornim, iz Savone došlim vlakom. Jeden služnik ubit, jeden ranjen, več potovalcev otolčenih. Razne vesti. * (Velikansko darilo.) Crnogorska kneginjica Stana, sedaj omožena vojvodiuja Leuuh-tenberg, dobda je povodom svoje poroke od ruskega carja milijon rubljev za doto. Ves ta denar poklonila je veledušna kneginja Bvojim vsled slabe letine stradajočim rojakom. Polovica te že pri Dunajski banki nakazana za stradajoče Črnogorce. * (Nov m e c e n a t.) Bivši srbski poslanik v Parizu Ivan Marinovič podaril je povodom smrti sinu svojega, bivšega tajnika v ministerstvu vnanjih zadev 12.000 frankov akademiji znanosti. Iz obresti te glavnice razpisovale se bodo nagrade za dobre patrljotične iu nravstvene pesmi. * (Debela krava.) V Parizu je prodal nek posestnik 3 V, leta staro kravo za 1060 frankov ali 500 gld. Mesa je dala 1276 %, 266 lig loja in koža je bila 90 khj težka. sf-'l^ Gg. pevci čitalniškega pevskega zbora. Pevska skušnja z godbo za koncert pir vfb ,me 27- oktoora Dot,e danes v petek ob kMtmJ 8. uri. Gg. pevci se uljudno poživljajo k udeležbi skušnje. ODBOR. I.ImIu ii-tt upritviiislvit: GoBp. J. S ... na Krku: Hvaležno prejeli znesek 7 gld. 46 kr. ter obrnili po Vasem naročilu. iii ,vi vse leto gld. 4.60; za pol leta Gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Mg -KUBE sues Loterf J n« srečke 23. oktobra. V Pragi : 40, 63, 26, 25, 13. flUsairli «IJ«tiil: 23. oktobru : Manja Dolina , delavčeva hči, 1 leto, Cesta v mestni log fir. 4 za katarom v ćrevih. 24. oktobra: Marija Snoj, delavčeva bdi, 17 let, Kurja vas št. 16, za jetiko. rJT it j — „ 4% državna nre^ke ta I. 1861 250 gld. 132 gld. Državne srečke iz 1. 1H64 100 , 177 „ Ogerska zlata renta 4*/«...... 101 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 97 „ 5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. — Donava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. 122 „ Zemlj. obč. avstr. -11 ,° „ zlati zast. listi . 11H „ Kreditne srečke.....100 gld. 184 „ Budolfove srečke..... 10 ,, 19 „ A-kcije anglo-avstr. ha ike 120 ,, 14tt „ Traramway-dru8t. velj 170 gld. a v. . 221 „ daoea 8.V25 85 80 109 50 10025 918-— 309-50 11920 9-477, 5-67 5S-47'/, 75 kr. 75 „ 25 „ 15 „ 50 50 „ it 60 „ 25 „ Elizabeta otročja bolnica. Podpisani daje na znanje, da se bodo otroci v otročjo bolnico vsprejemali odslej v novem poslopji (v Streli iklh ulicah). Za revne se bode tukaj slednji dan ob 10. uri dopoludne zastonj oni:m> valu. Dr. Jul. Schuster, (901) ravnatel|. Dramatično društvo v Lj ubij »ni. Razglasilo. Dramatično društvo v Ljubljani naznanja onim damam in gospodom, kateri se žele posvetiti slovenskemu gledališču, naj zglnse- svoj pristop do I. decembra 1889. Dramatična šola je dvakrat na teden, in sicer vsak četrtek in soboto. Učenci in učenko dramatične šole morejo za dober igralni honorar koj nastopiti v primernih ulogah. Radi sprejema v dramatično šolo zglasiti se je v društveni sobi (v Čitalnici). V Ljubljani, dne 24. septembra 1889. Dramatično društvo v Ljubljani. Dr. Ivan Tavčar, Anton Trstenjak, predsednik. tajnik. gledališče na cesarja Josipa trgu. V soboto dne 26, oktobra zvečer ob 7*8. uri briljantna predstava z novim programom. »o ♦ o« V nedeljo dne 27. oktobra ii c pr v U1 i<*IJ1 v o 2 zadnji predstavi. Zucetek ob 1 45. popolurine lu 1 ,s- uri zvečer. PROGRAM: Zimska pokrajina z luninim vzhodom. Pomorski vihar s potopom ladljo Moduao v Gibraltarskoj morskoj ožini. Nova avtomatska flrnžba umetnikov mnogo Šaljivih in humoristižklh metamorfos. S jr i j a slih Z UOVlm programom. Na konci svojih predstav usojani si velecenje-nim in umetnost poznajočim obiskovalcem gledališča mojega izreči za mnogobrojni obisk najsrčnejo zahvalo svojo, želeč jim vse blaginje sreče iu pripo-ročujoč se jim za blagohoten spomin ob skorem od-potovanji. Z odličnim spoštovanjem (905) Oskar <3-iexls:e, mehanik in lastnik mt>banioue#a gledališča iz DraiEdau. Srednja temperatura 10 5° in 8G0, za 0*o° nad in 1H)° pod normalom. ^580 C+:B 0040 zavarovalne] družbi za življenje The Ore.