BUY
UNITED STATES iAVINCS BONDS ANDSTUin
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
.12 2^
1553E.30si'.
CITY
ENAK
m
A L 1 T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest	F^EFENSElj
Slovene	
Daily in	BUY
Ohio	juR STATES
	SAVINGS
Best	It
Advertising	
Medium	
ŠTEVILKA (NUMBER) 4
wj^OLUME XXV. vš--
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 6, 1942.
fkHERBKI BOMBNIKI V BOJU Z H JAPONSKO BOJNO MORNARICO
tjimeriški bombniki so silno poškodovali neko japonsko bojno ladjo ter pogreznili

ŠTEVILKA (NUMBER) 4
FATA MORGANA
en japonski rušilec.
Rditi boji med ameriškimi in japonskimi jiu	četami
a# WASHINGTON, 5. januarja. s< - Vojni department poroča, da 5 0 težki ameriški bombniki sil-el o poškodovali neko japonsko , ojno ladjo, pogreznili en ja-Q onski rušilec ter zadeli še več rugih japonskih ladij. Bomb-iki so so vrnili nepoškodovani a svojo bazo.
I^&lje naznanja vojni depart-•; lent, kako se je mala ladja a-^ leriške bojne mornarice, U. S. • Heron, tender za pomorska 'tala, uspešno branil polnih se-d em ur napadom japonskih ombnikov, nakar je srečno do-k svoje pristanišče. T boji med Amerikanci in Japonci Ameriške in filipinske čete enerala Douglasa McArthurja o se včeraj srdito borile proti gj a^ponskim napadom v svojih ločno utrjenih pozicijah gora-^ga Baatan polotoka.
Japonci si prizadevajo naščuvati proti Amerikancem filipinski čete, katerim naglašujejo njihovo plemensko sorodnost z Japonci na letakih, katere mečejo iz letal.
Bojazen za usodo Amerikancev
Washington izraža bojazen za usodo kakih 2,500 ameriških civilistov v Manili, ker je general, McArthur sporočil, da Japonci surovo postopaj^ z ameriškimi civilisti.
Prodiranje Japoncev v Malaji
Na Malajskem polotoku Japonci se vedno prodirajo v oči-gled hrabri obrambi Angležev. Glavni boji tam se vrše v Perak provinci.
V Burma okraju so prizadejali ameriški in angleški letalci silne izgube japonski zračni sili, ki si prizadeva preprečiti dobavo materiala Kitajski po Burma cesti.
<9 VICTORY

VALJAR RUSKE
OFENZIVE SE VALI NEVZDRŽNO NAPREJ
Vedno večji nesporazumi med Hitlerjem in njegovimi generali, katerih zdravje je nenadoma "zrahljalo."
rusi so zavzeli mesto kozelsk, ki leži 155 milj jugovzhodno od moskve
_'K
i
Councilman Gunning izvoljen za predsednika clevelandske mestne zbornice
upan Lausche naznanja, da se bo v javnih šolah treni-^ ralo posebne stražnike. — Zvišanje plač council-.jij ®™anom v ifcuciidw, -'
Thomas J. Gunning, goreč za- ne strinja s povišanjem plače v ovornik ideje, da bi mesto la-tovalo poulično železnico, je bil noci izvoljen za predsednika cestne zbornice, kateri je do-lej predsedoval councilman A.
DeMaioribus.
Clevelaiidski župan Frank J. ausche je včeraj izjavil, da 'odo clevelandske šole glavni jostori za vežbanje stražnikov, bodo iij-ielj paziti na letalske lapade, "razen če ne bo postav-pcn proti tej ideji kak tehten
frgument."
"lit Lausche se je imel se-' ^^^es dopoldne s šolskimi »aborniki ter s predsednikom ora za civilno obrambo in z ^nimi policijskimi uradniki, s a erimi bo razpravljal o orga-
tražnik^^^ ^®čajev za vežbanje
zbornica v Euclidu je 0 o glasovala, da se zvišala	plače od' $25 v mesečno, predsedniku
I« ZZ,	»'-5»
I
tem času in da bo še proučeval to ordinanco.
DOHODNINSKI DAVEK V RUSIJI
V Moskvi je bila uradno naznanjeno, da bo^ s 1. januarjem moral plačati dohodninski davek vsakdo, ki zasluži približno $1.00 na dan.
Od zaslužka $365 bo treba plačati $25, od $4,800 pa $545. Davek bo mogoče odplačevati v mesečnih obrokih.
Čim bolj jo Hitler, Goering in Goehh els ubirajo od zmage do zmage, tem bolj se resnična zmaga odmika od njihovih oči. Vse njihove zmage so slične fati morgani, prividom v puščavi, ko vidijo od žeje umi rti joči v dosegljivi daljavi cela jezera pitne vode, ki pa se izkažejo samo kot peščene p ustinje, čim si hočejo ž njo figasiti svojo žejo.
Izgredi v Parizu; ; Konec zadnjega 32 oseb ubitih, | štrajka A. F. of L. mnogo ranjenih! delavcev v Penni
Kalinin čestital angleškemu kralju k novemu letu
Umori odgovornih vladnih činiteljev v Franciji
LONDON^, 6. januarja.
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da so pričele ruske ar-,
made ofenzivo proti Harkovu,;
drugi prestolnici Ukrajine, v ka-!
teri so že napredovali za 30 milj, j dn dalje, da so Rusi zavzeli Ko-i zqlsk, prvo mesto, ki spada v J administracijo Smoljenska. Mesto Kozelsk je oddaljeno 155 milj južnovzhodno od Moskve.
Verč polotok izčiščen Nemcev Rusi danes naznanjajo, da so zapodili Nemce s skoro vsega BERLIN, 5. januarja. — Ofi-Verč polotoka, ki tvori krimska j cijelni nemški radio, rekordiran vrata v Kavkaz, ter so vrgli| v New Yorku, naznanja: Ofici-
jelna poročila iz Vichyja nazna-
Na železniški progi sta bili najdeni trupli ministra notranjih zadev in ravnatelja ministrstva.
Nemce iz mesta do mesta te-' -
kom svojega dvodnevnega prodiranja, v katerem so napredovali 45 milj.
njajo, da sta bila najdena mrtva —po vsej priliki umorjena— francoski minister notranjih za-
Nacisti so streljali v množico dijakov, ki so demonstrirali proti nacijskemu "redu."
BERN, Švica, 5. januarja.
Delavstvo v Beaverju se je Predsednik Sovjetske Unije
danes vrnilo na delo. — .ZatvQritev naprave v Ta-rentumu, Pa.
je izrazil kralju svoje zadovoljstvo nad harmonijo vzajemnih nazorov.
Veliki uspehi sovjetskih armad jjjey Pierre Pucheau, in general-Poročila iz Kujbiševa nazna-1 ni ravnatelj notranjega mini-njajo, da je sovjetska armada j strstva. Poročilo dalje naznanja, strla nemške protinapade na (jg, sta bili najdeni trupli notra-
I
BEAVER, Pa., 5. januarja.—j LONDON, 5. januarja. — Tekom demonstracij, ki so jih' Danes so se vrnili na delo k Moskovski radio poroča, da je priredili pariški dijaki dne 3.: dvema defense housing projek- poslal Mihael Ivanovič Kalinin, januarja popoldne, so imele j toma tukajšnji A. F. of L. predsednik Sovjetske Unije, an-zadnjo besedo nacijske strojni-j "karpenterji", s čemer je bil gleškemu kralju za novo leto
O
Znano
je« da se župan Sims
Nov grob
Preminil je Joseph Menart, star 89 let. V Clevelandu je bival 50 let. Doma je bil iz vasi Peč, ^ra Polica pri Višnji gori. Tukaj zapušča dva sina, Jo-sepha in Johna, eno hčer, 18 vnukov, 10 pravnukov in več drugih sorodnikov. V starem kraju pa brata in dve sestri. — Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob deveti uri v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6010 St. Clair Ave. Bodi mu lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje!
ce, kakor naznanjajo poročila tukajšnjim diplomatskim krogom. Najmanj 32 oseb je bilo ubitih in mnogo več ranjenih. Ko so oblasti videle, da ne morejo obvladati situacije, so šli v akcijo nemški patruljni avtomobili.
Nacijski avti so zavozili v množico ter oddali nad njo salvo strelov, nakar so pričeli "čistiti situacijo."
Posebno poročilo naznanja, da je bilo najmanj "100 talcev" ubitih, nakar so najbrže 'likvidirali" še nadal^o stotino.
Poročila iz Vichyja pa naznanjajo, da se je primeril "resen incident" v Brestu, francoski pomorski bazi, katero so Angleži v soboto zopet bombardirali. Ta incident, o čigar značaju pa ni podrobnosti, je povzročila mestna zbornica Bresta, ki je bila zato suspendirana.
MUSSOLINI SI JE PRIPRAVIL GNEZDO V URUGVAJU .
rlfianua	' ^^"gvaj, 5.
