Poštnina plačana v gotovini u STfct)7t) V+V|Ufibjh Posamezna štev. Din 2‘— List izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu Naročnina letno !i() Din. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 Uradne ure od 11—12 dop. Ček. r. Straža, Ljublj. 16.790 Štev. 5. Ljubljana, 1. decembra 1935 Najlepša Žena (8. decembra 1985) Najlepša Zena, čuj naš klic, ki z globin bolesti in ponižanj se izvija. Na sredi krikov, snovnosti in zla, na sredi dvomov polnega morja smo zašli daleč proč od dobrega Boga. Nič zve/.d nam ni nebo v upanju namerilo. V razdaljah mrzlih k tlom tišči nam dušo praznosti, obupa in prevar nasičeno življenje, V polnočnih urah je strašno na poti daljni, ki v temo je nerazrešeno razlita: Pomagaj Ti nam Zena, Mati, Čudovita! Madona, črnili dni tesna bližina, nemirnih src bolestna misel ostro gloda in nas tišči kot vseh demonov neomajna sila: da ni nikjer ne poti, ne širokega izhoda. O Zena velika! Da bi ne zlomil v temi val slabotnega krmila, da bi se vesla naših sil v valovih ne zlomila. Najlepša Zena, lučko usmiljenja omaganim prižgi in sveti v zarje jutranje in v nove vere polne dni! In Sina, ki si ga za nas povišana, spočela, nam pozabljenim odi rij, da bomo spet Njega molili. Čuj Mati lepa, mladih dni prinesi sladke sladke spet utehe; in s Sinom svojim nam, Brezmadežna, odpusti madeže in grehe. Lojze Jože Žabkar. Žena In žene Kristus je odvzel človeštvu z ramen težko bre-me. Plačal je dolg, ki je od Adama sem zahteval zadoščenja. Občutek zadolženosti nam spričujejo daritve. A tudi daritve človeškega življenja niso mogle zadostiti. Zadostil je božji Sin v krvavi daritvi. Pri daritvi pa jo sodelovala Zena, ki je teža izvirnega greha ni zadela. Čista, brez madeža spočeta je smela sodelovati pri sveti daritvi Marija, Devica in Mati. Marija Devica. Ostro nasprotje obrazu tedanjega časa. Ne zaverovanost v svet in v sebe, ne težnje Po uživanju, ne služba strastem, ne duševna resig-niranost skeptikov in napačni eklekticizem, ampak zaupanje v Boga, odpoved nerednim težnjam, obvladanje strasti in poželenja, trdna vera, neomajna, gore prestavljajoča in svoboda duha. Marija Mati. Mati — simbol ljubezni in trpljenja, Ljubezni do otroka, za katerega žrtvuje vse, tudi sebe samo, kateri na ljubo se odpove vsemu egoizem, vsaki misli nase tudi v malenkostih. Pri Mariji, sodelavki pri božjem odrešilnem načrtu, se je materinska ljubezen razširila v ljubezen do vsega trpečega, revnega, v zmotah blodečega in po odrešenju hrepenečega človeštva, ki je dobila zunanjega izraza pod križem z besedami: >Sin, glej lvoja Mati! Danes je položaj v mnogočem podoben razme- ram ob Kristusovem času. Duhovna zmeda takrat in sedaj, suženjstvo prav tako, le še v večji meri. Včasih so poznali sužnje, podložne temu in temu gospodarju, danes smo sužnji celega kapitalističnega sistema, danes smo sužnji javnega mnenja. Posedujoči proglašajo epikurujestvo, indiferentizem je utisnil podlago za vse mogoče eklekticizme: iz vseh ver ali vsaj iz vseh krščanskih napraviti po kompromisu eno: Krščanska etična načela spojiti z gospodarskimi sistemi kapitalizma in marksizma. Moralno življenje pod vplivom velemest in kulturnega boljševizma pada, zahteva po legalizaciji odprave plodu vzbuja simpatije že celo pri nekaterih damah, ki hočejo biti katoliške. Gospodarsko stisko in razrvanost gmotnih razmer spremljata vedno večja duhovna in moralna kriza. In klice po uživanju bolj in bolj preglasuje drugi: »Rosite nebesa od zgoraj, in oblaki naj deže pravičnega; odpri se zemlja in poženi Zveličarja« (Iz 45, 8), poženi odrešenika, kogarkoli, samo da nas reši neznosnega stanja. Judje še pričakujejo Mesija. Mi pa vemo, da je Mesija že prišel, da je Kristus že odrešil človeštvo, da pa rešuje še mene in tebe in vsakogar. In pri tem odrešilnem delu današnjega človeštva je ženi prihranjenega mnogo dela. Kajti težišče današnjega dela ni v teoretiziranju (s tem pa seveda ne podcenjujemo teorije, ki je in mora bili osnova vsa- Leto II. UNIVERZA Občni zbor DSKF (‘23. nov. 1935). Občni zbori DSFF so si postati zadnja leta tako (zelo podobni, da je skoraj težko kaj novega o njih poročati. Edina večja zanimivost letošnjega je ta. da smo bili letos bolj skromni in samo z dvema listama zadovoljni, dočim smo bili druga leta vajeni vsaj treh. Šepetalo se je, da je prišlo do nekakega soglasja; in soglasje je rodilo koalicijo, koalicija pa strokovnost. Poročila starega odbora so skušala prikazati delo v pretekli poslovni dobi in so bila kratka. Sicer pa leži teža naših občnih zborov pred vsem na samostojnih predlogih in slučajnostih. in tako so tudi letos obsuli novi odbor s kopico samostojnih predlogov in zahtev: o nastavitvah, o ocenjevanju človeka po zmožnostih in ne po spolu, o ustanovitvi stolice za slovensko zgodovino, o stolici za etnografijo, o iskanju lokala /.a seje in sestanke, o slovenščini in njenih pravicah v uradih in javnosti, o zahtevi (>o amnestiji vseh političnih kaznjencev itd., tako da je upravičeno podvomil nek tovariš, če bo mogoče vse to spraviti v tek, zlasti še, ko je od lanskega leta precej ostalo. Govorilo se je tucli o strokovnosti nekaterih predlogov; in dvigali so se v obrambo stari, v borbah in govorih preizkušeni borci in utemeljevali tako potrebo kot strokovnost. K temu predlogu bi si upali — samo mimogrede — staviti novemu tov. predsedniku sledeč predlog: Ker se že na vsakem občnem zboru govori o političnih kaznjencih, naj vendar odkod dobi do prihodnjega občnega zbora seznam vseh onih tovarišev, političnih kaznjencev z navedbo, ali so zaprti radi svetovnega nazora ali radi kake protizakonite akcije. Prepričani smo, da si žele vsi tovariši točnih informacij o tem in tudi on sam naj bo prepričan, da bodo potem debate vse bolj stvarne, pa tudi kratke! — Seveda tudi letos ni manjkalo oficielne pozdravne brzojavke, poslane kje v Bel-gradu ali morda kje drugje zborujočim akademikom, o katerih pa nihče nič točnega ne ve, oziroma povedati noče. — Pri volitvah je dobila lista katoliških slovenskih akademikov, organiziranih v Akademski zvezi 105 glasov, druga — pobrati inska pa 139. Občni zbor Društva slušateljev juridične fakulteto se je vi šil v soboto, dne 16. novembra v zbornični dvorani na univerzi. Od 342 v DSJF vpisanih slušateljev se ga je udeležilo 253. Iz poročil starega odbora je razvidno, da je ta odbor razvijal precejšnjo aktivnost in je dokaj vestno izvršil svojo nalogo. Dosedanji predsednik je v svojem poročilu poudaril, da so ga pri delu v društvu vodili le strokovni interesi. Petnajstletnici društvenega delovanja se je odbor oddolžil s kratkim referatom tov. Peterlina. Pri volitvah so bile vložene tri liste, ki so jih vložili zastopniki treh struj, ki obstojajo na univerzi. Lista nacionalnih akademikov z nosilcem Orožnom je dobila 108 glasov, lista Akademske zveze z nosilcem Jenkom je dobila 104 glasove, lista levičarskih akademikov z nosilcem Briškim pa 41 glasov. Nato je bila prečitana in sprejela kopica samostojnih predlogov, ki so deloma izvršljivi, deloma neizvršljivi. Levičarski skupini je že v krvi, da hoče vzbuditi na občnih zborih videz delavnosti na ta način, da natovori odbor s kopico po večini neizpeljivih predlogov. Še besedo o kompromisni ilisti. Levičarski akademiki so predlagali, naj se sestavi strokovno« kompromisna lista zastopnikov vseh struj. So že vedeli, zakaj. Ostali skupini sta kompromis odbili. Popolnoma neupravičeno je kasneje napadel zastopnika ostalih struj, ki