SLIKE GIROLAMA DA SANTACROCE V SLOVENSKEM PRIMORJU Tom až Brejc, Ljubljana K oprski škof Paolo N aldinl v C orografli ecclesiasticl, Venezia 1700, d v ak rat om enja slik arje družine S antacroce. Prvič, ko opisuje fra n ­ čiškanski sam o stan sv. Ane v K opru, in drugič p ri opisu n o tran jščin e župne cerkve sv. M avra v Izoli.1 Obe sliki — tis ta iz sv. Ane se n a h a ja danes v P okrajinskem m uzeju v K opru — tv o rita s tretjo , G irolam u pripisano sliko iz p rejšn je m uzejske zbirke jedro cele vrste slik v Slo­ venskem p rim o rju in Istri, ki so bile pripisane slikarjem družine S antacroce. štev iln e om em be v lite ra tu ri iz konca p rejšn jeg a stoletja, n ekaj študij iz novejšega časa te r drugi lokalni viri p o trju jejo , da so bili izdelki te slikarske družine zelo cenjeni. Seznam d o k u m en tiran ih slik je za prvo polovico 16. sto letja nenav ad n o obsežen. T rem om enjenim slikam , h katerim se bom še povrnil, lah k o dodam še n asled n ja dela, ki jih po drugi svetovni vojni ni več mogoče n a jti in situ, so pa tv o rila odm evni krog nedvom nih G irolam ovih del v Izoli, K opru in T rstu . V sam ostanski cerkvi sv. Ane v K opru sta bili dve m an jši sliki (27 x 22 cm ), ki sta p red stav ljali doprsni podobi Jo ah im a in Ane.2 Na prvi pogled bi sodili, da gre za precej grobo posnem anje izrazitega san tacro ce j evskega starčevskega tip a te r ženskega sv etn i­ škega lika, ki bi po n ačin u kaj lah k o sodil m ed dela F ran cesca da Santacroce, posebej, ker se že v gradivu, o h ran jen em v D alm aciji, p onuja p rim erjav a s svetniškim i liki n a desnem o ltarju fran čišk an sk e cerkve n a H varu, nedvom nim Francescovim delom.3 S antangelo je ti dve sliki pripisal G irolam u. T a atrib u c ija počiva n a precej negotovi p rim erjavi s signirano sliko v cerkvi M arijinega obiskovanja v P a- 1 Paolo Naldini: Corograjia ecclesiastica, Venezia 1700, p. 195 in 332. 2 Inventario degli oggetti d’arte. Provincia di Pola (redakcija: A. Sant­ angelo), Roma 1935, p. 28ff. 3 Tem eljna študija o delovanju Girolama in Francesca da Santacroce v Dal­ maciji je K. Prijatelj: Le opere di Girolamo e Francesco da Santacroce in Dalmazia, Arte lombarda, XII, 1967, 1, pp. 55—66. Ta odlična študija, ki vsebuje katalog del in kratko interpretacijo njunega opusa, pomeni sin­ tezo predhodnih in sodobnih študij o slikarjih; cf. G. Fiocco: I pittori da Santacroce, L ’arte, XIX, 1916, fasc. Ill, IV; A. Venturi: Storia deli’arte ita- liana, VII/4, Milano 1915, p. 562 in IX/7, Milano 1934, p. 2ff; D. W estphal: Malo poznata slikarska djela, XIV—XVII st. u Dalmaciji, Rad JAZU 258, Zagreb 1937, pp. 23—32, repr, 11—17; dober prispevek je še v G aletti-C a- mesasca, Enciclopedia della pittura italiana, Milano 1950, s.v., col. 2210 do 221 2 . zinu. Pazinska slika je v slabem stan ju , ker je bila v p rejšn jem sto ­ letju grobo p reslik an a; je sig n iran a in d a tira n a : HIERONIMVS DE SANCTA CRVCE PINGEBAT MDXXXVI.4 U podobljena je M arija z otrokom n a prestolu, ki ga obkrožajo angelske glavice, ob podnožju pa a sistira ta prizoru n a levi Jožef in F ran čišek Asiški, n a desni pa A nton P adovanski in Jan ez K rstnik. S antangelova p rim erjav a Jožefa s pazinske slike s koprskim Joahim om je precej nasilna. P otrdim o lahko samo, da gre za tip starca, ki ga v delavnici družine Santacroce srečam o v več v aria n tah . Nekoliko m ehkeje n aslik an