'I .	(ONA). — Verodo-
7 e	naznanjajo, da
?,	ita^lijanski premier Mus-
^ vo't^ ^ Urugvaju neko posest-Sj,-	je pripravljen vsak
°v. z bombnikom iz Ita-la	pojavila tozadev-
) potreba.
da je Mussolini vse potrebno za svoj
nagel beg iz Rima za slučaj, če bi položaj v Libiji pričel ogrožati njegovo pozicijo. V ta namen je na nekem tajnem letališču'pripravljen noč in dan velik bombnik, ki bi ga ponesel iz Italije.
Dotično posestvo v Urugvaju je že obljudeno po najetih ljudeh, dasi nima nihče izmed njih
končan šesttedenski nesporazum glede mezd, katerega je U-rad za produkcijskd vodstvo o-značil kot "^dini delavski spor, 'ki je sedaj prizadel vojno-obrambno, produkcijo."
Zahteva karpenterjev, ki so zahtevali $2 povišanja plače na teden, da bo njihova plača enaka pittsburški lestvici, ki odre-juje po $12 na dan, je bila predložena posebnemu odboru, čigar odločiti"! se bosta pokorili obe stranki.
TARENT'TM, Pa. 5. januarja. — Samuel Oorbis, lastnik Alu-
sledečo brzojavko:
"Naj Vaše Veličanstvo izvoli sprejeti moje iskrene čestitke in najboljše želje k novemu letu kakor tudi moje osebne želje za uspeh vaše armade, in mornarice.
"Harmonija nazorov in glavnih problemov v borbi proti skupnemu sovražniku, nemškemu agresorju, je bila ojačena z obiskom vašega ministra zunanjih zadev Anthony Edena.
"To soglasje nazorov je najbolje jamstvo za zmago nad sovražnikim in za sikupno po-
Ijeningrajski fronti. ter da je tekom. petdnevnih napadov zavzela 300 štirjaških milj ozemlja in nad 30 vasi.
Vodstvo sovjetske armade poroča, da se ruska ofenziva
njega ministra, ki je bil znan kot eden najgorečnejših zagovornikov francoskega sodelova« nja z Nemčijo, in ravnatelja ministrstva, na železniški progi med postajama Melun in Troyes.
nevzdržno vali naprej in da ime generalnega direktorja mi-
m,inum Ladder Co., naprave, je | vojno akcijo za dobrobit vseh zaradi delavskih sporov zaprl, svobodo ljubečih narodov."
svojo napravo ter, apeliral na i	-:—
Urad produkcijskega vodstva, j Progresivne Slovenke, kro°
pojma, kdo je lastnik posestva.
•p^ClSTl MORIJO ZA TIFUSOM OBOLELE LJUDI
avtentične infor- in katere bi bilo težko izolirati Jo	Stockholma potrjuje- za zdravniško oskrbo.
da je nemška Izolacija za zdravniško oskr-Ho p ^	za Vzhod- bp je nemogoča, ker ni v teh te-
ii* sijo	Sovjetsko Beloru- ritorijih nobenih zdravil in mi-
"^listo usmrtitev vseh ci- la in nobene kontrole nad pre-ki so oboleli za tifusom mikanjem prebivalstva.
Silen mraz v Clevelandu
Včeraj je bil v Clevelandu t&-kom dveh let najbolj mrzel dan, ko je padlo živo srebro v toplomeru 2 stopinji nad ničlo. Vremenski prerok Andrus je včeraj izjavil, da bo trajalo mrzlo vreme še najmanj 24 ur; po njegovih navedbah bi moralo torej biti danes konec teg& strupenega mraza.
Pred letom dni je znašal na ta dan mraz 11 stopinj nad ničlo, dne 5. januarja leta 1940 pa 4 stopinje.
Mnogi avtomobilisti so imeli včeraj velike neprilike s svojimi avtomobili, katerih niso mogli zastartati ali pa jim je znfrz-nila voda v radiatorjih. Garaže in gasolinske postaje so delale včeraj sijajen "business".
da naj prevzame napravo v svojo upravo. Omenjena tovarna izdeluje lestve za; - podmornice in bombnike.
Corbis je dejal, da zahtevajo njegovi delavci, ki so člani Ameriške delavske federacije, 25 centov povišanja mezde na uro. Izjavil je, da so mu unijski voditelji povedali, da bodo njegovi delavci v sredo prenehali z delom, ako ne ustreže njihovi zahtevi.
zavzetih vedno več in več vasi. finska ima g^vobol V Finski nastaja vedno večje nezadovoljstvo zaradi nadaljevanja vojne. Iz,raznih znakov je razvidno, da je Finska pripravljena, končati vojno z Rusijo, toda v vladi in tudi med ljudstvom vlada bojazen, da je morda za to že prepozno, ker ruska ofenziva silno ogroža tudi Finsko. Bil je čas, ko je Rusija želela s Finsko mir, katero željo sta podprli tudi Anglija in A-merika, toda ob času nemških
(Dalje na 4. strani)
nistrstva je bilo navedeno kot Perrigeault ali Paringault.
Nortanji minister Pucheau je bil znan fašist ter v zvezi z raznimi fašističnimi organizacijami.
Usmiljenim srcem!
Prosi se rojake ali rojaka, ki ima peč na premog, in sicer z dvema obročema, ter je sam ne potrebuje, da bi jo podaril siromaku, ki si je ne more £'am kupiti. Kdor jo ima in bi jo hotel darovati, < naj sporoči to v u-radu Enakopravnosti.
Dne 16. februarja bo registracija vseh mladeničev in mož, starih od 20 do 44 let
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Anton Stefančič, Jr., 892 Rudyard Rd., so se oglasile vile rojenice ter pustile zalo hčerko prvorojen-ko. Materino dekliško ime je bilo Caroline Kozeglav, hči Mr. in Mrs. Kozeglav iz E. 43 St. Mati in dete se nahajata v Wbmen's bolnišnici v dobrem stanju. — Naše čestitke!
V bolnico
Včeraj je bil odpeljan v Lakeside bolnišnico Mr. James Ro-bich, R. D. 6, Brush Rd., Euclid, Ohio, ker je zbolel za pljučnico. Želimo mu, da se mu zdravje kmalu vrne.
žek št. 1 >
Opozarjam vas, da se udeležite seje v torek, 6! januarja, ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd., v sobi št. 3. Po seji se bo vršilo predavanje, ki ga priredijo "Red Cross Volunteers", to so one žene in dekleta, ki prostovoljno delajo za Rdeči križ. Prosim vas, da se u-deležite v velikem številu, ker sem obljubila, da nas bo gotovo 25 navzočih, saj nas je vedno še veliko več na naših sejah.
Obenem prosim tudi tiste žene in dekleta, ki še niso pri Progresivnih Slovenkah, da bi se nam pridružile. Pridite na sejo danes večer!
Frances Wolf
HUDA ZIMA NA BALKANU
Kot pravi neko poročilo iz Ankare, je po vsej jugovzhodni Evropi zavladal skrajno hud mraz s snežnimi viharji. Pravijo, da tako hude zime v balkanskih deželah že ni bilo 20 let.
V Bukarešti so vojaške straže po ulicah vstavljale ljudi in jim vzele kožuhe, ki so jih poslali na fropJo.
WASHINGTON, 5. januarja. Dne 16. februarja se bodo morali registrirati vsi, ki so stari od 20 do 44 let, s čemer bo na razpolago za vojaško službo na-daljnih 1,300,000 mož.
Iz današnje predsednikove proklamacije je razvidno, da bo
jo slednjih še dva posebna datuma.
\ -
hitler nagradil kvislinga
Hitler je povišal znanega norveškega izdajalca, majorja Qui-vsled te nove registracije priza- slinga (Kvlslinga) v generala
detih okoli 9,000,000 mladeničev in mož.
V tej skupini bodo tudi možje razreda A, razporejeni, kakor sledi:	' '
Dvajset let starih — 600,000; 21 let starih (ki so dosegli to starost izza zadnje registraci-
za njegovo izdajsko delo nad Norvežani. Po Nemcih kontroliran radio v Oslu je oni dan naznanil: "Kdor ne bo za novi red delal, tudi jedel ne bo!"
Devetkrat zabodel ženo
Mrs. Rose Dobos, sl i ra 56 let, je) 300,000 ; 36 do 44 let starih I gg nahaja v nevarnem stanju v — 400,000. Preden se bo arma-, g^. , Luke's bolnišnici zaradi sil-da povečala z novo registracijo, j ne izgube krvi, ker jo je njen bo vpoklicanih v armado še oko- gg stari mož Julius v spanju li 915,000 mož, starih od 21 do j devetkrat zabodel. Po storjenem 35 let, ki so bili že registrirani, j (jgjanju je hotel izvršiti samo-Novi Selective Service zakon j ter je tudi sebe zabodel, odrejuje registracijo vseh dr- on je z nevarnimi poškod-
žavljanov in tudi večine nedr-žavljanov v starosti od 18 do 64 leta, toda bojni službi so podvrženi samo možje od 20 do 44 leta.