sta kompromis odbila, tov. Krivic, ker si »strokovnost«, kakršno je obljubljal, lahko predstavljamo na podoben način, kakor se je zgodilo pred par tedni, ko je obljubil s častno besedo, da ob neki prireditvi na univerzi ne bo žalil svetovnega nazora drugih tovarišev, pa je častno besedo pred vsemi prekršil. Občni zbor Akademske zveze, matice slovenskih kat. akademskih organizacij v Ljubljani, se je vršil v sredo, 20. nov. v dvorani Akademskega doma. Po otvoritvi je tov. Lojze llija v izčrpnem in zelo duhovitem referatu podal verno sliko, kako je bil slovenski narod v vsej zgodovini, od takrat, ko je bil prenovljen v krščanstvu pa do danes znal ceniti vrednote krščanstva in je bil vedno globoko povezan s katoliško Cerkvijo. Od začetka pa do danes so se razmere v marsičem spremenile, katoliški duh pa je vedno ostal in jih sproti oblikoval. Končal je s pozivom, da mora isti duh nastopiti proti danes vladajočemu protikrščan-skemu javnemu mnenju in ga po svoje oblikovali. — Sledila so poročila odbornikov. Iz poročila dosedanjega predsednika AZ lov. Poštuvana je razvidno veliko delo, ki ga je vršila AZ na univerzi in izven nje. Naj zadostuje, da omenim le delo za evharistični tečaj za akademike, dela za in ob evharističnem kongresu, različne akcije na univerzi, deputacijo v Bel-grad, predavanja itd. Akademska zveza, oziroma njen odbor, je zastopal vedno in povsod ravno in dosledno linijo po katoliških načelih. — Pri volitvah je bila izvoljena lista z nosilcem tov. Janezom Erjavcem. Po volitvah se je razvila debata o uadaljnem delu kega dela in akcije), ampak v praktičnem delu, v reševanju konkretnih problemov v življenju posameznika. Seksualno vprašanje postaja iz dneva v dan bolj pereče. Spolno življenje pred zakonom in izven njega, omejevanje porodov, legalizacija splava in uporabe preventivnih sredstev, to so vprašanja, ki jih je katoliška morala /.e davno načelno rešila, kar pa mora tudi moderna katoliška žena v svojem življenju udejstvili. Tu ne gre za modernost, ne za kulturno zaostalost, tu gre za moralna vprašanja, za bodočnost slovenskega naroda in za preizkušnjo slovenske katoliške žene. Gospodarska kriza stiska človeštvo. Ali ni ka- toliška žena naravnost klicana na delo, da blaži udarce življenjske borbe, da dobrote deli z ljubečo roko? In še, da zdravi duhovne rane, zagrenjenost in obup? Da se kot mati žrtvuje za svojo družino in svoje najbližje okolje? Nov družabni red, ki bo pravičnejši, bo porojen samo iz trpljenja in žrtev mož in žena, ki ne bodo povpraševali za delom, ker ga bodo videli sami, ki pa tudi ne bodo povpraševali za plačilom. Kristus in Marija sta zaslužila odrešenje s trpljenjem, ista naloga čaka tudi nas. Zena je pomagala pri odrešenju. Tudi žene ne smejo odreči svoje pomoči. Naša beseda »Akademski glas« vztrajno napada nas kot »majhno skupino ljudi«, kot majhno skupino fanatikov«, kot »osamljeno skupino prcnapetežev«, univ. prof dr. L. Ehrlicha pa kot »vodja in duševnega očeta te skupine«, kot »mentorja tega zagrizenega dela« itd. itd. Poudarjamo, da se je takih in podobnih izrazov prvo posluževalo tajno komunistično glasilo »Rdeči signali«; kako so prešli v javna glasila, nam ni znano. Izjavljamo, da gledamo v osebi g. prof. Lamher-ta Ehrlicha zastopnika Cerkve pri katoliškem akademskem dijaštvu in da je to razmerje popolnoma naša interna zadeva. Zahtevamo, da v to razmerje nihče ne vtika svojih prstov in da g. prof. Ehrlicha v tej lastnosti nihče ne blati. Vsakdo naj se zaveda, da je to prepotilo sredstvo, da bi nas moglo razdvojiti. Konzorcij »Straže v viharju«. Poi in cilj zadružništva Gospodarska zgodovina nam kaže, kako so nastajali in se stoletja in stoletja razvijali različni gospodarski sistemi. Tudi kapitalizem ima svoje kali že daleč v zgodovini in prav tako različni so-cialno-reformatorski poskusi. Najvažnejše orožje nižjih slojev proti modernemu kapitalizmu pa je postalo zadružništvo, zlasti potem, ko se je razširilo v svetovno gibanje organizirane samopomoči. Oprijeli so se ga vsi »ponižani in razžaljeni«, ki jih je kapitalizem gnal v smrt. Pomena zadružnega gibanja so se zavedale tudi politične struje, zlasti one z zadružništvu sorodnimi socialno-reformatorskimi cilji. Nekateri socialisti so modificirali svoj program v smislu zadružnih načel ter postali iz prvotnih načelnih nasprotnikov njegovi največji poborniki. (Prim. socialna demokracija, zlasti v Nemčiji). Zadružni duh je vplival tudi na nekatere kapitaliste, da so ali zboljšali delovne pogoje, ali pa celo spremenili svoje — prej kapitalistične institucije — v zadružno-gospodarske. Nastal je tako-zvani »compartnership«, razširjen posebno v Angliji. Zadružništvo lahko postavimo v sredo med oba odpadnika od primarne zadružne misli: med kapitalizem in komunizem. Komunizem A (a—c) 4—* zadružništvo (b—c) H I____________I________________________ I___________I l l l c Kapitalizem zadružne ustanove (a—c): poskusi pozadruženja kapitalističnih podjetij; (b—c): one »zadružne« institucije, ki se oddaljujejo od osnovnih zadružnih načel( prim. današnja ruska komunistična zadruga, ki je z ozirom na osnovna načela ne moremo šteti za pravo zadrugo, ker je prisilnega značaja). Zadružništvo naj bi na eni strani vodilo gospodarsko in družabno življenje v novo — nekapita-listično ureditev, toda ne z revolucijo, temveč z evolucijo; zato polagajo vsi zadružni ideologi toliko važnosti tudi na moralno vzgojo članov — na drugi strani pa naj bi zadruga vplivala pomirjevalno na trenje med družabnimi razredi: v zadrugi so vsi člani enaki; vsakdo je le član zadruge, ima svoje pravice pa tudi dolžnosti. V tem tiči bistvena razlika med zadružništvom in socializmom. Ali pa je zadružništvo res zmožno ustavljati se prodiranju kapitalizma in pripeljati človeštvo v nov družabni in gospodarski red, ki ne bo kapitalističen? Odgovoriti moramo vsekakor pritrdilno, seveda z nekaterimi pridnžki: 1. Kot pri drugih gibanjih je Uidi tu uspeli odvisen od zadružnih voditeljev, od njihovih zmožnosti in ljubezni do dela; ‘2. pa tudi od množic — članov, kako sprejmejo zadružna načela, kako in v koliki meri jih skušajo udejstviti v življenju. Tudi zadružna zgodovina vsebuje mnogo neuspelih poskusov združiti ljudi v organizirano samopomoč. Osnova zadružnega gibanja pa so njegova načela, njegova ideologija. Poglejmo slovensko zadružništvo: kakšno ideološko podlago so mu dali njegovi ustanovitelji. Vošnjak je sprejel Schulze - Delischeva načela ter jim dodal nekatera načela Raiffeisemovih zadrug in ustvaril svoj tip za srednji stan. Krekovo delo pa je šlo v dvojno smer: kmetsko in delavsko zadružništvo. Za kmetsko zadružništvo je sprejel Raiffeinsenova, za delavstvo pa načela pijonirjev angleškega konzumnega zadružništva. Znanstveno podlago Krekovemu delu so tvorile njegove »Črne bukve kmetskega stanu« (18%) in »Socializem«, poleg drugega drobnega dela, raztresenega po časopisih. Vsak zadružni voditelj postavi z ideološko podlago zadružnega gibanja tudi določene gospodarske in socialnopolitične cilje. Ce znanstveno raziskujemo zadružno gibanje v celoti, moramo pri študiju zadružništva v boju za dosego gospodarskih in socialnih političnih ciljev predvsem: 1. dognali te cilje; 2. jih analizirati; H. preizkusiti njihovo veljavnost do posameznih zadružnih panog; 4. določiti, kako so se za te cilje borile zadruge in njihove zveze. Zadružništvo dela za te cilje posredno in neposredno. Posredno — s svojim poslovanjem, neposredno pa z raznimi