i koprski Joahim utegne b iti ne glede n a varljivo sorodnost s pazinskim , ki je grobo p reslik an in zato o streje k o n tu riran , vendarle G irolam ovo delo. Za p o trd itev te teze in za prepričljivejšo atrib u cijo koprskih slik nam je pom em bnejši Jo ah im z M arijine zaroke, slike, ki jo brez podatkov, »senza casa«, n av a ja B ern ard B erenson.5 Joahim iz te m alo znane slike o h ra n ja prav iste poteze, držo in draperijo. Tipizacija, ki je vla­ dala v G irolam ovi delavnici, je vidna v n atan č n em p o n av ljan ju : n a obeh slikah drži starec n a povsem enak n ačin puščavniško palico, e n a ­ ko pa so izoblikovane tu d i gube draperije. Ne ena ne druga slika n ista posebej značilni za G irolam ovo slikarstvo, pa v en d ar priznam o ob naslonu n a B erensonovo atrib u cijo in po nedvom ni stan d ard izaciji elem entov tudi koprsko sliko za povsem preslikano, v endar prvotno G irolam ovo delo. P en d an t Jo ah im u je podoba Ane, slika istih razm erij, v endar n ep ri­ m erno slabše kvalitete. Videti je, da je neznani re sta v ra to r krepko preslikal figuro in ji podelil ostre, G irolam u tu je (F rancescu pa bliž­ je) poteze. V osnovnem pristopu, v kom pozicijskem sm islu in kot n e­ izogibni ikonografski p en d a n t bi u teg n ila tu d i ta podoba iziti iz G iro- lam ove delavnice, v en d ar je to zaradi stan ja, v kakršnem je bila fo to g rafiran a, nem ogoče določneje p o trd iti. V isti cerkvi je že prvi pozornejši raziskovalec n je n ih u m etn išk ih za­ kladov Italo Sennio (i. e. A ntonio Alisi) opisal štiri m an jše slike, ki n aj bi sestav ljale o ltarn o predelo (vsaka je m erila približno 30 x X 4 5 c m ). U podobljeni so bili prizori iz K ristusovega otroštva: R oj­ stvo, Poklon kraljev, O brezovanje in Beg v Egipt. Z anim iva za po­ drobnejšo analizo je S ennijeva opazka, po k ateri n aj bi bil av to r te h sličic precej vešč posnem ovalec holan d sk ih m ojstrov 15. sto letja, žal razen p isan ih opomb nim am o n a voljo druge dokum entacije, prav tak o pa ti prizori niso bili n ik jer reproducirani ozirom a se ni o h ra ­ nila n ik ak ršn a fo to g rafija. Fiocco je pripisal slike Francescu, p red ­ stav ljale pa n aj bi predelo G irolam ovem u O bjokovanju. S antangelo je to tezo zavrnil in se odločil za anonim nega, provincialnega m o jstra beneškega zaledja iz prve polovice 16. sto letja.6 4 G. Caprin: Istria nobilissima, II, Trieste 1907, p. 134, op. 1; sliko je leta 1856 restavriral Giovanni Corner; Inventario, p. 165; A tti e memorie della So- cieta istriana di archeologia e storia patria, X—XIII, 1964, repr. XXXIV. 5 B. Berenson: Italian Pictures of the Renaissance: V enetian School, I, Lon­ don 1957, p. 157, repr. 581. 8 I. Sennio: Chiesa e il convento di S. Anna in Capodistria, Capodistria 1910; ci.Pagine istriane, 1910, pp. 72—79 (posebna številka ob razstavi 1.1910); F. Semi: L’arte nella chiesa di S. Anna in Capodistria, Le Tre Venezie, maj 1930, p. 50ff; Inventario, p. 30; Fiocco, op. cit., p. 28 (separat). A ntonio M orassi je skušal prip isati G irolam u tu d i Poklon kraljev iz zbirke B asilio v T rstu .1 Ugotovil je, da gre za precej provincialno tran sfo rm acijo bellinijevskih tipov. B erenson je sliko zanesljivo p ri­ pisal G irolam ovem u sinu F rancescu.8 Francesco je v tej sliki ohranil očetove m ehke starčevske tipe, sicer pa je v precej neizenačenem sli­ k a n ju poudaril linearizem oblik, k ar