bami v bolnišnici. Mož je, napadel ženo ob treh zjutraj. Ropot v stanovanju je zbudil nekega podnajemnika, ki je hitel pogledat, kaj je, toda ker je na-Proklamacija, predsednika šel vrata v stanovanje zakoncev Roosevelta ne ckienja ničesar o zaprta, je pozval policijo. Julius onih, ki so isVen 30—44 skupi- Dobos je bil pred kratkim iz-ne. Toda neuradno se je javilo, puščen iz neke opazovalnice za da se bo odredilo za registraci- umobolne.
6iXAi\ i
S N A S a £> S X V 19 O 9 9
8. januarja,! 6.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
^IIIIIIC
Redna letna delniška konferenca SND., ki se vrši dne 8. januarja 1942
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO,
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..............................................................$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50
Po Doštl v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto.................................................................................$4.50
za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece...............................■.............$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države:
ga celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
HITLER KOT STRATEG
Kakšen bo učinek dejstva, da si je Hitler prilastil vrhovno poveljstvo nad nemško armado? Neka osebnost,
ki je natančno proučila Hitlerja, podaja sledeče mnerije:
"Ako bo poslej res Hitler snoval nacijsko strategijo,
bo to vsekakor dobro za nas. Če pa bo, na drugi strani,
pod plaščem vrhovnega poveljstva, samo izbiral med načrti, ki mu jih bodo predlagali generali, pa utegnejo nacijske armade zaznamovati še nadaljne uspehe.
"Nobenega povoda ni misliti, da je Hitler strateg.
V njem ni ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da ima um Napoleona ali Focha.
"Hitlerjeva velika zmožnost je v praktičnem poznavanju ljudske psihologije. On ima redek dar prodiranja v potencialno miselnost mas in posameznikov. Z izkoriščanjem tega svojega dam, se je dvignil do moči.
"Zato je verjetno in možno, da je Hitler, ko mu je več njegovih gener^ov pojasnjevalo svoje ideje, bil zmožen ugotoviti, kdo-izmed njih pozna svoj posel in kdo 35. Društvo Slov. Social Klub, št. 27............................Louis Zorko
IME DRUŠTVA	^ Imena zastopnikov
1.	Društvo Brooklyn, št. 135 SNPJ..............................John Kovač
2.	Društvo Carniola Hive, št. 493 T. M.................Frances Zugel
3.	Društvo Camiola Tent, št. 1288 T. M...................John Tavčar
4.	Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ................Joseph F. Terbižan
5.	Društvo Cleveland, št. 23 ZSZ ................................Frank Glach
6.	Društvo Comrades, št. 566 SNPJ ...........................John Vehar
7.	Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ............John Susnik
8.	Društvo Danica, št. 11 SDZ.............................Josephine Centa
9.	Društvo Dosluženci ...............1...............................Frank Wirant
10.	Tiskovna družba Enakopravnost..............................John Renko
11.	Društvo France Prešeren ...................................Joseph Okoren
12.	Pečlarski Klub ....................................................Felix Strumbelj
1^. Društvo Godba Bled................................................................—-
14.	Društvo Dram. zbor Ivan Cankar ....................Rudy Widmar
15.	Društvo Glas Clevelandskih Delavcev, št. 14 ....Frank Cesnik
16.	Društvo Jugoslav Camp, št 293 WOW..................Wm. Candon
17.	Društvo Dram. zbor Abraševič ........................Vinko Spolarac
18.	Društvo Jutranja Zvezda, št. 137 ABZ..................Mary BrOdac
19.	Društvo Ilirska Vila, št. 173 ABZ..............................................
20.	Društvo Lipa, št. 129 SNPJ ...............................Frank Smole
21.	Društvo Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ ............Anton Wapotich
22.	Društvo Loška Dolina ................................................Fr. Baraga
23.	Društvo Naprej, št. 5 SNPJ....................................Anton Vehar
24.	Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ ....Frances Candon
25.	Društvo Napredni Slovenci, št. 5 SDZ..................George Turek
26.	Društvo Novi Dom, št. 7 SDZ..................................Krist Stokel
27.	Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ ............Frank Fabian
28.	Društvo Ribnica, št. 12 SDZ ....................................Andy Sadar
29.	Slovenska N. Čitalnica............................................................
30.	Društvo Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ........Mary Somrak
31.	Društvo Slovan, št. 3 SDZ.............................Ludvik Medvešek,
32.	Društvo Slovenec, št. 1 SDZ.................................Joseph Trebeč
33.	Društvo Sveta Ana, št. 4 SDZ ..........................Anna Erbeznik
34.	Društvo Složne Sestre, št. 120 ..............................Agnes Jerič
tako visoko, da se bo slišal tudi v Washington, D. C., da smo preganjani na naši zemlji, katera je naseljena s slovenskim rodom čez tisoč let. Tretjič je pa naša sveta dolžnost, do ohranimo to, kar smo si ustanovili v teku dolgih let tukaj v Ameriki! To so naša kulturna in prosvetna društva. Zadnje čase se vidi, da smo postali zelo brezbrižni proti tem. Res je, da umirajo naši vodilni ljudje, nekaj je pa krivo tudi nočno delo. Ali tudi temu se da odpomoči, ako bi bilo malo več požrtvovalnosti in resne volje. Nobeden ni-brez napak, in nobeden ni popolen, zato bi si morali biti kulturni delavci v resnici kot bratje!
Apelira se na vse bivše člane Verovška, Jadrana in Čitalnice, da postanejo zopet člani teh društev in tako pomagajo oživeti naše družabno življenje v
Slov. del. domu. članstvo čitalnice SDD se pa opozarja da se vrši občni zbor čitalnice dne 7. januarja ob 8. uri zvečer. Pridite vsi, ker se bo volilo nov odbor in ukrepalo več važnih stvari.
Louis Elovar
Zahvala
članstvo čitalnice Slov. del doma se najiskrenejše zahvaljuje Progresivnim Slovenkam, krožek št. 1 za tako velikodušen dar čitalnici SRR $10.00 iz društvene blagajne. In so tudi nabrale na občnem zboru tudi $10.00 za Čitalnico SDD. Skupni dar $20.00.
V imenu članstva čitalnice še enkratna hvala tem naprednim ženam, ki so v resnici progresivne, ne samo po imenu, pač pa tudi v dejanjih.
Tajnik.
noat je bila skrajno breztl |
in zasluži hude lekcije. j |
, Nihče ni mogel dvomiti,» i / . ... , , •	, ""I"
bojeviti notar, ki so ga po'
borilnih dvoranah tako
poznali, ne bil profesor, kif
(stai
čins
G
ved
usoda izbrala, da nauči Turčina francoske vljudno) — Prijatelj, je dejal i Villemaurin in potrepal sv3 klijenta po ramenih, naš:! ^ žaj je izboren, ker je božja ' vica na naši strani. Vse 4^. J' naj Bog uredi! Nič ne dv<f kako poteče stvar; srce
junaško in roko gibčno. zabite pa, da zareza ne se globoka. Dvoboj je zato,
Naša govorica in naša pesem
gOM
stvi ipoi;
ožje, je jTrc )žje meš2 vic(
ne. Na ta način mu je bilo možno, izbrati može in načrte, ki so—doslej—ž njimi uspevali.
JUNAŠKA DELA JUGOSLAVIJE
New York Herald Tribune z dne 22. decembra
piše:
Dogodki zadnjih tednov so jasno pokazali veliki delež, ki ga je Jugoslavija prispevala narodom, ki se bore proti osišču, s svojo junaško borbo proti daleč bolj močnim nemškim armadam v letošnjem aprilu. Brez ozi-rov na moč Nemčije, ki se je je zavedal, je jugoslovanski narod izzval Hitlerjeve armade, s svojim postopanjem vrgel iz tira ves nemški vojni načrt in mnogo prispeval k porazu, ki so ga naciji doživeli v Rusiji, prvem nemškem neuspehu na bojnem polju.
Ko se j^ marca s prevratom izročila oblast v Beo gradu vladi, ki je bila trdno odločena upreti se osiščnim grožnjam in pritisku osišča, so bile nemške priprave na ostalih bojiščih malone končane. Nemške divizije so bile zbrane vzdolž turšlfe meje; morali so jih vrniti in razporediti za napad na "Jugoslavijo. Priprave za napad na Jugoslavijo so stale Nemčijo deset dni, pravi boji, ki so sledili na Balkanu, pa so pomenili izgubo štirih do šestih tednqv. Namesto da bi neovirano korakal skozi Turčijo, je Hitler moral svojo delavnost v tej smeri omejiti. Po nesrečena vstaja v Irakuf, ki so jo Angleži zadušili, je pokazala, do česa bi moglo priti, če si Nemčija ne bi z boji^Korala utirati pot na jug skozi Jugoslavijo in Grčijo.
Zastoj nemških akcij v Rusiji je še bolj važen dogodek. Priznava se, da so vremenske razmere bile največjega pomena za obrezmočenje nemških tankov in zmanjšanje koristnosti nemških zračnih sil. Če bi Hitler mogel napasti Rusijo maja namesto ob koncu junija, bi teh nekaj tednov toplega vremena in suhih cest moglo povzročiti padec Moskve. Torej je vse leto vreme, ki ga je jugoslovanski narod kupil za ceno surovo in krute zasedbe, bilo neocenljive vrednosti za sedanje zaveznike Amerike v borbi proti osišču.