zadružnimi ustanovami za svoje člane, z zadružnim tiskom in vplivanjem na javno življenje. (Dalje.) Stražarke Prvič sr odlašamo katoliško visokošolko v »Straži v viharju«. Jo to nova etapa našega gibanja. V našem načrtu je namreč, da odslej ne bomo več molčale. S tovariši nas veže poklic in nazor, vendar pa ima oboje /.a nas drugačen pomen kakor /,a tovariše. Akademski poklie nam še ni tako priznan kot tovarišem. Pokazati pa moramo, da smo mil kos tudi do podrobnosti. S tovariši nas veže ka- toliški svetovni nazor. Naša narava ga oblikuje na svojski način, zato je potrebno, da tudi me pišemo in povemo, kaj mislimo in hočemo. Naše mišljenje ni splošno; so tovarišice, ki mislijo drugače in tudi povsem drugače. Hočemo in moramo jih pridobiti za katoliško miselnost. Ta naloga ni niti majhna niti kratkotrajna. Vršiti jo hočemo na sebi in okrog sebe. Kaj hočemo Problem študirajoče ženske mladine je problem, llnoštevilno in z zanimanjem. Po poročilih odbornikov je bil izvoljen nov upravni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Suhadolc Jože. cand. agr. Predsednik je zaključil občni zbor s kratkim nagovorom, v katerem je posebno poudarjal, da je potrebna požrtvovalnost, discipliniranost in odkrita ne pa zahrbtna kritika, ter dejal, da naj bo »Danici« še naprej glavno vodilo katolištvo in slovenstvo. Zagrebška »Danica« šteje sedaj 42 članov in se prav živahno razvija. Daničarji pomagajo tudi »Slomškovemu prosvetnemu društvu«, ki zbira katoliško misleče Slovence v Zagrebu. Glede odnosov do Hrvatov se je že večkrat sklenilo, da mi najbolje delamo za skupnost in zbližali je, če smo kot posamezniki do njih kar najbolj mogoče dobrohotni, ter da skušamo razumeti njihovo stremljenje. Na univerzi pa s tem, da obdržimo ugled slovenskega naroda — •/. delavnostjo. SREDNJA ŠOLA Od naših vrlih srednješolcev dobivamo zelo zanimiva pisma o njihovih borbah, delu, še bolj pa o težavah, ki jih imajo. Žal jih ne moremo objaviti, vsaj v celoti ne. Iz prejetih poročil pa vidimo, da marsikatera na- Dikiai dunajske Kominterne: Načrt za komunizem v Jugoslaviji tiskan na Dunaju Po čudnem naključju smo dobili v roke neke vrste strategiien načrt komunistov za njihovo delo v Jugoslaviji. Da bo slika popolnoma verna, hočemo najvažnejše odlomke dobesedno prinesti in v dokaz pristnosti nekaj odstavkov v fotograskih posnetkih. Akademski Glas nas smeši, da »srno si ustvarili iz vsega slovenskega tiska slamnatega moža« in da je po naših izvajanjih vsa univerza najmanj boljševiška. Ne, vsa univerza ni boljševiška, pač pa hočejo akcije, štrajke in sploh javno mnenje voditi in »masovne« pokrete na univerzi končno speljati v marksizem. Vsako pravo ali nepravo priliko izrabljajo izvestni elementi, da dajo izglasovali resolucijo za »amnestijo političnih kaznjencev«, da agitirajo za štrajk, trosijo anonimne letake itd. Prav zadnji »štrajk« je bil tipičen primer: V soboto zvečer ob 6 so vrgli geslo šlrajka celokupne univerze med akademike in tej neznatni, a drzni in dobro organizirani skupinici se nobena organizacija, nobena skupina, nobeno društvo ni uprlo. To je značilen primer neakademske, »demokratične« taklike, ki nepričakovano, iz zasede skoči na plan, društvom, organizacijam pa sploh ne pusti časa, da se o »štra.jku« posvetujejo. Vsekako je za nas vse presenetljivo priznanje Centralnega komiteja, da akcijo za slovensko univ. knjižnico stavljajo za primer, kako se poslužiti te izrazito narodno-kullurne težnje v komunistične namene. Avtentično smo zdaj končno zvedeli, odkod pride parola: »Antifašistična fronta«, »borba proti vojni in fašizmu« itd., ki jo zagovarjajo in širijo »Ljudska pravica«, »Delavski Obzornik«, »Mlada pota«... in končno tudi »Akademski glas«. »Š i roko g r udno st« , »k ompromisnost«, »priza- nesljivost«, nam toliko priporočajo, »fanatizem«., »ki e-r o f a š i z e m« , »ozkosrčnost«, »z at e t e l o s t« stražarjem očitajo — berite in sodile: Stanje i zadace naše partije. (Rezolucija C. K. Komunističke Partije Jugoslavije, potvrdjena od strane pol. sekretarijata K. I.) Uspjesi u radu partije. Zcmaljska konferencija KPJ, koja je održana konccm 19.34• god. i na kojoj su prisustvovali delegati izabrani na Zadace izgradnje protuiašističke narodne fronte. k (Okružnica CK br. 24 od 29. IV. 1935.) Svima pokrajinskim komitetima! iJragi drugOvi! Vama je več poslala rezolucija CK od m m rta o. g. koja je potvrdjena od strane političkog sekrelarijata Kominterne. U toj resoluciji ispravljaju se političke pogreške koje su bile CK Centralni komite! KJ Komunistična internacionala BORBA ZA DEMOKRATSKE ZAHTJEVE U borbi za revolucionarni izlaz iz kriso i za vlast ratlnika i srljaka (sovjetska vlast) komunisti trebaju n sadašnjim uslovima tla stanu na čelo pokreta za elementarne demokratske slobode i zahtjeve svili demokratskih slojeva II koliko se više huržoazija otl-rice od upotrebe demokratskih oblika u održanju svoje vladavine i gazi najosiiovnija prava narodnih inasa u toliko više proletariat mora da se bira za njihova prava i slobode, da težnje i zahtjeve masa za demokratskim i gradjanskim slobodama upučuje na stva-ranje i razvijanje širokog narodnog pokreta za borbu protiv fašizma. Radi toga mi se odlučno zalažemo za takve opče demokratske parole kao što: sloboda zbora i dogovora, sloboda štampe, sloboda organi-zovanja, tajni izbori, amnestij a itd. To znači, tla mi 11 našim redovima moramo izkorijeniti visokomjerni odnos prema strujama i pokretima, U o ji borbu za demokratske zahtjeve postavljaju kao svoju zatlacu. Mi moramo premagata razvijati i slijevati te struje i pokrete u o p č u nar o tl 11 11 fr o 111 u protiv vojno - fašističke diktature. Takve organizacije i struje mi ne smjemo bagatelno od-bacivati na njih kao na nemočne organizme koji »boluju otl demokratskih iluzija«, liolje je, da mi one slojeve, koji hoče ostvarcnjc demokratskih zahtjeva prihvatimo, podupiremo i njihove želje za te demokratske zahtjeve putem organizovanja masovnih borbi pretvorimo u aktivnu snagu protifašističnog pokreta — nego tla jih raznim razgovorima o »demokratskim iluzijama« otl sebe odbacu-jemo in guravamo u naručaj liberalnih buržuaskih eleinenata. UDUBLIVANJE PROCESA DIFERENCIACIJE UNUTAR NACIONALNIH SPORAZUMAŠKIH I DRUGIH OPOZICI-ONIH POKRETA Jedna otl političkih pogrešaka CK i partije u dosadašiijem ratlu sastojala se u tome, tla mi nismo dovoljno uzimali u obzir onaj proces unutarnjeg previranja i diferenciacije, koji se vrši u raznim organizacijama i partijama. Tu j proces diferenciacije vrši se ne samo u reformističkim i soc. demokratskim organizacijama, nego takodjer i u raznim nacionalnim pokretima u klerikalnim sindi-katima, u svakojakim krščanskim organizacijama u SLS u scljačkim zadrugama, u svakovrsnim ženskim i studentskim pokretima pa tlapače i u fašističkoj masovnoj organizaciji »Boj«. Naša dužnost je, tla mi sa svim šiloma nastojimo uticati na to previranje i da razdvajamo borbene i revolucionarne od bremzerskih i reakcionarnih eleinenata. To treba činiti putem: a) povezivanja sa opozicionim grupacijama unutar tih jtojediiiih pokreta. b) podupiranja sviju zahtjeva opozicionih struja unutar raznih pokreta koji (zahtjevi) idu u pravcu borbe protiv fašizma i koji (zahtjevi) su u stanju, da udube razliku izmedju sporazuinaških i fašističkih vodja i njihovih dosatlašnjih pristaša. c) predlaganja i provodjenja zajedničkih akcija sa tim opozicionim grupama na bazi borbe i akcija zajedno ili nekoliko