ga loči od G irolam a, ki je le bolj težil k bellinijevskem u m ehkejšem u m odeliranju. V tržaški zbirki S egrč-S artorio se je n a h a ja la slika M arije z otrokom in dvem a m uzicirajočim a angelom a.9 M orassi je iskal av to rja m ed posnem ovalci G iovannija B ellinija (B. M ontagna, M. Previtali, F. Bis- solo), u tegnila pa bi b iti tudi Girolam ovo delo. K er cartelino ni bil avtentičen, tu d i ni obstala atrib u c ija M ontagni, prav tak o pa lahko n a osnovi stiln ih p rim erjav zatrdim o, da slika nikakor ne izvira iz G irolam ovega kroga. V koprskem m uzeju je pred vojno visela P ietä značilnega beneškega ikonografskega tipa. M rtvega K ristu sa p o d p irata Janez E vangelist in M arija, n a način, ki ga je tak o populariziral G iovanni Bellini. Sliko je prvi publiciral Sennio in ji skušal n a jti av to rja v krogu carpacciov- skih slikarjev v K opru, če že ne k ar v B enedettu.1 0 S ennia je zapeljala tu d i napačna, pozneje dodana letn ica 1521 n a sarkofagu. S antangelo ugotavlja, da gre za provincialnega slik arja beneškega izvora, blizu G irolam u. Na njegovo delavnico spom injajo poenostavljeno ozadje, santacrocejevsko kovinsko nebo in pa silno okorno n arisa n a angelčka z značilnim i valujočim i trakovi. V sekakor sodi K runo P rijatelj u p ra ­ vičeno, da ta slika nim a zveze z delavnico S antacroce.1 1 Dokončno tu d i še ni rešen atrib u cijsk i problem velike pale Objoko­ v an ja iz koprske cerkve sv. Ane, ki se je pred drugo svetovno vojno n a h a ja la v m uzejski zbirki (sl. 90). G re za veliko, pripovedno precej razgibano sliko. M arija drži K ristu sa v naročju, n a desni in levi se cen traln i skupini sp retn o p rik lju ču jejo objokovalci, k ra jin a v ozadju pa se n a desni vzpenja p ro ti Golgoti. Glede te velike slike (220 x X 150 cm) si m n en ja dokaj nasp ro tu jejo . Sennio je sliko z oklevanjem pripisal G irolam u te r jo d atira l m ed 1520 in 1530. Fiocco je pripisal sliko Francescu, B erenson pa G irolam u. S antangelo zagovarja B eren- sonovo hipotezo.1 2 čep rav so n ek ateri tip i (starec n a levi) izrazito I Catalogo illustrato della prima esposizione d’arte antica, a cura di A. Mo­ rassi, Trieste 1924, kat. št. 44, repr. VII. 8 Berenson, op. cit., p. 152, repr. 571. 9 Catalogo illustrato, kat. št. 34, repr. VI. 1 0 I. Sennio: C ontributi alia storia delle arti dell’Istria. Pagine Istriane, 1909, 1, p. 16ff; v tržaški zbirki Basilio (zdaj v florenški Contini-Bonacossi) je bila Pietä, ki daje nekaj blede prim erjave s koprsko, vendar pa razen splošnih ikonografskih potez ni opaziti kake bližje vezi. Kristusovo telo je, kar zadeva oblikovanje, v tej sliki bližje tistem u iz Girolamovega Ob­ jokovanja iz koprskega muzeja; cf. Fiocco; Carpaccio, F errara 1958, p. 33, repr. 26b. II K. Prijatelj: Nekoliko slika Girolama in Francesca da Santacroce, Radovi Instituta JAZU u Zadru, 3, Zagreb 1957, p. 188, op. 1. 