Čeprav premagana, je Jugoslavija nadaljevala borbo in tako dala pokorjenim narodom Evrope sijajen zgled, kako more mali in odločen narod bojevati se proti sovražnim silam v svoji zemlji. Naciji so bili prisiljeni pritegniti svoje čete z drugih bojišč, kjer so bile več kot potrebne in jih uporabiti pri prizadevanjih, da zaduše duh jugoslovanskega odporni. Ti načini ter strašenje, grožnje in teror, ki je z njimi Hitler aprila hotel doseči osvojitev države brez krvi, so ostale neuspešne in Jugo* slavija še naprej koristi zavezniški stvari neobotavljajoč se s krvjo in trpljenjem svojega naroda plačevati odpor, ki ji bo ostal kot neporušno-jamstvo.
36.	Društvo Social. Zarja ...............................................................
37.	Društvo Svetega Janeza Krstnika, št. 37 ABZ .. .....................
38.	Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ..........Frank Modic
39.	Društvo Sv. Srca Jezusovega..............................Andrej Tekauc
40.	Društvo Svobod.Slovenke, št. 2 SDZ ....................Nežka Kalan
41.	Društvo Sv. Vida, št. 25..........................................John Vidmar
42.	Društvo Srca Marije (staro) ............................Mary Stanonik
43.	Društvo Spartans, št. 576 SNPJ ..............................Ann Opeka
44.	Društvo St. Clair Grove, št. 98 WC ................Theresija Zele
45.	Društvo Progresivne Slovenke, št. 2............Josephine Močnik
46.	Društvo Triglav ...................................................:
47.	Društvo Tabori št. 139 SNPJ ......... .,............Anton Železnih
48.	Društvo Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ................Milka Pagon
49.	Društvo George Washington, št. 180 APU ..Stanley Pechaver
50.	pruštvo Martha Washington, št. 38 SDZ ............Ann Tekauc
51.	Društvo Washington, št. 32 ZSZ ............................Frank Fende
52.	Cankarjeva Ustanova..............................................Joseph Jauch
52.	Društvo Clainvoods, št. 40 SDZ..........................Howard Cerne
53.	Sloga.................7..............................................................................
54.	Glasbena Matica ...... ............................................
DK. "ENCLID" 4t. 29 S. D. %.] zapisnikar. Andi Noch, Anton je izvolilo sledeči odbor za leto ■ Laurich, Johan Dodič, nadzor-1942: Josip Mačerol, predsed- niki. — Dr. jRotter, dr. Skur nik; Frank Maurich, podpred- zdravnika. — Seje ee vršijo sednik: Frank Gorjanc, tajnik, tretji petek ob 7. uri zvečer v
19314 Arrr,.'head Ave.; Matija Društvenem Ncr.'-;:, bl?,s?.jnik. Frank Požar, Ave.
domu na Recher
'Vabilo
Staro leto je minilo in novo se je pričelo in želimo, da bo to bolj srečno, kakor lani. S tem tudi dramsko društvo Anton Verovšek želi vsem najbolj crečpo in je ^ začetek leta pripravilo igro, ki mislim, da bo vsem ugajala, 'ker je polna smeha in humorja.
Še ime vam to pove: "O ta vražja ,vdova"
Pridite v nedeljo 13. januarja v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Igra se bo pričela točno ob 3:30 uri popoldne in no ob 4 uri, kakor eni naši ljudi 2 mislijo.
Ako boste zamudili prvo dejanje, boste sami krivi, ker enkrat bomo zares točni in to bo ob 3:30 popoldne.
Vstopnina k igri je 50c pri blagajni, v predprodaji pa 40c. Vstopnice se lahko dobijo pri vseh članih ali p^ pri tajnici ali v Slovenskem delavskem domu pri bartendeju.
Pridite da boste en par ur u-živali smeh in veselje, ker igra je v dobrih rokah, Jennie Prime Cecilia Jaklitz. Mrs. Basel, Joe Godec, P. Ster, Jereb, Božič in Zakrajšek.
Ne bo vam žal, ako pridete, ker v današnjem položaju človek drugegk ■ne, sliši kakor od voj#e. Tukaj boste lahko en par ur misel odložili in se zabavali. Po igri- se pa začne s plesom tako, da ge boste tudi lahko naplesali. Igrali bodo Vadna-lovi fantje valčke in polke, po-
tem moremo seveda dati tudi naši mladini priliko, da pokaže svojo taktiko v Jitter Bug.
Tako vidite, da mislimo na vse.
Zatoraj pridite v nedeljo 11. januarja v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd.
Ni treba vam večerjo doma kuhati, ker kuharice vam bodo pripravile vse najboljše in se boste lahko najedli za majhno vsoto. Za žejna pa bo tudi vse pripravljenQ.
Kaj hočete še več: igra, smeh godba in ples, vse en večer.
Tajnica.
V	"Koroškem Slovencu" je objavil Janko O. članek, iz katerega povzemamo:
V	vrvežu vsakdanjega življenja pač le malokdaj pomislimo, kaj nam je naša govorica. Mi se sicer v medsebojnem občevanju poslužujemo svoje, od staršev podedovane besede, a se pri tem ne zavedamo, kako nam je prešla ta govorica v meso in kri. Postala je del nas samih.
Naša slovenska govorica nas povezuje v slovensko narodno družino. Pripomoček nam je, da si Biedsebojno razodevamo svoje misli. Govorica je, ki ustvarja dobro razpoloženje med brati in sestrami, med sosedi in znanci, z njo se ustvarjajo prijateljske vezi in zveze. Kaj nam je naša govorica, naš domači materina jezik,- spoznamo šele v tujini, kjer domače besede ni slišati. Ko človeka obdaja tuje ljudstvo, ko sliši samo tujo govorico, tedaj se v srcu zbudi domotožje po domovini, po svojih dragih in po njih govorici. Tedaj se človek zave, kako draga in sveta mu je domača beseda. Najlepše pesmi o naši domači slovenski besedi in zemlji so se porodile v tujem svetu. Pri velikih narodnih možeh je vz-plamtela prav v tujini čudovita ljubezen do domače govorice in do naroda. Enako je, kakor pravi pregovor: "Sreče ne poznaš, če se v njej rodiš, srečo šele" spoznaš, ko jo izgubiš!" Neki vojak pripoveduje: "Ko je nemška zmagovita vojska napredovala letos v^ Francijo, sem bil# pri sanitejcin nekje sredi francoske dežele. Nekega dne so nam pripeljali ranjenca, ki je j moral biti .operiran. Nisem ga, poznal. Dejali so o njem, da je' iz Vzhodne marke. Po operaciji je imel precejšnje bolečine in zaželel si je vode, katero pa je zdravnik prepovedal. Tedaj je
sti. So tudi ure, ko človeka tare žalost. Tudi v takih trenutkih privre na dan pesem, sicer otožna in mehka, pa vendar zbriše solzo in pomiri dušo. Pesem je torej izraz srčnih čustev. Davno že so naši predniki prepevali svoje pesmi. Mnogo teh pesmi se je ohranilo do današnjih dni prednikom v Spomin in nam v opomin, naj čuvamo tudi mi svojo pesem, jo pojemo in jo tako izročimo svojim otrokom, da bo živela naprej ter budila in dramila še pozne rodove k ljubezni do lepega slovenskega petja. Res je lepa naša pesem. Tujci, ki zaidejo v naše kraje in jo slišijo, nehote pzisluhnejo mehki popevki ter se ne morejo načuditi njeni mli ni in ubranosti.
I: sre( bil nal( j ga
, ,-v . »Idali neumneži poboljšajo, ne p&l
nobe. Samo nerodnež
jega nasprotnika, češ da
uči živeti.
Orožje je izbiral Ayvi
so pogledali notar in n,.,
priči, ko so izvedeli, da * ^
odločil za sabljo.