zahtjeva, koji su razumljivi i prihvatljivi za najširc mase. d) komunisti moraju znati sve razlik«; i sva trenja 11 nutar tih masovnih pokreta i organizacija, morajo poznavati ljude (nosioce) tih trenja i razlika, ilogovarati sc i pomagati najborbenijim antifašističkim elementima u njihovoj borbi unutar tih organizacija i pokreta. S tim elementima sastavljati i z a j e tl 11 i č k i izticati ma i najsitnije njihove unutarnje zahtjeve, organizovati borbu za te zahtjeve i na taj način a k o 11 e u v i j e k f o r 111 a 1 n o — a o 11 o stvarno uključivati te elemente u opču frontu narodne slobode. Mi ne trebamo i ne moramo u vi jek i u svakom slučaju da tražinio obavezno priključenjc tih struja i pokreta k jetlnoj centralnoj firmi ili organu. Grlavno je, da tu hude: 1. borba i zahtjevi širokih masa; 2. da su te borbe i ti zahtjevi upereni protiv diktature i čak pojediiiih i najsitnijih njenih predstavnika. IJ samoj borbi ti če elementi pri uslovu našeg pravilnog rada i utiranja tloči na put narodne antifašističke fronte. Logika borbi1 i naša djelatnost gura ih u tome pravcu i vrši odabiranje najboljih eleinenata. JZTICANJK MINIMALNIH ZAHTJEVA PRI ORGANIZACIJI ZAJEDNIČKIH AKCIJA 1 BORBENIH SPORAZUMA Kno mcdjuuarodno tako i vlastito iskustvo našo partijo pokazuje nam, da je nepravilno kada pri vodjcifju zajedničkih akcija sa ref. ili drugim opozicionim grupacijama komunisti poslavlja,ju težiš te na prihvačenje glavnih i principielnih zahtjeva. Pri provodjcnju zajedničkih akcija za komuniste mora biti glavno, da sc 11 akcije uvuku što širi slojcvi masa, da se osigura jedinstveni zajcdnički izstup, da se što više masa pokrene u borim pa makar se ta borba u početku ograničila na jcdan ili dva najmini-malnija zahtjeva. N. pr. pri provodjenju zajcdničkih akcija nacionalni! kulturnu ustanovil ili čak za ratpis na ustanovi, komunisti ili nae. revolucioneri nesmiju insistirati i kao uslov za provodjenje jednc zajedničkc akcije postavljati prihvatanje naših parola ili pri-hvatanje naše parole o radničko-seljačkoj vlasti. Mi za parole radničko-seljačke sovjetske vlasti moramo provoditi agitaciju i propagandu u toku borbe, ali, od prihva-tanja ili neprihvatanja takvih parola ne smijemo činiti za-visnim provodjenje zajedničkih akcijayKao prirrrjer navodimo /»idaču organizovanja zajedničkih akcija za takve zahtjeve kao što je na pr- zahtjev za očuvanje i izgradnju slovenske univerzitetske knjižnice. Treba istači tai ili sličan zahtjev i pozvati sv e ko ji se sa tim zahtjevotn slažu (bez obzira na to da se mnogi od tih koje pozivamo nc slažu. recimo, Sa našom parolom Slovenske radn. selj. republike), da učest vuju u masovno j zajedničkoj akciji za Slovensku univer-zitetsku knjižnicu. Razumije se, da za zajedničkc akcije treba isticati onu parolu ili one parole, koje pokreču najšire mase u borbu. Pojedine razvodnjene zahtjeve koje na pr. ističu nac. sporazumaši u cilju brCmzanja borbi masa mi treba da razjašnjavamo i da im suprotstavljamo parole koje pokreču mase u borbu, ali ni zbog tih razvodnjenih zahtjeva ne odusta-jemo od zajedničkc borbe. U toku borbe, čim se borba više zaoštrava, čim raspo-loženjc i pokret masa u borbi sve više raste, tim veče zahtjeve treba isticati. Ali treba uvjek najbudnije paziti; i) da ti zahtjevi odgovaraju stupnju razpoloženja masa i razvoza borbe i da ukazuju novi put i višji stepati borbe. Ako to ne potrefimo u prvom slučaju emo sc o d v o j i t i od masa, mase noče poči za našim zalitjcvima a u drugom, borba masa če nas pregaziti ili sc neče podiči na taj višji stupanj na koji je možemo dovesti. POKRETANJE U BORBU PR0T1V FAŠIZMA SVIH DEMOKRATSKIH NARODNIH SLOJEVA To je gla vna zadača stvaranja protufašističkog narod nog pokrota. Naša je dužnost, da u borbu protiv fašizma pokrcncmo i povedemo sve demokratske pokrete, društva i organizacije pacifiste, liberalne elemente, razna ženska društva, studentske napredne saveze, krščanske kolektiviste, zatim, istupo i pokrete stanara, mlekara, pokrete protiv trošarine i drugih dača, pokrete činovnika, penzionera, za-natlija, sitnih trgovaca itd. Mi trebamo podupirati svaki njihov zahtjev koji nije uporen protiv interesa radničke klase i protufašistič-ke narodne borbe, bez obzira na iluzije i predrasude, koje te mase i pokreti još imaju. Za razno narodne slojeve komunisti če isticati svoje i prihvatiti razno njihove neposredne zahtjeve. Organizovanje masovne borbe za te zahtjeve pri pravilnom radu komunista dovesti če te razne slojeve u opče narodnu protufašističku frontu koja če koordinirati sve te razne pokrete i borbe i upučivati njihov javni udarac protiv fašizma uopčo i protiv vojno-fašističke diktature osobito. LEGALIZACIJA RAZNIH OBLIKA PROTUFAŠISTIČKOG NARODNOG POKBETA Nije ni obavezno ni svrsishodno, da protufašistički narodni pokret svuda ima jedni jedinstveni oblik. Nasuprot: U izgradnji toga pokrota komunisti ne smiju da izmišljaju nikakve mehaničke šeme i svuda jednake i centralizovane organizacione oblike. Protufašistička narodna fronta je pokret, ko če u raznim mjestima, situacijama i vrenienima imati razne obliko i nazive. Za uspjeh toga pokrota nc-ophodno je potrebno, da so dobijo što šira obštenarodna osnovica. Prema torno mi smo zaiutoresovani da razni oblici toga pokrota 'Mulo što više I o g a 1 i z o v a 11 i makar i ne bili formalno povedmi modjusobno. ltadi toga komunisti treba da podupire stvaranjo svakojakih legalnih društava i saveza preko kojih če biti Iakšo pojedine slojeve naroda uvuči u protufašistički pokret. Zato i treba stvarati i podupirati sve vrsto društava i organizacija — od naj-običuijih kao u. pr. pjevačka društva, činovnika, citaonicc i klubovi do stvaranja sindikalnih pa čak i partijsko-političkih kartela zajedničkih centralnih organa odbora za koordinaciji! rada raznih anti-fašističkih grupacija. BORBA ZA RUKOVODEČU ULOGU (HEGEMONIJU) PROLETARIATA Stvaranjo i izgradnja tog protufašističkog narodnog pokrota pod rukovodstvom proletariata i njegove revolucionarne partije jeste jedan od najvažnijih oblika i sredstava za osiguranjo ruko-vodoče uloge proletariata u pokretima i borbama širokih narodnih masa. To jo ideja vodilja u radu komunista na izradnji tog pokrota. Danas u vozi sa borbom za stvaranjo narodno antifašističke fronto — pitanje borbe nog j e d i n s t v a radničke klase postavlja so kao srž i o s o v i n a č i t a v o politike naše partij e. IJ čitavom našem radu, u svoj našoj politici i svakoj ma i najmanjoj akciji mi od toga pol a z i m o, i treba da polazimo. Rukovodeča uloga radničke klase u narodnoj antifašističkoj fronti ne može se ostvariti nikakvim progovorima ni kombinacijama sa vodjama raznih partija i organizacija. Ko misli, da u borbi vodi, on u njoj mora biti n a j j a č j i, uajborbeniji i n a j-akti v ni ji. I samo s nago m vlastito svoje borbo povezano sa borbom ostalih radnili slojeva — proletariat može stati na čelo borbe svili demokratskih m asa i pokreta. Budcmo li dalje dopustili slabost razparčanost i zaostajanje borbo radničke klase ma i u pocdiniin pokrajinama, hude li borba proletariata otrdnuta od borbe ostalih radnih slojeva — ne može biti govora o rukovodečoj ulozi radničke klase, ni bez ove o uspjehu borbe narodnih masa protiv faeizma i v. f. diktature. Jedinstvena fronta u borbi radničke klase jeste ona poluga koja proletariatu dajo mogočnost i snagu, da tom svojom borbom zauzmo rukovodeču ulogu u borbi ostalih narodnih slojeva. Iz svoga toga stiču