1 2 I. Sennio: Chiesa e il convento di S. Anna, p. 14; Inventario, p. 30; Beren­ son, op. cit., p. 154; Fiocco, op. cit., p. 16, 28; za sorodno Francescovo Sne­ m anje cf. S. Moschini Marconi: Gali. deli’Accademia di Venezia, Opere d’ A rte del secolo XVI, Roma 1962, kat. 312. G irolam ovo delo, pa je celotna kom pozicija In še posebej osrednja skupina z M arijo in K ristusom nekoliko svojevrstna v doslej publi­ ciranem G irolam ovem slikarstvu. N egotovosti v zvezi s to sliko lahko rešim o s p rim erjavo s trem i deli G irolam ovega beneškega sodobnika M arca B asaitija. S ennijeva opomba, da je ču titi v sliki severnjaške, če že n e k ar holandske poteze, je zdaj dosti bolj jasn a, saj je G iro­ lam o zelo neinvenciozno sledil svojem u vzoru. G irolam o je nedvom no m oral poznati B asaitijevo P ietä iz sedanje zbirke bostonskega M u­ seum of Fine A rts (sl. 91). M orebiti sta m u bili znani tu d i dve v ari­ a n ti teg a m otiva: m ünchenska, ki jo je publiciral V enturi, in tis ta (n jen ožji izrez) iz M usee Dobrče v N antesu (sl. 92).1 3 B asaiti je v te h zgodnjih delih še o h ra n ja l nekaj dovolj prisiljene trad ic ije h o lan d ­ skega realizm a, ki pa ga je pozneje pod vplivi G iovannija B ellinija, G iorgioneja in C atene zn atn o om ehčal.1 4 G irolam o je kom biniral m tinchensko sliko (posam ezne tip e), k ra jin o pa je povzel po boston­ ski sliki. Drža K ristusovih nog, ostro risan je toraksa, predvsem pa M agdalenina poza in kom pozicija tre h M arij izh ajajo iz bostonske slike, zak rita ženska objokovalka pa je n atan č n o p reslik an a z m tin- chenske P ie tä ozirom a z ožjega izreza slike iz n an tsk eg a Musee Dobrče. G re to rej za povezavo m ünchenske, bostonske in n an tsk e slike po načelih, ki bi jih m orali p rip isati delavnici M arca B asaitija. V endar pa je oblikovanje figur in predm etov m ehkejše, obrazni tipi pa se bistveno razlik u jejo od B asaitijevih, da bi lah k o zaokrožili ta atrib u cijsk i problem . Sorodnosti, ki sm o jih navedli, lahko služijo za p rim er stan d ard izacije oblikovalnih m an ir m ed B ellinijevim i nasled­ n iki in posnem ovalci, niso p a zadostne, da bi sliko lah k o m irn o p ri­ pisali B asaiti ju. V sekakor so posam ezne figure, čeprav kopirane po B asaitiju, k ar se­ veda še bolj velja za kom pozicijo, vendarle n aslik an e v že znani G iro- lam ovi m aniri, in kakor se sliši nenavadno, je celo suženjsko kopi­ ra n je predloge en elem ent več za atrib u cijo G irolam u. Obseg njegovih »kopij« je segal od B ellinijev do Cime, B onifazia, L otta, T iziana in celo R afaela. K ončno p a bo ta problem rešen, ko bo osvetljeno še odprto v p rašan je o razm erju m ed G irolam om in B asaitijem , naloga, ki še čaka beneško um etn o stn o zgodovino. V izolski cerkvi sv. M avra im am o edino signirano in d atira n o G iro­ lam ovo sliko v Slovenskem p rim o rju (sl. 93). Na stopnicah pod p re­ stolom je slabo o h ra n je n originalni podpis HIERONIMO DA S. CROCE P. MDXXXVII. Dve restav raciji (Acquarolli, 1887, R ietschl, 1911) sta resno načeli barve, v en d ar je ostala slika v glavnem v dobrem s ta ­ n ju .1 5 T a S acra conversazione je značilen izdelek G irolam ove delav- 1 3 Za bostonsko in nantsko sliko: Berenson, op. cit., p. 13, repr. 592 in p. 14, repr. 590; za miinchensko: A. Venturi: Storia dell’arte Italians., VII/4, Mi­ lano 1915, repr. 394; F. Semi: L ’arte in Istria, Pola 1935, p. 104. 1 4 A. V enturi, op. cit., p. 614. 