— Vojaško orožje
markiz, ali pa orožje
ki se nečejo biti. Torej pa s
Ijo, če hočete sabljo.	1
Priči Ayvaza-Beya sta i cioi
li, d,a hočeta sabljo. Poslali ses
vojašnico na Orsayskem ns ga
ju po dva palaša ali poW vez
se zmenili, da se dobe ob val
tih v vasici Parthenay, ob ^
sceaujski cesti. Bilo je pol je
tih.	?oi
Vsi Parižani poznajo to' pre
skupino hiš, dve sto hiš, jim
prebivajo bolj bogati, bolj org
ni in bolj izobraženi ludj« ter
kor so naši navadni kmetje ,
Zemljo obdelujejo kakod_
narji in ne kakor kmetov«
okoliš njih občine je vsaK'
mlad podoben zemeljskenJ
ju. Celo polje jagod se t
nja med poljem grozdjiči
poljem malinovih grmiče
orali izdihavajo rezki v
Ikosmuljah, ki mestnim
Tem dražja nam bodita ,go-|kom tako dobro dene. Pf J
Cleveland, O. — Po zibeli civilizacije osrednje EVrope men drajo nacistični in fašistični kr-voloki, kateri so še hujši kakor so bile hunske in tatarske hordo. Evropski narodi so postali sužnji nemškega vojaškega škornja, kolo časa jih je obrnilo nazaj v zgodnji srednji vek s tako brutalno silo, kakor jo še ne pozna zgodovina človeštva Kakor prihajajo sem tajna poročila od naših svojcev, pri jateljev ,bratov itd., zapirajo naše šole, zatirajo naše časopise, in sežigajo naše knjige. Na
vorica in pesem doma, kjer sta njuna zibelka in njuna domovina ! Zmerom naj nam bo pred oč ni neoporečno dejstvo, da izgubi narod, ki je napravil svojo besedo in svoje petje, svojo domovinsko pravico in ga nadomesti drug narod, ki bo svoje svetinje obdajal z večjim spoštovanjem.
smemamaa
iKRAT
iiuiuiinaiiiiniimtniiiiiiiiiiHaiiiiiiiiiiiiciiiiiuiiiiiiniHiiHiniitiniit
j NOTARJEV NOS
'	Humoreska
vpričo mene zašepetal nekaj slo- ^ tiiiiniiiiiiiiiiiinnKiiininciiniiiiiiinniniiiiuiiinnniiiniiiHinriiiiiii venskih besed sebi v tolažbo: I	(Nadaljevanje^
"Bo že minilo, saj drugi tudi tr- j
pijo!" Meni je poskočilo ob teh' sedmih je gospoda LAm-besedah srce v prsih od veselja, sklonil sem se le rojaku-vo-jaku in ga vprašal, kako mu je.
Ko je začul domačo besedo, ae je hotel vzradoščen pognati kvišku, nato pa je stegnil svoje roke k meni kakor v molitvi in za-klical
berta minila potrpežljivost in rekel je svojima pričama; 1 — Zdaj mi pa ta Turčin že preseda. Ni mu dovolj, da mi je pregovoril malo Tompainovo; gospodu S3 menda tudi dobro
puje parthenaysko žetev . pe zlatnike in vrli kmetje, j vidite hoditi počasi s škr<l CO v vsaki roki, so majhni | talisti.	I
Meso jedo po dvakrat nI kokoš v loncu zametavajo ši imajo piščanca na ražn; čenega. Plačujejo učitelja einskega zdravnika, zidaj" posojila občinsko hišo ifl kev in glasujejo pri volita zakonodajno skupščino, za ga duhovitega prijatelja ktorja Verona.
Ondotna dekleta so si! če se prav spominjam £tarinoslove|C Cubaudet, ar na sceaujski podprefektut di, da je Parthenay gršk* selbina in da je dobil svoj® od besede Parthenos, devil deklica (to je pri omikanf rodih vseeno). Ali ta ra2 bi nas oddaljila od dobregl vaza.
Prišel jo na sestanek razkaien še vedno, kakoi bil. Co bi ga videli, kak' nosno mu je švigal pogled vaškem trgu, ko je čakal f vražnika! Pod plaščem je val dva strašna jataganai imenitni rezili iz Damaska« pravim, iz Damaska?
Dve taki japonski rezili, presekali železno palico s lahkoto kakor beluš, sa0| bi jih sukala prava roka.
Ahmed-Bey in zvesti tc sta šla za svojim prijatt in mu dajala pametne nad napade naj oprezno, sleče n
zdi, da vso noč ne spim! Dobro,
"Prijatelj, odkod si, d"a P^j^imo! Nazadnje bi še lah-
ir ko mislil, da se bojim njegove znas po nase^ ^del sem k	prosim vas samo, da hi- kane da malo, ko umakne
njemu in mu uho šepetal tola- •'	• , .	-----—.• ^
žilne besedo. Dom»«a	napravimo: po,skusimo to
rec ze kar zjutraj končati. V desetih minutah bosta moja konja vprežena, potem se pa
naju je nevidno povezala in še
dolgo zatem sva se pogovarjala
.	- -	o najini domovini in postala na- ,	,. , , . , .....
š! pisatelji in pesniki in vsa in-	najboljša prijatelja. Ta kar popeljemo kaki dve m.lj. .z
teligenca je pa v koncentracij- Uqjg; j, omogočila naša mate-	""
skih taboriščih, ali pa poslana! beseda."
čez mejo naSe in njih domovine.
Kaj je naloga nas Slovencev v Ameriki, da pomagamo tem trpečim v domovini: prvič je, da pomagamo J u goslovanskemu
Pariza. Tega Turčina naučim hitro kozjih molitvic in se vrnem v pisarno, še preden revol-Z našo govorico je tesno po- verrki listi kaj o tem izvedo, vezana našA pesem. Kar Človek Markiz je poskušal Se z eno občuti v srcu, to rad pove. Če ali dvema'pripombama, nazad-pa je človek vesel, mu vzkipi iz ivje je pa le priznal, da je go
pomožnemu odboru po naši mo- srca pesem," s katero glasno iz- spod L'Ambert k temu prisi-či, drugič da vzdignemo glas pove, kaj čuti v svoji notranjo- Ijen. Ayvaz-Beyeva trdovrat-
Ijt) iz borilske preže, naj Q< či. Razložila sta mu vse, ki treba povedati novincu, mora biti, pa se tega ni še 1 li učil.
— Hvala za svet, je odg' jal trdovratnež; kaj mi je ^ tega treba, če hočem odbit kakega notarja?
(Nadaljevanje)
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNO!
s. januarja,-1942.

■RXKOEEXySDIl
STRAH I
liuiiiaujtHniiii[]iuiiniiiiiDiiiiNiiuiiDiiiiiiuiuiniiiniiiiiii[]inHiiiiuiHiniiniiQiiniHiiiiiniMiiiniHinnnniiiiiinniiitiniiiniiiniiinrini!=
PROCES
proti ruskim zarotnikom
= I
li
-■aiinnininniiiiinniiiDiiiiiiiiiiMDiiiiiiNiiiiEiiiiiiiiiiiiiQiiiiuiiiiiiexiiiiiiiHMiiiiiiiiiiEiiiiiiiuiinEjiiiiiiiiiiiiaiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiQijniil^
trebi, dogovoriti se s Poljsko glede vojaške pomoči, ki naj bi jo dobil od nje puntarski nastop na Ukrajini proti Sovjetski o-blasti, se je razpravljalo v naši organizaciji 1930. Kot rezultat teh dogovorov s Poljsko je bil sporazum in poljski generalni štab je pojačal pošiljanje o-rožja, diversantov ter petlju-rovskih emisarjev na Ukrajino." Dalje:
"Ob koncu leta 1932 sem jia podlagi svojega nacionalističnega dela vstopil v izdajalsko zvezo z gospodom N. Sestala sva se v mojem uradnem kabinetu, kamor je gospod N. prišel v zadevi nemške koncesije."
"V drugi polovici 1933 mi je gospod N. naravnost povedal, da hočejo nemški fašisti sode-
d' To naročilo je obtoženi Ra-I kovski izpolnil in resnično u-I stanovil, ko je bil v Tokiju, zlo-gj činsko zvezo z . . . krogi, i Glede tega je Rakovski izpo-^ vedal:
I ] "Logična in praktična posle-jg;dica vseh teh okolščin je bilo (j dejstvo, da ... od tedaj ko sem ror v Tokiju' sem postal nepo-jfSredni agent-špijon . . . ker sem f^fbil v ta namen p^ridobljen po Jnalogi . . . gospoda N., vplivne-jjga delavca kapitalistično - feu-dalne Japonske in eden njenih jgjnajvečjih plutokratov".
gj Isti obtoženec Rakovski je, govoreč o zvezi sovražnika Ijud-^stva L. Trockega z angleško li poizvedovalno službo, izpove-idal;
"Znano mi je bilo, da je bil
potrebe orijentirati se na kako močno, evropsko državo, ki naj bi nam neposredno pomagala v momentu oboroženega boja zoper Sovjetsko oblast".
"... nekateri člani proti revolucionarne organizacije so smatrali Anglijo kot najbolj realno v zadevi pomoči, ki naj Iji nam jo nudila, ker je to močna dežela in nas lahko v piomentu neposrednega oboroženega boja podpre s precejšno silo."
Obtoženec Šarangovič, agent poljske špijonaže in eden voditeljev pretisovjetske organizacije beloruskih nacionalistov je
mali, z enestrani iz Moskve, od zemskih držav, na ko jih pomoč centra desničarjev in trockis-! so v svojem boju zoper sovjet-
sko oblast edinole računali.