ove tri osnovne zadače: 1. razvijanje borbe radničke klase po preduzočima i mjestima, njezino povezivanje sa borbom ostalih narodnih slojeva; 2. ostvaranjo jedinstveno fronte i ujedinjavanje klasnih sindikalnih organizacijama u sviin preuzečima, mjestima, pokrajinama, pa i u cijeloj zemlji; 3. borba za okupljanje svili narodnih borbenih snaga u jednu opču frontu za obaranjo v. f. diktatura. ZBITI SVOJE \ LASTITE REDOVE U našoj partiji više nema ni »lijeve« ni »desne« frakcije ni ma kakve grupaške borbo. Partija je p o 1 i t i č k i j e d i n s t v o n i j a nogo što je ikada od svoga postanka bila, ali upravo sada u vezi sa brzim promjenama i nestabilnošču političke situacije, u vezi sa ubrzanim proviranjem u masama kao i sa našim kursom n a ostvarcnje narodno antifašističke fronte i b o r -borbe nog j o d i 11 s t v a radničke klase — postojo vrlo povoljui uslovi za političke greško, kolebanja i skrotanja od partijsko politiko. Tu je ne samo glavna o p a s n o s t desnih g r e š a k a (čak i kot najlijevijih na oko ljudi) koje bi partiju osudile na klipsanje za buržuaskom opozicijom več takodjer i opas-nost soktaškog neshvačanja partijsko politike pod prikričem »lije-vih« fraza (protiv jed. fronte oilozgor, protiv zajedničke borbe sa ostalim demokratskim snagama i t. d.). Jednodušnost cijele partije i žel jezna bo ljš cvička disciplina, jedinstvo voljo i jedinstvo djelatnosti samo partije i sva-kog pojedinog člana danas jo p o t r o b n i j o nego što j e ikada bil o. Svako ma i najnianje suprotstavljanje politici partije i K. I. mora naiči naj n a j z oš č i o t p o r s v a k o g pojedinog partijca i svako o r gani z a c i j o. Svaka ma i najmanja zabuna i politička zbrka u našim rodovitna nanosi ogromne šteto partiji i cijolom revolucionarnom pokrotu — smeta provodjenju njegovih zadača. Svaka rijoč i svaki redak ovc rozolucijo CK ima svoj duboki politički značaj. Upravo zato — za učvrščenjo jedinstva voljo i djelatnosti partije u ejelini, radi izvršenja njenih zadača — potrebno jo, da svaki partijac uajpažljivije prouči ovu rozoluciju i iz nje povuče upute za svoj dalji rad i borbu. Opomba uredništva: S e v e d a »sla m n a t i m o ... ša beseda pade na rodovitna tla. Zelo nas tudi 'veseli, da se za nove ideje in za nove naloge pripravljajo tudi naši mlajši tovariši na srednjih šolali. Na vse želje in prošnje pa, ki jih od več strani dobivamo, se bomo vedno ozirali in bomo z veseljem vse storili, kar je v naši moči in kar je v danih razmerah mogoče. Nekaj zanimivih stvari je že v teku. — Sleda# pa nekaj odjomkov iz došlih pisem: »Vem, da so težave zaradi naše organizacije. Mi bomo delali, kolikor se bo dalo in kolikor bomo le mogli. Bodite prepričani, da ne bomo popustili! Rosebno naša kongregacija, študijski krožek in dijaška Katoliška akcija!... Na sestankih imamo predavanja, beremo »Stražo« in druge stvari. Sedaj ravno pripravljamo nekatere aktualne študije. Tako delamo med našimi fanti in jih izobražujemo.« Iz nekega drugega pisma: »Jaz se pa zavedam, da so naši fantje na (univerzi) le s to (odločno) taktiko prodrli in ne z «milimi Jerani i»... Živeti je treba katoliško, ne le govorili...« — Nekateri bi radi vedeli, kje je bila prepovedana »Straža«; v Kranju na Gorenjskem. Na Slovenskem je zadnje čase vzklilo precej listov, ki se skušajo v raznih barvah — po večini v nerazločnih, včasi tudi spremenljivih - približati srednješolski mladini in jo zvabiti v svoj krog. Vsem našim prijateljem na srednjih šolah priporočamo veliko previdnost. Mesto slovenske mladine je v slovenskem katoliškem taboru! Anketo o srednji šoli smo razpisali. Danes objavljamo prvi prispevek, ki smo ga dobili iz Maribora in je odsev predvsem tamošnjih razmer. Morda vladajo v drugih krajih drugačne razmere. Zalo smo prepričani, da bomo dobili v objavo tudi iz drugih krajev podobne prispevke s poročili o dobrih in slabih straneh te ali one panoge ali celotnega načina srednješolske vzgoje. Anketa je zanimiva, a tudi potrebna. Praznik Brezmadežne je praznik vse slovenske dijaške mladine. Po vseh gimnazijah se dijaštvo nanj dostojno pripravlja in ga še dostojneje proslavi. Pri svetem obhajilu, pri igrah, pri slavnostnih akademijah se zgrinja na ta dan cvet slovenske mladine okrog Brezmadežne. Pošljite »Straži« poročila o proslavi tega praznika, da zvedo o tem tudi drugi! Iz Ptuja. Vsi so mislili, da je Ptuj »tovarna« za marksistično usmerjene akademike, da iz ptujske srednje šole prihajajo le »rdeči evangelisti«. Morda je to mnenje potrdil proces proti takim dijakom iz ptujske gimnazije. Toda ne mislite, da katoliški dijaki spimo! Ne! Posebno se je pa naše delo povečalo po dijaškem taboru na Oljki, ki nas je navdušil za novo borbo in nam dal novih sil in moči! — Pridno deluje Marijina kongregacija, ki dijakom poglablja versko vzgojo ter jim daje navodila na pot, ki bo polna borb, borb s sovražniki prepričane katoliške mladine. »Stražo« tudi kaj marljivo razpečavamo in tudi sovražniki nam morajo priznati, da »Straža« najde mnogo odmeva med dijaki. Mlada pota so se tudi pojavila na naši gimnaziji, a večina dijakov, ki so list prejeli, je bila toliko uvidevna in trdna, da se od lepih besed ni dala prevarati, ampak je list takoj vrnila! Tri sliRe i. Kako čudno občutje obdaja človeka, če vozi vlak iz tunela v tunel. Za karavanškim vrsta manjših in končno zadnji — bohinjski, ki konča v Podbrdu. Premalo je časa, da bi mogla lepota narave, ki jo zdaj pa zdaj vidijo oči, prikleniti nase tudi človekove misli. Duh venomer išče in bega, kakor bi ga bilo strah tajinstvene teme tunelov, megla, ki težko vise nad pokrajino in temnih obrazov zagonetnih sopotnikov. Bolj ko hiti vlak, da bi prišel iz nesrečnih tunelov, globlje postaja to težko občutje. In glej, beli sneg, ki se vsiplje zdaj iz temnih oblakov na Črno prst, še ta veča temo okrog človeka in ga navdaja z žalostjo, ker je prinesel hladno smrt še zadnjim cvetovom v naših prelepih gorah. Na postaji smo, onstran meje. Še težje postane človeku. Pravkar so izročili iz vlaka, ki je prišel v nasprotni smeri, pošto. Med njo mnogo belih pisem iz daljne črne dežele. Ali niso tudi ta pisma kakor oni beli sneg. II. Ni mogoče, da bi se otresel težkih misli. In kakor nekoč Cankarju, se godi človeku: Prepeval bi, zato vsaj bi prepeval, da se zgane ta tišina, ki je strašnejša od same smrti. Zapoj, duša, zapoj o bolesti, najgloblji, najbolj pekoči in najlepši od vseh! Zapoj o bolesti, ki vre in vpije brez nehanja iz te uboge zemlje, ki jo ljubiš. Oj še ta pesem, še ta najvišja, edina, še ta molči. Srce je zaklenjeno, ječi pod zapahi, glava klone, ustna šepečejo komaj zavedno v tihem začudenju: »To so pa rože!