<*ham V I.oikI.....i. Pokojni oče moj gospod Amlrvj Nnppanz se je bil pri gorenji družbi zavaroval za znaten znesek. Generalni zastopnik v Ljubljani, g. Ciuldo Zeschko, je po smrti njegovi izplačal zavarovano svoto z največjo kulanco, ne da bi kaj utrgal. Če izrekam javno svojo zahvalo za to, storim to zaradi tega, da ta zavod slehernemu najtopleje priporočam. V Pristovi, dne 20. oktobra 1889. (897) Andrej Suppanz. 22 iet star, izučen v trgovini mešanega blaga, posebno izurjen prodajalec in manufakturist, 4eH »voje mesto do 1. decembra 1H89 uli do I. jnnnrarja 1890 premeniti. — Ponudbe se prosi pošiljati pod ,,s. s.** upravništvu „Slovenskega Naroda*. (898—1) Hiša s pekarijo v na Štajerskem, v rudokopnem kraji, se prostovoljno proda. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (900—1) Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašajo glede jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekša in traja več let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (806—5) VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Ad I. št. 8415 iz 1889. Izvleče Is. C. kr. državno vojno ministerstvo hoče si zagotoviti potrebo različnih oblačilnih in opravnih potrebščin za vojsko za leto 1890. potom občne konkurence in s tem javno pozivlje za ulaganje pismenih ponudeb. Pri ponudbeni obravnavi oziralo se bode le na solidne, zalaganja zmožne avstrijske ali ogerske državljane, kateri morejo izdelovati ponujane predmete iz tuzemskega materijala v svojih etablisementih, ki se morajo nahajati v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ali v deželah kralj, ogerske krone. Vsi predmeti morajo se zalagati točno po uzorcih, ki so v monturnih zalagališčih razpoloženi na ogled. Ponudbe morajo biti napravljene točno po predpisanem formularji, v njih moru biti točno in jasno navedeno monturno zalagališče, v katero žele* oddajati, množina in nazvanje ponujanib predmetov, nadalje cena slednjega predmeta v številkah in pismenkah, nazadnje pa še obrok oddaje. Za ponudbo potrebna 5% varščina ima se uložiti pri kakej vojaškej plačevalnici, in sicer za Štajersko, Koroško, Kranjsko in administrativni okoliš c. kr. namestništva v Trstu pri c. kr. finančni deželni blagajnici kot vojaškej plačevalnici v Gradci, in se mora depozitni list doposlati hkratu z zapečateno ponudbo, pa vender v posebnem tudi zapečatenem kuvertu. Ponudbe s priloženimi uradnimi odloki o prošnji za pridobitev spričevala o soliduosti in zalagalnej zmožnosti iu depozitni listi o uloženji varščine, kateri se morajo hkratu pa vender posebej doposlati, doiti morajo vsaj do dne 10. novembra ob 12. uri opoludne pri uložnem zapisniku c. kr. državnega vojnega ministerstva. Nikakor Be pa ne bode oziralo na pozneje ali brzojavno došle, nepopolne ali nejasne ponudbe in na ponudbe, došle brez depozituega lista o uloženi varščini ali brez odloka o prošnji za pridobitev Bpričevala o solidnosti in zalagalnej zmožnosti. Podrobneji pogoji so sestavljeni v obliki pogodbenega načrta in se lahko ogledajo pri vsakej kornej intendanciji, pri vsakem monturnem zalagališči in pri trgovskih in obrtnih zb »micah avstro-ogerske države. . V ostalem opozarja se na obširneji