Obtoženi Buharin je vedel za pogajanja L. Trockega z nem-
tov, z druge strani pa iz Varšave — od poljskih . . . krogov,
ni bilo v njihovi vsebini nobene razlike, bila so si edina in mi j škimi fašisti in je pripravljal, smo jih oživotvarjali."	kakor L. Trocki, poraz ŽSSR
Obtoženi Rikov je potrdil v ter odtrganje Ukrajine, Beloru-polnem obsegu obstojanje izda- sije, Primorja, Gruzije, Armeni-jalskih vezi med desničarji in je, Azerbajdžana in Srednjea-fašistično Poljsko, ko je izpo- j zijskih republik od ZSSR.
vedal:
"... skupina članov desničarske organizacije je, primerno navodilom desničarskega centra in mojim osebnim navodi-
To je obtoženi Buharin popolnoma priznal, ko je izpovedal sledeče:
"V času, ko se je Trocki po-gajaPz nemškimi fašisti "ter jim
priznal, da je vršila ta organi- j bi uresničila naše zarotniške, iz-zacija rušujočo delavnost ne le i dajalske načrte, vez s fašistično po naročilu desničarjev in des-■ Poljsko, zlasti z poljsko poizve-ničarsko - trockističnega bloka, dovalno službo."
lom, ustanovila, z namenom, da i obljubil odstopiti ozemlja, smo
bili mi, desničarji že v bloku s trockisti. Radek mi je dejal, da smatra Trocki kot glavno šanco
Trocki agent Intelligence ge^. j^	i.i"
C?	o	afi nrlaffa n	mvi c lyarym irrw'Qc'O-
3 vice od konca 1296. O tem mi ' je sporočil Trocki sam."
Tudi skupine buržoaznih na-^ cionalistov, ki so vhajale v 1 sestav desničarsko-trockistične-ga bloka, so bile najtesnejše po-vezane z inozemskimi poizvedo-b talnimi službami.
je obtoženec Grinko, ki ' je bil agent nemške in poljske oizvedovalne službe, go^voreč o 3' protisovjetski delavnasti ukra-. ]inske nacionalno - fašistične °^ga,Dizacije, med voditelje ka-Ijfltere je spadal,'izpovedal:
sti glede ukrajinskega vprašanja. Gospodu N. sem odgovoril s pristankom na sodelovanje. Kasneje, v 1933—34, sem se nekolikokrat sestal z g. N. a pred njegovim odpotovanjem iz ZSSR me je povezal z gosp. N., s katerim sem nadaljeval svoje izdajalske odnose."
Drugi član protisovjetske zarote in eden voditeljev nacionalistične organizacije v Uzbeki-stanu obtoženec Ikramov je izpovedal :
"Pred nami je neprenehoma
marveč tudi po direktivah poljske poizvedovalne službe..
Tozadevno je obtoženec Šarangovič izpovedal:
"V tem času (1933) so se poravnala vsa nesoglasja med desničarji, trockisti in nacional-fašisti. Mi vsi smo si zadajali le eno nalogo — nalogo boja zoper Sovjetsko oblast s poljubnimi metodami, vključivši teror, diversije in škodovanje. Končni cilj vseh teh treh organizacij, ki so delovale na ozemlju narodne republike, je bilo odtrganje Be-lorusije od Sovjetske Zveze-ter ustanovitev "neodvisne" vmesne države, ki bi se brez dvoma nahajala - popolnoma v rokah Poljske in Nemčije . . . " In dalje:
"Neglede na to, da so priha-
Govoreč dalje o načrtih za odtrganje Belorusije od ZSSR, je obtoženi Rikov izpovedal: "Obča formula, na kateri smo
zato, da bi prišel blok na o- j blast, poraz ZSSR v vojni z| Nemčijo in Japonsko ter pred-1 laga, naj bi se po tem porazu odstopilo Neničiji Ukrajino, Ja-
se tedaj zedinili, se je reducira- ponski pa — Daljni Vzhod. O la na to, da pristanemo v poga- j tem me je Radek obvestil leta janjih s Poljaki ... na odtrga- 1934
nje Beloruske sovjetske republike od ZSSR, na ustanovitev "neodvisne" Belorusije pod pro-tektoratom Poljske ..." Preiskava je dognala, da vsa
Glede na to Hodžajev med vedal:
je obtoženec F. preiskavo izpo-
"Buharin je govoril, da se
zločinska delavnost protisovjet- i^^rata Uzbekistan in. Turkme-
ske desničarske skupine pripadajoče desničarsko - trockistič-nemu bloku dokazuje, da so bili desničarji prav taka agencija inozemskih generalnih štabov, kakor drugi člani te zaryte.
Nekateri desničarji — "neposredno, drugi pa preko svojih sokrivcev so bili tudi povezani z
jala navodila, ki smo jih preje- poizvedovalnimi službami ino-
Zaklonišča proti letalskim bombam
OT^ raJ
vprašanje o nujni po-' vstajalo vprašanje glede nujne
Svobpdni Francozje na otoku St. Pierre

u




nija odtrgati od ZSSR in živeti pod protektoratom Japonske in Nemčije, da sq pa pri tem ni mogoče izogniti Anglije in je vsled tega potrebno povezati se z Angleži. Najrealneje je bilo vprašanje o protektoratu A.n-glije^in smo se zategadelj usmerili na njo."
Izpovedbo Obtoženega F. Hod-žajeva potrjujejo popolnoma tudi drugi preiskovalni materiali, ki do kraja razkrinkujejo defe-, tistično linijo desničarsko - troc <1 kističnega bloka.
. J,;) { Tako je obtoženi Rikov toza-^	' 'a' devno izpovedal:
tiče naše defetistične
harin popolnoma ter se je izjavljal za njo še bolj ostro kot j mi. Zlasti je prav on predlagal in formuliral misel o odkritju fronte Nemcem v slučaju vojne."
Obtoženi Rikov, označujoč svoj odnos k temu vprašanju, je izpovedal:
"Kakor drugi člani desničarskega centra sem bil tudi jazi obveščen o izdajalskih pogaja-i njih predstaviteljev naše proti-j revolucionarne organizacije z I nemškimi fašisti, ko jih podporo j smo iskali. Naravno, da je bila! taka podpora neizbežno zvezana z koncesijami napram nem-1 škim fašistom, na kar smo mi tudi pristali."
Takšno je bilo žpijonsko in defetistično delo desničarsko-trockističnega bloka, teh izda-jic, ki so prodali inozemskim poizvedovalnim službam sovjetske državne tajnosti, trgovali s svobodo narodov ZSSR, z neodvisnostjo in nedotakljivostjo socialistične delavsko-kmetske države.
Uresničujoč svoje zločinske načrte so ti protisovjetski zarotniki po direktnih navodilih
pozicije se je z njo strinjal Bu-
Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This

Buy
Defense BONDS—STARflPS Now!
inozemskih fašističnih poizvedovalnih služb organizirali v posameznih republikah, okrožjih in krajih Sovjetske Zveze razpredeno mrežo sabotažnih in škodljivih gnezd, s katerimi so zajeli celo vrsto industrijskih, prometnih in kmetijskih podjetij ter blagovni promet.
S tem, da so člani desničarsko - trockistične zarote sklenili sporazum s fašističnimi kifo-gi glede izdajalskega odkritja naših front v slučaju vojne armadam teh fašističnih držav, so pripravljali razrušitev materialno - tehnične podlage Rudeče Armade — obrambne industrije.
Poleg tega, da so pripravljali razrušujbča, diversijska dejanja, so nameravali zarotniki V slučaju vojne tudi razstreliti in uničiti glavna obrambna podjetja naše socialistične domovine. Pripravljali so tv.cli železniške nesreče vojaških vlakov z mnogoštevilnimi človeškimi žrtvami,
Zadali so si za nalogo parali-zirati vse gospodarsko življenje dežele, prehrano armade ter preskrbovanje iste z orožjem.
Preiskava je dognala, da so zarotniki celo vrsto takšnih di-versijskih in škodujočih dejanj v raznih panogah narodnega, gospodarstva že* izvršili.
Kakor je ugotovila preiskava, je plačanec inozemskih j|oizve- * dovalnih,služb ljudski sovražnik Trocki, zahteval v celi vrsti svojih pisem in osebnih navodil vodilnim članom protisovjetske zarote v ZSSR, pojačenje diverzijske in škodljive delavnosti v Sovjetski Zvezi.
(Dalje prihodnjič)
Darovi za osisče
Let' Your Answer to Bombs Be BONDS!
V Bostonu so pričeli izdelovati v masni produkciji "šotore" kakršnih enega vidite na gornji sliki. Zakloni so iz jekla ter je v njih prostora za 12 oseh. Tak zaklon se dobi ie za $200.
Potop ameriške bojne ladje Arizone


.	.vidimo mornarje svobodne Francije na njihovih
nf	® katerimi so prispeli pred otok St. Pierre ob Novi
'"'''^^ndiji^ kjer so se izkrcali.	\
'P
^ussolinijevi prispevki v svojemu porazu




m##*###
We are fighting enemies ■who will stop at nothing. With our homes, our very lives at jstake. shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon it. It does!
Angleški vojaki pripravljajo bombe za vkrcanje v anglešjci j bombnik oziroma za pritrjenje istih pod bombnikov trup. '
BUY
i
UNITED STATES SAVINGS BONDS ANDS1AMPS
Na gornji šliki vidimo gorečo ameriško hojno ladjo Arizono jjj malo prej, preden se je potopila v Pearl H arbor ju. Ladjo so po- j| i greanili oziroma težko poškodovali japonski bombniki.