« Dvajset let je, kar so cvetele na Doberdobu. Oj Doberdob, nekdanji grob, a tudi zibelka novega, še lepšega rodu! III. Sultan V a h o. V Abesiniji, oziroma v Etiopiji divja vojna. Zalo, da se dežela odpre evropski prosveti in da so odpravi v deželi suženjstvo, ki deloma še obstoja zlasti v obrobnih pokrajinah. Prav pred 12 leti, ko je šlo za sprejem Abesini je v Zvezo narodov, je delegat neke evropske države navajal suženjstvo kot glavni argument proti sprejemu. Svoje navedbe je podprl z dokazi. Navajal je, da poglavar rodu Aussa, Yaho po imenu, vrši sam kupčijo s sužnji, ki jih prodaja v Arabijo, pa tudi drugim prekup-cem, ki prevažajo enako blago skozi njegovo deželo, nalaga za prevoz posebne takse, ki so znašale okrog 20 odstotkov vrednosti. Kdor ne bi hotel tega plačali, tistemu roparski rod Aussa, ki šteje okrog 60.000 ljudi, ki se pode ob meji Eritreje ter angleške Somalije, zapleni na prevozu vse blago, prevoznike pa pobije. Pod tako hudimi obtožbami je bil zastopnik Abesinije prisiljen obljubiti, da bo država tako kupčijo zatrla. In res, centralna vlada je poslala proti sultanu Yaho, ki pa v resnici ni sultan, temveč samo dedžas, kar je toliko kot nekak mejni grof, dve kazenski ekspediciji, ki pa seveda nista imeli popolnega uspeha, ker nasprotnika tedaj, ko sla ga iskali, ni bilo. Sultan Yaho pa je sedaj izdal svojo domovino ter prešel k sovražnikom. Na vsak način zanimiva vojska: s sužnji in s trgovci sužnjev proti sužnjem in trgovcem s sužnji zato, da se odpravi suženjstvo. Slovenska mladina ~ Tvoja |e „ Siraža“! Ankela o srednji šoli Mariborski dopis. Naloga srednje šole je, da vsakega, ki jo poseča, nauči intelektualnega dela, zgradi v njem zdrave in solidne temelje za področja znanosti in ga usposablja, da more po višjem tečajnem izpitu uspešno nadaljevati tam, kjer se čuti najbolj poklicanega. Nuditi mora torej le dejstva, ki so moralno in znanstveno neoporečna, oziroma izven vsakega dvoma neresničnosti. Teorije, hipoteze in mnenja mora tradirati kot take, ne pa od dveh ali več enakovrednih eno zavreči, drugo pa pristransko proglasiti kot dognano in nepobitno. To je važno zlasti tam, kjer utegne to vplivati na učenčev značaj odnosno svetovni nazor, ki se v njem šele gradi in oblikuje. In prav v tem oziru moramo na naših srednjih šolah konstatirati mnogo sumljivih znakov. Marsikje je naša srednja šola postala docela nekritična in podaja dognanja dvomljive vrednosti, nudi učencem stvari, ki so danes take, jutri drugačne, dejstva iz preteklosti jim zavija in maliči, oznanja jim novo dobo in novo moralo in pri tem prav nič ne skriva, da vse to dela iz čisto določenih ozirov, toda o tem na koncu. Najprej pa v ilustracijo le nekaj primerov. Literarna zgodovina je predmet, ki ga profesor lahko prav poljubno prikroji, kakor pač njemu gre najbolje v račun. Običajno je seveda Cerkev tista, ki pri tem največ trpi: dolga stoletja ni vršila svojih dolžnosti, tudi v bodočnosti za ustvaritev našega slovstva ni bilo nobenega upanja, zato je bilo treba novih, silnih dogodkov, ki so prišli z reformacijo. Ta nam je dala, česar sicer ne bi nikoli dobili. Le žal, da je bila prezgodaj kruto in nečloveško zatrta. Protireformacija je napravila strašno škodo. Uničila nam je neštevilno kulturnih vrednot, strla v narodu vse, kar je bilo v njem zdravega in plemenitega ter ga znova oklenila v jarem Rima in njegovih metod. — »Resničnost« in »znanstvenost« takih trditev je evidentna! — Dalje so nam znani slučaji, ko se Slomšku in njegovemu delovanju v vsej višji gimnaziji n i posvetila niti ena ura razlage! Drugič pa se je kot brezpomemben omenjal le mimogrede. 0 drugih, ki jih moremo Slomšku zgolj z literarnega stališča po vsej pravici zapostaviti, pa se je prav temeljito razpravljalo. Slomšek pa je izostal, pač zato, ker je — katoliški škof! Nasprotno pa je Mahniča nemogoče kratkomalo prezreti. Zato pa ga je treba pokazati kot blaznofana-tičnega starca, ki je bil ignorant glede dejanskega stanja svojedobnih kulturnih, najbolj pa seveda literarnih problemov in je vse presojal s svojega ozkega stališča, pri tem pa delal strašno krivico vsem sodobnikom, naj so pripadali krščanskemu ali kakemu drugemu svetovnemu nazoru. Na podoben način se utemeljuje in razlaga postanek i» razvoj romantike, naturalizma, moderne in drugih smeri, samo da se dokaže in izkaže, da so bili vedno katoličani tisti, ki so vse zapoznili, ovirali in zatirali. Pravtako se zgodovina skuša prikazati tako, da je Cerkev vzrok vsega nazadnjaškega i" slabega. Srednji vek se označuje kot temen, mračen, kot doba grozovitih vojsk, doba verske blaznosti, zatiranja, cerkvenega terorja ild. Sholastika velja za versko filozofijo, ki si ničesar ne zna razložiti brez razodetja, ki zapostavlja človekov razum in kratkomalo ne zasluži, da bi jo moderni človek upošteval ali celo študiral. Znano je dejstvo, da je zgodovinska knjiga za šesti razred gimnazij, ki je bila že pred dvema letoma v veljavi, kot dokaz za brezvrednost sholastike navajala zgodbo o olju, katerega zmrzljivost so baje skušali dokazati iz sv. pisma, mesto da bi olje enostavno izpostavili mrazu. Ne verno, je li to nevednost ali zlobnost!? Gotovo so prizadeti prezrli številno literaturo, ki zadnja leta izhaja v vseli svetovnih jezikih izpod peres katoliških in nekatoliških filozofov in odkriva s h o 1 a s t i k o kot filozofijo izredne vrednosti, kot filozofijo, ki jo lahko postavimo ob stran vsakemu sistemu od najstarejših iz klasične dobe pa do na j mo d e r n e j š i h zadnjih let. Danes ves filozofski svet pozna s h o 1 a s t i k o kot sistem v e k o t r a j n e vrednosti, ki doživlja svojo renesanso in iz dneva v dan pridobiva na ugledu in moči. Le našemu srednješolcu se podaja kot brezpomemben in nesmiseln. Hvaležno torišče za take eksperimente sta tudi propedevtika in etnologija, predmeta, ki se sicer smatrata za postranska. Tu se podajajo različne mehanistične, materialistične in deterministične teorije kot dognane in zmožne modernemu človeku docela zadovoljivo razložiti njegov postanek in razvoj, njegovo fizikalno naravo in psihično doživljanje. Kot akademiki se moramo samo čuditi, da se najdejo ljudje z akademsko izobrazbo, ki si upajo tako dvomljive teorije prodajati kot dognane! Saj mora vendar vsakdo, ki je več let poslušal na univerzi tozadevna predavanja in morda vsaj tu pa tam pogledal kako znanstveno knjigo, čutiti, kako na trhlih nogah so ravno tovrstna znanstvena dognanja, kako se često nenadoma zruši tam, kjer nihče ne bi pričakoval, kako riskantno je torej opreti se slepo na tako teorijo, kaj šele natvesti jo srednješolcu kot osnovo za to vrsto znanosti! Končno še ena zanimivost. Čudovito pogosto nanese prilika, da se med šolskimi urami razpravlja o —Rusiji. Dočim imajo druge »velesile« navadno mir, pa se vedno najde kaka stezica, da se vsaj nekaj besed spregovori o rdeči državi, ki je polna svežih sil«, ki ima »zdravo jedro«, ki trenutno še »izloča slabe elemente«, vendar ninogo obeta« itd. Cilj vsega navedenega je .dovolj prozoren: naj velja kar hoče, samo da se srednješolcu o m a j e zaupanje v vrednost in moč k at o 1 i č a n s t v a. Zato bi bilo tudi nesmiselno, če bi prej navedena dejstva še posebej pobijali, saj je preveč jasno, koliko je v njih objektivnosti in resnice. Vse je dovoljeno, da se v dušah ubije vera in zaupanje v Cerkev in slehernega, če ne drugega vsaj opozori na ko m u nize m , kot »edini, od katerega imamo kaj upati«. Zdelo se nam je potrebno povedati to iz naslednjih razlogov: Ker pri tem trpi resnica, ki jo moramo ceniti nad vse, naš inteligenčni naraščaj pa se zavaja v nazore, ki pogubljajo njegovo versko prepričanje in prav malo odgovarja objektivnosti in znanosti in ker je treba tudi z naše strani ukreniti, kar je potrebno, da se škoda paralizira. Brezmadežno Spočetje - največji praznik dijaška V nedeljo, H. decembra se hočemo zbrati vsi dijaki, višje- in srednješolci pod okriljem Brezmadežne Ob 7. uri je skupna maša za vse dijake v stolni cerkvi, ob 11. uri je slavnostna akademija v dvorani hotela Union. /a akademike je pred praznikom tridnevnica: v četrtek, petek, soboto zvečer ob '/28. uri kratek govor z blagoslovom v alojzi-jeviški kapeli. Zbira se fond ... Prastara zahteva je ureditev finančnega vprašanja Akademske bolniške blagajne. Za to zahtevo se pa danes razen bolnih nihče zmeni. Imamo sicer bolniško blagajno, toda kakšno! Ubogi škrpetelj, da se Bog usmili! Da ‘mamo bolniško blagajno ve vsak bruc ob vpisu, k«) mora plačati :•!