razglas, objavljen v št. 242 z dne 19. oktobra 1889. (853—1) C. kr. intendanca 3. voja. ||^U> kisla voda po natriju in litiju preskušeiio zdravilno sredstvo proti mehur- Uf Š \ §1 najbogatejša •hpj preskusen o zdravilno sredstvo proti ",m boleznim, kamenu v mehurji, pro-jjl^jgra tinu, dalje proti bole--JSLIs^J lodci, mokri!, dolgoti nemu kataru korjem pomešana, je Radenska voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko Kopanja ▼ »latim In ▼ Jeklenlcl upliro posebno pri: pm tinu, bolečinah tnokrll, nmlokrvnoflti , ian-•kih bolesnih, ihv-boitih i. t. d. StanoTallnče po ceni. Prospekt (brezplačno) od rit v nntollntvn t ko. pnlliM-e Rndence hliiu ljutomera r KadenNka klala voda, ob vznožji Slovenskih goric, ne Kamenjati z lladgoiiNlco, to je KadkerNbiirger. "^Ml Oeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno Bpojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (264—28) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in M. Kastner-Ji v Izubijani. Že več nego petdeset let preverjeni in v obče priljubljeni toaletni predmeti za kakor: Eau de Lys de Lohsc, jedino branilo proti ogorelosti, odstrani gotovo vso nečistosti kože, kakor: rumene lise, mozolje, bakreno rudečico, naredi obraz, vrat, pleča in roke svetlo bele, daje polti zdravi, mladostni vid. V originalnih flakouib z navodilom za rabo. s-ovo lilinomlečno milo, zaradi svoje čistote in milobe najboljše toaletno milo. ki ohrani vsled tega, da ima mnogo t o Išče v Bebi, kožo gibčno in mehko. ov lilin poudre, za po dnevi in zvečer, nenavadno line in nežne kakovosti, držeč se iu neviden na koži, bolj baržunast, nego vsi drugi nahajajoči bo poudrcs, bol in roza za blondinke, rumen za brinotke. Gustav Lohse, 46 Jftger-Strasse, Berlin, a.T7-©m.I parf-13.233.013.2:, (719—9) Dobivajo se v vseh prodajaInieab parfuma in galanterijskega blaga. M !• a ■ 111 e zaloge v t ii/oinst vii: R. DITMAR NA D U NAJ I. Lastne zaloge InozcmNtvii: Dunaj, Budimpešta, _ _ . . ., . _ . Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec, NajVeCja tOVama Za SVetllniCe V Evropi. Milan, Rim, Lyon, Varšava, Trst. (TXstei:n.o-\rlj©2n.a, 13-3=0,) Bombay. 1)1T M AB-JKVE SVETILNI C S Dunajska bliskovna svi 30'". R. DITMAR-JEVA ! Dno. Kom svetilnica 30" svetilna sila 105 sveč. Fonotuctriono izmerila gospoda 1 Dr. L. Weber, kralj, profesor na vseučilišči v Vratislavi. Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. R.Ditmar-jeva Dunajska bliskovna svetilnica 80 HpOllllj užiga. regulira in ugasuje. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni s^etilec s kroglastim plamenom. Velikosti: l.V", 20"', 25"', 80"', 35'", 45"' Svetilna sila: 31 50 70 87 138 157 sveč za mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. Solučni sretllec 15'" in IV" davno preverjena sistema za mizne, visečo in stenske svetilnice. lstk sicE&U'iie stvari, ki so potrebne za petrolejske svetilnice, — v največjej j izberi. meteornim svctllcem Cl i Posrečilo so mi je Še bolj dovršiti bvojo lani izumljene meteorske svotilc.e (s krogljastim plamenom), ki so dosegli velikaimk uspeh \ 08 POSe Ulio OpOZaria. tuzemstvu in povsod V inozemstvu, njihovo svetilno silo Se povekiati, ravnanj.-, ž njimi pa napraviti jednostavne) e, jLrM t»0 , ^ in 30"') lahko prižgejo, ko se proč vzame svetilničen venec, ne da bi se moral proč vzeti še cilinder, tnlpa ali pa strešloa. (OleJ poaooo.j Ilustracije in ceniki pošljejo se takoj zastonj in franko. (G78—9) Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka ^ftP^ boljša trgovina s svetilnicami na prodaj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1*.