Tu se vrše boji med Amerikanci in Japonci
'^^seli A	^-idimo skupino tako zvanih Breda topov, ki so jih
Italijanom v Libiji. Topove, ki so v izbornem stanju, i If t, o.	Singaporu, kjer jih bodo vporabili v boju proti
SEŽNMITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
■"m
/
ravnosti
Na gornji .•^liki vidimo riiiia pdlja v Appari, na otoku Luzonu, kjer sc vrše srditi bdji med Japonci ifi Amerikanci.

unuunuiUMMnuuuniBHnunaiiHiuunnu!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
6. januarja,
PROSPER MERIMEE
KARMEN
poslovenil VLADIMIR LEVSTIK
—	V kasarno? je p6novila zaničljivo; mari si zamorec, da se daš voditi s palico? Pravi kanarček si, po suknji in po značaju. Kurje srce imaš.
Ostal sem in se pripravil že naprej na zapor. Zjutraj pa je bila ona tista, ki je prva izpre-govorila o ločitvi. *
—	Poslušaj, Joseito, je rekla; ali sem te poplačala? Po našem zakonu ti nisem bila dolžna ničesar, zato ker si "paillo"; toda čeden fant si, ugajal si mi. Zdaj sva bot. Pa zbogom.
Vprašal sem jo, kdaj se spet vidiva.
—	Kadar boš manj neumen, je odgovorila smeje. Nato je dodala resneje: Veš, sinko, zdi se mi, da te imam nekam rada. A to ne jmore trajati zmerom. Pes in volk ne živita dolgo v slogi. Da. če bi sprejel egiptovsko vero, bi me nemara mikalo postati tvoja romi. Pa to so neumnosti ; saj ni mogoče. Eh, fantič, moj, verjemi, da si opravil poceni. Srečal si hudiča, da hudiča; ni ti zavil vratu, saj ni vedno črn. Če sem odeta z volno, zata še nisem ovca. Idi in pokloni svoji "mahari" svečo; zaslužila jo je. Nu, zbogom še enkrat. Ne misli več na Kar-mencito, lahko bi te oženila s tisto vdovo, ki ima lesene noge.
Tako govoreč je snela zapah, ki je zaslanjal vrata, in ko sva stopila na ulico, se je zavila v svojo mantiljo ter zbežala.
Govorila je prav. Pametno bi bilo, da sem nehal misliti nanjo ; toda od dne, ki sem ga preživel v Brlikini ulici, sem bil nezmožen misliti na kaj drugega. Postopal sem od jutra do večera, nadeja je se, da jo srečam. Izpraševal sem starko in cvrtinarja. Oba sta mi odgovarjala, da je odšla v Laloro — tako namreč pravijo Portugalski. Najbrž jima je bila Karmen naročila, naj govorita tako; a kmalu sem se prepričal, da laže-ta.
Nekaj tednov po tistem dnevu v Brlikini, ulici sem stražil pri enih izmed mestnih vrat. Nedaleč od teh vrat je bila vrzel, udrtina v obzidju; za dne so jo popravljali, zvečer pa so postavili k nji stražo, da bi zavračala tihotapce. Po dnevi sem videl smukati Lil jasa Pasti jo o-krog stražnice in kramljati z nekaterimi mojimi tovariši; vsi 30 ga poznali, še bolje pa njegove ribe in ocvrte krhlje. Stopil je tudi k meni ter me vprašal,
ali že vem kaj o Karmen.
—	Ne, mu pravim.
—	Nu, pa še zveste, kum.
Ni se varal. Zvečer so me postavili na stražo k vrzeli. Kakor hitro je desetnik odšel, sem videl, da se mi bliža ženska. Srce mi je vejfelo, da mora biti Karmen. Toda kriknil sem:
—	Proč! Nihče ne sme noter!
—" Nikar ne bodite hudobni,
je dejala ona ter se mi dala spoznati.
—	Kaj! Vi, Karmen?
—	Da, rojak. Govorila kratko, pa modro. Ali hočeš zaslužiti zlatnik? Ljudje pridejo s culami, ne ustavljaj ' jih.
—	Ne, sem rekel. Moram jih ustaviti; povelje imam.
—	Povelje, povelje! V Brlikini ulici nisi mislil nanj.
—	Ph! sem odgovoril, vfes neumen od golega spomina, za tisto je bilo vredno zanemariti povelje; tihotapskega denarja pa ne maram služiti.
—	Nu, ako nočeš denarja — hočeš li, da greva spet večerjat k stari Doroteji?
—	Ne! sem rekel, daveč se od premagovanja. Ne morem.
—	Izvrstno. Ako se boš kro-tovičil , že vem h komu se obrnem. Povabila bom tvojega oficirja, naj pride k Doroteji. Dober dečko se zdi, on postavi na stražo drugega fanta, ki bo videl le tisto, kar treba. Zbogom kanarček. Smejala se bom takrat, ko se bo glasilo povelje, da naj te obesijo.
V svoji slabosti sem jo poklical nazaj ter ji obljubil, da spustim v mesto magari vso ci-ganijo, samo da dobim edino nagrado, ki si je želim.
Takoj mi je obljubila, da izpolni besedo že drugi dan, in tekla obvestit svoje prijatelje, ki so čakali nekaj korakov odon-dod. Bilo jih je pet, med njimi Pastija, vsi dobro natovorjeni z angleškim blagom.
Karmen je oprezala. Rečeno je bilo, da rožlja s kastanjetami kakor hitro zagleda obhodno stražo; a ni ji bilo potreba.
Tihotapci so opravili svoj posel, kakor bi trenil.
Drugi dan sem šel v Brlikino ulico. Karmen se je zakasnila in prišla nazadnje kaj slabe volje.
—	Ne maram ljudi, ki se dado prositi, je dejala. Prvikrat si mi storil dosti večjo uslugo, ne da bi bil vedel, ali kaj zaslužiš pri tem. Snoči pa si tržil z menoj. Ne vem, čemu sem prišla, zakaj ljubim te ne več. Na, hodi zbogom, evo ti zlatnika za
trud.
Malo je manjkalo, da ji nisem vrgel denarja v glavo, in le z velikim naporom sem se obvladal, da je niseni pretepel. Celo uro sva se prepirala; nato sem odšel ves divji. Nekaj časa sem taval po mestu in blodil okrog, kakor nor. Končno sem krenil v cerkev, skril se v najtemnejši kot in se bridko razjokal. Zdajci pa zaslišim glas:
—	Dragonske solze! Dobre bi bile za ljubavno pijačo.
Vzdignil sem oči: Karmen je stala pred menoj.
—	Nu, rojak, je dejala, ali še marate zame? Moram vas ljubiti, čeprav sem huda na vas; nič ne vem, kaj mi je, odkar sva se ločila. Nu, daj, zdaj te vprašam jaz, ali hočeš z menoj v Brlikino ulico.
In tako sva sklenila mir;< ali Karmen je imela takšno naturo, kakršno je vreme pri nas. Nikdar, ni v naših gorah nevihta bolj blizii nego takrat, kadar sije solnce najlepše. Obljubila mi je, da se vidiva pri Doroteji še enkrat, a ni je bilo na sestanek. In Doroteja mi je izjavila v nameček, da je odšla po egiptovskih poslih v Laloro.
Ker sem vedel po izkušnji, koliko je vredna taka beseda, sem iskal Karmen povsod, koder sem mislil, da bi utegnila biti, in sem se oglašal v Brlikini ulicf po dvajsetkrat na dan. Nekega večera sem sedel baš pri Doroteji, ki sena si jb bil domala že privadil s tem, da sem ji plačal katerikrat kozarček janeževca — ko vstopi Karmen, za njo pa mlad mož, poročnik v našem polku.
—	Izgini brž! mi je velela po baško.
Obstal sem ves osupel, z gnevom v srcu.
—	Kaj delaš tu? je rekel poročnik. Spravi se ven!
Niti koraka nisem mogel storiti, prav kakor bi bil ohromel. Oficir v svoji jezi,, videč, da se ne ganem njkamor in niti ne vzamem čepice z glave; me je prijel za ovratnik in me stresel na vso moč. Ne vem, kaj sem mu rekel. Izdrl je meč, jaz pa sabljo. Starka me je pograbila za lekat in poročnik me je o-plazil po čelu; še zdaj se mi pozna brazgotina. Odskočil sem ter prevrnil Dorotejo s komolcem znak; nato, ko je tiščal
poročnik za menoj, sem mu ^a-. stavil sabljo, tako, da se je na-, bodel na njo. Tisti hip je u-. pihnila Karmen luč in rekla Doroteji po njihovo, naj zbeži. Tu-j di jaz sem planil na ulico in: sem se spustil v tek, sam ne ve-doč kam. Zdelo se mi je, da me nekdo zasleduje.
Ko sem se osvestil, sem videl, da je ostala Karmen z menoj.