<) Din za Univerzitetni zdravstveni fond. Ce kdo zboli, dobi tudi nakaznico za stalnega zdravnika, eventuelno tudi za specialista. Ko pa nastane potreba specialnega zdravljenja v bolnišnici, "a kliniki, v klimatskih zdraviliščih, pa presenečen 'zve, da Akademska bolniška blagajna tega ne 1110-re plačati, ker za to ni denarja; polovica prispevkov namreč gre v centralni fond v Belgrad, se sme uporabiti šele tedaj, ko bo zbrana vsota milijonov dinarjev. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da Akademska |)0liiiška blagajna prav radi tega centralnega fonda je primorana ukiniti postavke za zdravljenje tuberkuloznih tovarišev v klimatskih zdraviliščih. Fond pa nabira vsoto 10 milijonov in... ali bo b o 1 e z e 11 mogoče tudi p o č a k a I a , da se bo nabral ta fond K) milijonov, ali pa bo žrtve poslala '"nogo prej v krtovo deželo? -(etika je socialna bolezen akademskih poklicev, rocent umrljivosti za jetiko pri akademskih poklicih je prav visok: okrog ‘28.9 proti 15.5 iz polje- delskega stanu v 1 letu na 10.000 prebivalcev. Največ smrtnih slučajev je v 25—40 letu starosti, a početki bolezni se kažejo ravno največkrat v študijskih letih. Še pred 80 leti se je smatrala jetika za neozdravljivo bolezen. Takrat je šele B r e h m e r odkril nauk o zdravljenju jetike v klimatičnih zdraviliščih. V deželah z dobro socialno zaščito so dosegli z njo Kiasne uspehe. Umrljivost za jetiko je padla za dve tretjini. V deželah s slabo socialno zaščito pa je umrljivost neznatno padla. Med te štejemo tudi Jugoslavijo. Danes je jetika ozdravljiva bolezen. Toda 0 z d r a v I j i v a le za one, ki imajo d e 11 a r. V Sloveniji imamo sicer dve zdravilišči, na Golniku in v Topolščici. Večjega stila je zlasti 0110 na Golniku, kjer znani specialist dr. Neubauer upo-lablja izpopolnitve najnovejših operativnih sistemov. Na Golniku pa za revne akademike ni prostora, ker še ni nabran fond ... Upravičeno se bojimo, da ta .ond ne bo nikoli nabran, bojimo se, da bo šel v nič, kakor so šli v nič razni fondi na-bavljalnih zadrug, ki so se kaj radi pretakali po 1 aznih našičkih žepih«, naša bolniška blagajna bo pa pusta in prazna, kakor so pusti in prazni —; bosanski kraji, katerim je -Našička prestavila gozdove v solnčno Afriko. OBZORNIK Irski škof dr. Gogarty v Killaloe je opozoril na veliko komunistično nevarnost na Irskem. Kominterna plačuje na Irskem mnogo rdečih agitatorjev, ki naj vsejejo komunizem in razdor med irski katoliški narod. Vsak komunistični uspeli v Irski smatra Moskva za veliko in važno pridobitev. Pi» naredili poljedelskega ministra mehiške vlade — Tomaža Garrida Canabala morajo vsi državni uradniki po eno uro tedensko posečati obvezni pouk o ateizmu. Poleg tega morajo nositi rdeče srajce, simbol revolucionarne stranke. Vsi uradniki in uradnice, ki bi se protivili nošnji rdeče srajce ali pa ne bi hodili k brezverskim uram, so takoj odpuščeni iz službe. KNJIGE Misijonski koledar 1936, sedemnajsti letnik, 13G strani velike osmerke, cena 10 Din. Izdaja Misijonišče v Grobljah. — Tudi letošnja izdaja je zanimiva in poučna knjiga, ki zlasti dobro oriše položaj katoliške cerkve na Kitajskem. Sestavki so pisani prijetno in zabavno, vsebina je napeta tako, da človek knjigo nerad odloži, dokler do kraja ne prečita. Knjigo krasi razkošna oprema ter mnogo zanimivih slik iz misijonskega življenja. Koledar je prav primerno darilo za božic in novo leto. Cena 11111 je 10 Din, torej takšna, da jo lahko tudi v času gospodarske stiske še premoremo. Priporočamo! Gurian Waldemar — avtor knjige »Der Bolschewismus< — (1981) je izdal novo delo: Bol-schewismus als Weltgefahr. — 1935. Naj navedemo nekaj misli iz nje: Pristašem pomeni boljševizem svetovno silo, ki bo ozdravila gnilo sodobnost in ga pojmujejo svetovnozarsko. Opazovalcem je zgodovinski pojav, velik eksperiment, iz katerega se človeštvo lahko mnogo nauči, vernim krogom pa iK>meni socialni ateizem, kazen za samo formalne katoličane, ki niso izpolnili svoje naloge v družbi, njim je posledica meščanske družbe in njenega liberalizma, ki je povzročil delitev življenja v brezverno javno življenje in v poljubno verno zasebno življenje (vera je privatna zadeva). Posamezniki in nekatere skupine vidijo v njeni nevarnost za obstoječi socialni red, vsi pa vidijo v njem poseg v doslej priznavane pravice zasebne lastnine. Gurianu se marksizem v boljševizmu kaže samo kot snov za gesla, ki naj stranki pripomorejo do oblasti, kol sredstvo, da se masa postavi v službo države, ki jo vodi stranka. Bistvo boljševizma se kaže v veri v centralni pomen države. Država je izhodišče in merilo vsega, tudi zasebnega živ-ljena. Ta ideologija vzbuja odpor proti obstoječemu redu, mase se mobilizirajo, vodilna skupina izvede organizacijo, vodstvo se pojmuje kot izraz naravnih in družbenih zakonov, torej kot izraz pravičnosti, resnice in svobode. Svojo oblast utemeljujejo, kratko povedano, sveto vnonazorno. Posebno časopisje je označilo nemški nacionalni socializem kot »rjavi boljševizem«. Kes je. da je bilo to storjeno z namenom, da bi nesocialni socializem diskreditirali, a prav tako res je, da so sami naciolnalno-socialistični avtorji stvarno ugotovili presenetljivo sličnost državne zgradbe v SSSIR in v III. Reichu. Carl Schmitt, vodilni teoretik državnega prava 111. Reicha postavlja v svojem delu »Staat, Bewegung, Volk«, ki tvori temelj nacionalno-sociali-stičnega nauka o državi, SSSR izrečno kot tip države 20. stol. v nasprotju s tipom države 19. stol. Stranka, ki je edino upravičen pokret, je edino državotvorna in je tudi edina upravičena voditeljica ljudstva. Vodilni sloj, ki je narodnostno povezan in edini državotvoren, je povezan v močno, disciplinirano enoto in živi v zavedni povezanosti z ljudstvom (delotvorno maso). Paralele se kažejo v naslednjem : dasi so boljševiki prepričani, da bo v novi urejeni družbi oblast nepotrebna in dasi hoče nacionalni socializem državno oblast še utrditi, se vendar oboji poslužujejo enakih metod pri izvrševanju oblasti. Tudi je v 111. Reichu samo ena narionalno-socialistič-na skupnost kot je v SSSR samo ena boljševiška delotvorna masa. Boj proti veri s« v SSSR vodi zato, ker je vera proti oboževanju države. Vera se umika iz javnosti, nikogar pa ne silijo, da sprejme ateizem (direktno morda res ne, vendar akcije »Zveze boljševikov dokazujejo, kako silna je brez-božniška propaganda. Op. ur.). V nacionaino-socialistični državi je oficielno razmerje do vere drugačno. Stranka vsaj vedno poudarja, da ni brezbožna, ampak da temelji na pozitivnem krščanstvu. Sliči pa povsem boljševikom, ki si tudi laste monopol javnosti za svetovnonazorska vprašanja. Šele v mejah, ki jih postavi stranka, so vere svobodne. Javnost naj načelno ne nasprotuje veri, če pa pride do konflikta med verskimi organizacijami in državo, sta kompetentne edino država in stranka odločati o tem, kaj je IKJzitivno krščanstvo. Pri ličenje vere na nacionalno socialistično javnost in svetovni nazor se vrši v znamenju »obrambe proti politični zlorabi t. Tudi Rosen berg (avtor dela »Mythus des ‘20. Jahrhunderts«) ne zahteva toliko. da se zatirajo dosedanje konfesije, ki jih označi kot »negativno krščanstvo«, njegov boj velja predvsem katolicizmu kot