— O, kanarček, neroda neumna, zdaj vidim, da ne znaš delati drugega nego bedarije. Ali nisem rekla, da ti bom v nesrečo ^ Nu, bodi brez skrbi; tistemu, ki je prijatelj z rimsko Flamko, se ni bati ničesar. Najprej si obvezi glavo z mojo rutico in vrzi kam svoj dragon-ski pas. Počakaj me v tej veži, za dve minuti se vrnem.
Izginila je ter mi prinesla kmalu progast plašč; sam zlo-dej ve, kje ga je vzela. Moral sem sleči uniformo in ogrniti plašč na samo srajco. Tako našemljen, z glavo zavito v rutico, sem bil dokaj podoben valencij-skemu kmetu, kakršni prihajajo v Se vil jo prodajat svojo sladi-no iz čufe. Nato me je odvedla globoko v majhno uličičo, v hišo, ki je bila dokaj podobna Dorotejini. Ona in še neka ciganka sta me umili, obvezali me bolje, nego bi me bil mogel v6j-niški zdravnik ter mi dali, piti nevem česa; nazadnje sta me položili nas slamnico, kjer sem zas^l.
Skoro gotovo sta bili ženski namešali v mojo pijačo kako u-spavno sredstvo, kakršnih poznajo c%anke dovolj, zakaj zbudil sem se šele pozno drugega dne. Glava, me je bolela na vse pretege in tudi mrzlica se je oglašala.
Le po malem se mi je vrnil spomin o strašnem prizoru, ki sem ga bil d&živel prejšnji dan. Ko sta mi Karmen in njena prijateljica privezali rano, sta, iz-pregovorili Čepe ob moji slam-nici nekaj ciganskih besedi, ki so bile podobne zdravniškemu posv^etu. Nato sta mi-zatrdili o-be,, da bom kmalu zdrav, a da naj odrinem., iz Sevilje prej ko morem, zakaj če bi me zasačili tu, bi me ustrelili brez odloka.
—Fant, mi je rekla Karmen, lotiti se moraš kakega posla; zdaj, ko ti kralj ne daje več ri-ža niti polenovke, bo treba mi-' sliti, kako se preživiš. Preneu-men si, da bi izmikal; zato pa si
gibčen in močan; ako imaš kaj ^VALJAR RUSKE OFEN-korajže, pojdi na obalo in po- ZJVE SE VALI NE-stani tihotapec. Ali ti nisem ob-	m a r»r»i- i
^	VZDRŽNO NAPREJ
ljubila, da te spravim na veša-la? To je bolje nego biti ustreljen. Sicer pa, ako se boš u-mel ravnati, boš živel tam po knežje, dokler te ne zgrabijo o-rožniki in brezni stražniki za vrat.	^
(Nadaljevanje s 3. strani)
zmag ni hotela Finska ničesar slišati o miru.
Fuisko delavstvo zahteva mir
Stockholmski poročevalec švicarskega časopisa National Zei-
V
s tem vabljivim ogovorom mi tung v Bazlu pravi, da je je pokazala vražja deklina no-1 F'inski vedno večje nezadovolj-
generala Johannesa Blask za, katerega je svoječasig tier odlikoval za njegove ! ge v poljski kampanji. Tu* je zahteval ostavko "zaradi hlega zdravja".
Dalje je Dil odstavljen , ral Orcar von Hiedermaj vzhodnega departments maršalom Brauchitschem. zen teh so zahtevali še , nadaljni generali, da se jil
pot, katero je bila izbrala'^tvo napram finskim militari-' reši poveljstva in odgovoi
vo , ,	„
zame — edino, ki mi je pravza-' stom. Finsko delavstva nima prav še ostala, zdaj, ko sem bil nobenega ra,zumeyanja za &spi-zapadel smrtni kazni. Da vam '"^cije finskih militaristov in p<)vern, gospod, preg()vorila me' finslcega vrhcrmegra poveljsti/a. je brez posetmegra truda. Želelo	clelavstiro si zeU rniru, Tf
katerem bi se lahko začelo %. obnovo dežele."	'
Med Hitlerjem in generali vre Iz verodostojnih krogov se poroča o vedno večjem nesporazumu med Hitlerjem in njegovimi generali. Maršal Brau-chitsch je bil že tretji poveljnik, katerega je Hitler odstavil. Zdaj je zahteval ostavko maršal Fedor von Bock, poveljnik na centralni fronti. Ostavko si želi zaradi "rahlega zdravja." Nenadni slučaji "obolelosti" generalov Tretji slučaj pa je bil slučaj
se mi je, da me mora to pusto-lovno in uporno življenje tesneje združiti ž njo. Mislil sem, da bom poslej gotov njene ljubezni. Dostikrat sem slišal govoriti o nekaterih tihotapcih, kako se klatijo po Andaluziji na čilem konju, s trombačo v roki in ljubico za sedlom, že sem se videl jahati po hribih in dolinah z zalo ciganko za seboj. Ko sem ji pripovedoval o tem, se je tiščala za boke od smeha, Tekoč, da ni lepšega od noči, ki jo pre-taboriš pod milim nebom, kadar se spravi vsak rom s svojo romi pod šatorček iz treh obročev, pregrnjenih s plahto.
—	Samo da sva v gorah, sem ji pravil, pa bom zate brez skr-! bi! Tam ne bo poročnika, da bi mi hodil v škodo.	j
—	Aha, je odgovarjala Kar-' men, ljubosumen si! Tem slabše zate. Kako moreš biti tako neumen? Ali ne vidiš, da te ljubim, ko ti nisem nikoli rekla za denar?	j
Kadar je govorila tako, me je mikalo, da bi jo zadavil.
fDalie piHiodnjic)
OGLAŠAJTE V
at, cigar cei ostova in sU /zetje Krind rian, povcf
na ruski fronti. To so: gi Leb, poveljnik neuspešne panje za zavzetje Ljenini maršal Rundstedt, čigar čet^ bile vržene iz Rostova je izjalovilo zavzetje general Guderian tankbvskih divizij._^
Išče se dve sob
opremljeni ali brez oprei» pripravljeni za kuhati, se naj pusti v uradu ali pokličite HEn. 5311.
"ENAKOPRAVNOSTI" 1
UNfTEO STATES SAVINGS ONDS ANOSMIPS
LETNA DELNIŠKA
KONFERENCA S. N. DOMi
Obvešča se vsa društva in delničarje Slov. Nar. Doma na St. ^ Ave., da se vrši redna letna delniška seja delničarjev SND. na St. O Ave. v ČETRTEK, DNE 8. JANUARJA 1942 V avditoriju SND. Pričajo I ob 8. uri zvečer.
Prošeni ste da se vdeležite te letne seje, društva pa naj pošljejo sJ pooblaščene zastopnike.
DIREKTORIJ s:
:n R 1^ P<
Dva velika državnika
m
THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS!
Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and gi)ns which your money will help to buy.
£
Go to your bank, post ofSce, savings and loan association Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now.
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
rož a,d itn
KOLIKO MORITE ZA UKKARJEV CUSNIKIF
B ^ ' Ce ste res napredni, pokažite to tudi z dejal ^
giaswk
kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite toj svojemu prijatelju' ali znancu, da si jo naroči« Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa ie potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek I Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite n|»ravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, hzi
DEFENSE ,
B O
A
Na sliki sta angleški premier Winston Churchill in ameriški ■predsednik Roosevblt. Slika je bila posneta pb priliki njune konference s časnikarji v Washingtonu.
Straža ob Pacifiku
Nova Hiša
na Nicholas Ave. blizu 220 St. v Euclidu. 5 sob, vse moderno urejeno. FHA linancirano. Cena zelo zmerna. Se lahko selite takoj vanjo. Podrobnosti poizveste pri
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
'9
: i
"4*


-

TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitro pomoč dobite s Pain-ExpeIler-fem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad IS miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na škatijici.
PAIN.EXPELLER
General Electric ledenice General Elefctric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
P
Bin
isl id]
Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik
'MR:
NASLOV: Zastopnik: Plačal $___
0,1
_______________________________.
—C____
Dne_____________19—
ro
P la:
pr;
v ROKAH VSAKEGA JIOVENC V AMERIKI BI MORALA BITI-
knjiga našega slavn^l
rojaka
je 1 > ' n?
Louis AdamicO ^
tu
"Two-Wm^
Passage
Cena $2 50
(Po pošti lOc več)
c] #0
Na sliki vidimo dvoje ameriških stražnikov, ki opazujeta na peščenino nasdli ameriški pofrnik Mauna, ki je nasedel v bližini Astorije, Ore. Ta parnik je bil žrtev zatemnitve, ker je zapeljal na peščenino, ko je bilo zatemnjeno vse mesto[s sve-rilnikom vred.
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo sta-' re čevlje ter imamo polno za logo finih, novih moških čev Ijev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
/Ti
O
Dcbi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Cl* Ave.» Cleveland, Ohio.
"To je knjiga, ki bi jo moral citati vs^jci Amerikanec,"	h
... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsedni''*^' Zedinjenih držav.