ga pojmuje on, namreč, da je nenemški, negermanski in papeški. Tudi ne nastopa proti verskemu čustvovanju. Poudarja le pravega duha in pravilrto toleranco. Pol i ti6no gibanje pa je nujen i>ogoj za nastanek verskega gibanja, ki bo odgovarjalo nemški naravi kakor je zmaga marksističnega boljševizma nujen pogoj za ateizem, ki da edini odgovarja bistvu človeka. Nacionalni socializem razvija silno propagando proti marksizmu in boljSevizmu in ga kol doktrino odločno odklanja. Vendar pa ga to ne moti, da se ne bi posluževal metod, ki jih je pokazal boljševizem. Ta propaganda služi zato, da pridobi sloje, ki bi jih verjetno ne pridobili in da uniči vsak odpor morebitnih nasprotnikov. Igra isto demagoško vlogo kot boljševiška propaganda za mir I. 1917. In kakor ona zakriva ljudstvu dejansko resničnost politike. Boj proti marksizmu ima samo to namero, da vzbudi nagone, ki jih nacionalno socialistična organizacija izrablja za utrditev lastne moči. Skrajni čas je, da stopi ta fond v akcijo ter služi svojim medicinskim, socialnim, gospodarskim ter higijeničnim namenom. Zahtevamo, da se omogočajo specialna zdravljenja v večji meri kakor doslej, zahtevamo, da se ustanovi zdravstvena posvetovalnica za akademike, zahtevamo, da se omogoča akademikom zdravljenje v bolnišnicah ter klimatskih zdraviliščih, zahtevamo, da se gradi iz centralnega univerzitetnega zdravstvenega fonda na Golniku akad e m s k a de p e n d e n ca z a b o 1 n e na pl j u č i h ! Težko je breme, ki ga mora danes nositi študent. Šolnine in lakse so ogromne, inštrukcij in podpor ni nič ali pa le malo. Zato smo pa tem bolj upravičeni zahtevati: Dajte nam zdravstven o z a š č i I o ! Pojm in bistvo kapitalizma Vsi govorimo o kapitalizmu, a le redko se naši pojmi popolnoma krijejo. Nekomu pomeni samo negativno čuvstva, ker na vsak korak zadeva ob gorje, ki ga kapitalizem povzroča, drugemu pa spomin na redukcije, brezposelnost, brezuspešno iskanje pomoči od vrat do vrat, tretjemu se zopet predstavlja kot veličastna slika še veličastnejšega ogromnega gospodarskega procesa proizvodnje in zamenjave itd. Tudi sociologi niso edini v pojmovanju kapitalizma. Saj pa je tudi težko točno in povsem zadovoljivo predeliti kapitalistični način gospodarstva, ki ni bil nikdar stabilen in se stalno preliva iz oblike v obliko. Še težje mu je določiti bistvo; med značilnim določiti bistveno in nebistveno, preko posledic in akcidenc prodreti do jedra. Tako n. pr. pojmuje Marks bistvo kapitalistične produkcije takole: kapital in njegova lastna pomno-žitev sta nagib in namen vse proizvodnje. Lastnik proizvajalnih sredstev najame na trgu delovno moč svobodnega delavca, mu plača porabno vrednost (kolikor potrebuje, da nadomesti izrabljene sile), za proizvode dobi na trgu menjalno vrednost in razliko med obema — nadvrednost, spravi v svoj žep. Messnerju (Die soziale Frage der Gegemvart 1935.) je kapitalizem družabno gospodarstvo, ki ga vodi neposredno interes kapilala. Avstrijski škofje so ga označili kot samodrštvo posedujočega (leta ISfto.). Socialna okrožnica Pija XI., Quodragesimo anno,' pa govori vsekakor o dvojnem kapitalizmu. Prvega— morda bi ga lahko imenovali idealni kapitalizem — pojmuje kot tako obliko gospodarskega udejstvovanja, kjer dajejo eni kapital, drugi delo, da iz medsebojnega delovanja nastajajo nove dobrine. Pod kapitalom pojmuje tvarne reči, ki služijo proizvajanju tvarnih dobrin, kolikor resnično ali vsaj fiktivno tudi »nosijo«. (Prim. Ušenič-nik: Opombe k Pijevi okrožnici Qu. a.). Tega idealnega kapitalizma okrožnica ne obsoja (Qu. a. 102), ker obstoja načelna možnost, da se proizvedene vrednote po pravičnem razmerju razdele na kapital in delo. Nove vrednote namreč nastanejo le iz vzajemnega sodelovanja obeh, zato imata oba pravico do deleža na proizvodu sorazmerno s tem, kolikor sta nudila, upoštevajoč še splošno socialno stanje. Toda povsem jasno je, da tako pojmovan kapitalizem vsaj v principu ni omejen na to gospodarsko dobo, ki jo imenujemo kapitalistično, čeprav je zanjo ločitev posesti kapitala in dela na veliko značilna. Sodelovanje kapitala (= proizvajalna sredstva, ki »nosijo«) in dela, ki sta bila vsak v posesti druge osebe, je nastopilo že takrat, ko je kdo n. pr. za delo na svojem posestvu prvič uporabljal poleg domačih še tuje delovne moči, ki jih je tako ali drugače plačal, in ga še davno ne bo povsem konec, ko bo kapitalistična era minula, čeprav teže socialne reforme za tem, da postane tudi delavec solastnik proizvajalnih sredstev. Ne- mogoče je namreč, da bi postal solastnik posestva n. pr. hlapec ali dekla. Če k temu dodamo še ono obliko gospodarstva, ko so sodelovale v proizvodnji tvarnih dobrin služeče tvarne reči z delom, ki pa je bilo po lastniku združeno ž njim, ki jo ne moremo imenovati kapitalizem (sicer bi bilo namreč sleherno gospodarstvo s kapitalizmom istovetno), se nam podajo načelno tri oblike gospodarstva: prva nekapitalistična, kjer je proizvedeno v celoti last lastnika proizvajalnih sredstev in dela, druga je oblika idealnega kapitalizma, kjer se delež proizvodnje po socialni pravičnosti deli med lastnika kapitala in med lastnika dela, tretja pa je oblika zgodovinsko danega kapitalizma, drugega, ki ga omenja Qu. a., kjer si lastnik kapitala lasti delež na proizvodu, ki pripada delu. Tega pa socialna okrožnica prav resno zavrača in obsoja (Qu. a. 55, 61, 0:$, 108—110), ker greši s tem proti najosnovnejši socialni pravičnosti. Prisvajanje deleža, ki pripada drugemu, je socialna krivica, ker je tatvina in kot taka ni dovoljena ne posamezniku, pa tudi ne sistemu, čeprav je zakrita pod nedolžno obleko »nekoliko visokih« obrestnih mer, delnic itd., ki pa je tem hujša krivica, ker zaradi lega trpe množice delovnega ljudstva, kapitalistični krvosesi pa žive brezskrbno na račun drugih, ker umirajo množice od gladu, žito pa mečejo v morje ali kurijo z njim lokomotive. Bistvo zgodovinsko danega kapitalizma je torej v teni, da predstavlja ono obliko družabnega gospodarstva, kjer si ob ločitvi dela in kapitala slednji lasti poleg njenni pripadajočega dela na proizvodu še del onega, ki pripada delu. Kapital pa so v njem najprej proizvodnji tvarnih dobrin sluižeče tvarne reči, nadalje te v denarju izražene kot denar in končno vse, kar se da v denarju izrazili. Zgodovinsko dani kapitalizem najodločneje obsojamo. Ze za vsakega, ne samo za sociologa, je razvidno, da tako družabno gospodarstvo, kjer je velika večina človeštva predmet izkoriščanja po peSCici velemagnatov in velekapitalistov, ni in ne more biti pravilno. Ne more biti pravilna taka oblika gospodarstva, v kateri je vse usmerjeno na dobiček, ki postane opravičilo vsakršnim dejanjem: izžemanju in izmozgavanju, tlačenju osnovnih človeških pravic, tiranju narodov v boj za svete interese kapitala«. Obsojamo pa tudi naj-odločnejše liberalizem, ki je pripravil ugodno duševno nastrojen je za vsako moralo prezirajoče kapitalistično ravnanje. In zato zahtevamo radikalno reformo gospodarskih razmer in še radikalnejšo reformo mentalitete današnje družbe, ki je, dasi se tega morda sama ne zaveda, popolnoma kapitalistična in ji nedostaja samo sredstev za izvajanje kapitalizma. Nov človek bo ostvaril tudi nov družabni red! Ker nam je zmanjkalo prostora, izideta članka o univerzitetni knjižnici in o tehnični uredbi (v zvezi s štrajkom) v prihodnji številki Uredništvo Izdaja konzorcij »Straže«. (AntoD Tepež) Urejuje Matej Poštuvan Tiska Jugoslovanska tiskarna. (K. Ceč)