1 5 Žal je bila slika leta 1973 ukradena. Cf. Inventario, pp. 100—101 z lit.; zad­ njič je bila razstavljena leta 1964: Slikarstvo 16. in 17. stoletja na Sloven­ ski obali, Muzej Koper, jun ij—oktober 1964 (Katalog: Janez M ikuž), p. 19 z lit.; poleg tega še: G. Musner: La prim a esposizione provinciale istriana, Pagine Istriane, 1909, p. 102; O. Ulm: A rte e storia veneziana nell’Istria, Emporium, XXXII, 1910, p. 216. nice in im a vse potrebne lastn o sti dobre oltarn e podobe: čvrsto kom ­ pozicijo, statičn o m o n u m en taln o st figur in dom ačnostno ikonografijo. B arve so posivele, z rah lo zeleno nianso, pa v endar lahko iz o h ra ­ n jen ih sto p n jev an j sklepam o, da je bila p ala živahno slikana, posebej draperije, da p a je nad tem i poudarki le vladala m odrikasta, kovinska svetloba, ki jo pozneje srečam o pri lokalnem m o jstru Zorziju V enturi. A nalogije tej sliki najdem o v v rsti G irolam ovih del, m ed drugim tu d i v D alm aciji, n a Poljudu in Visu. K ljub sp retn em u n ia n sira n ju in solidni izdelavi pa tej podobi povsem m an jk a tis ti zračni, duhovni prostor, ki ga v B ellinijevih, pa tu d i v K opru o h ra n je n ih C arpacciovih Svetih razgovorih n ap o ln ju je nebeška tišina. Zračnost, poetičnost, t i ­ sta lirska nota, ki jo n ep restan o odkrivam o v delih njegovih učiteljev in vzorov, res niso bile, kot je pravilno dojel Cvito Fiskovič,1 6 značilne k v alitete tega slikarja. že N aldini pripisuje oltarn o podobo M arije s štirim i svetnicam i sli­ k a rju družine S antacroce (sl. 94). Ko so v začetku teg a sto letja p ri­ m erjali O bjokovanje s to sliko, je bil k o n tra st tak o m očan, da je severnjaško O bjokovanje le še potenciralo n jen e beneške kvalitete. To je seveda pom enilo, da bi utegnil b iti av to r boljši slikar od G iro- lam a, tak o da so neupravičeno pripisali sliko V incenzu C ateni.1 7 Slika ni signirana, vendar lahko iz prim erjav z drugim i G irolam ovim i deli precizneje določimo tak o avtorstvo kot čas n astan k a. V stolnici v Lu- ceri (Foggia) je o h ra n je n a slika, ki nam lahko služi za opredelitev koprske pale.1 8 G re k ar za stan d ard iziran vzorec, ki sta ga upo rab ljala brez izjem e oče in sin. Nad prestolom , k jer je upodobljena M arija z detetom , pridržujejo angeli ob božjem blagoslovu M arijino krono. Celoto d o p o ln ju jeta značilen pavim ento, kakršnega smo videli že n a izolski in k ak ršen je ponovljen n a koprski sliki, te r svetniški figuri N ikolaja iz B arija in Jan eza K rstn ik a. Lucerska pala je slik an a s p re ­ cej m ehkim i obrisi in bi jo le stežka pripisali F rancescu, ki je bil dosti bolj vezan n a poenostavljene, lin earn e obrise, sledeč grafiki od L u­ casa van Leydena do M arcantonia R aim ondi j a ali pa očetovim p red ­ logam .1 9 L ucerska slika je p rip isan a sicer G irolam u, v endar p a je v njej vidno tu d i že Francescovo sodelovanje, š tu d ije K ru n a P rija ­ te lja in C vita Fiskoviča o slik arjih S antacroce so pom em bne prav zaradi n atan č n ejše delitve doslej neenotno ali n apačno G irolam u ali F rancescu p rip isan ih del. B oljša dela, ki so jih poprej — zlasti Fioc- co — pripisovali F rancescu, so zdaj v rn je n a G irolam u, jasn ejši pa je specifični u stv arjaln i obseg in in teres Francesca. Njegov okorni, »adi­ tivni« stil u stv a rja precej neroden in grob videz, ki ga ne m ore sp re­ m en iti G irolam ova kom pozicija. G irolam o pa je, posebej še v po­ znejših delih, n ag n jen k jasnejšim m izanscenam in ves čas o h ra n ja 1 6 C. Fiskovič: Neobjavljena djela Girolama i Francesca da Santacroce na Visu, Lopudu i Korčuli, Peristil, 6—7, 1963/1964, p. 65. 1 7 I. Sennio: op. cit., p. 15; Inventario, pp. 30—31; F. Semi: loc., cit.; Slikarstvo 16. in 17. stoletja, p. 19 z lit. 1 8 B. Berenson: op. cit., p. 155, repr. 580 (pripisana samo Girolam u). 1 9 P. Molmenti: I pittori bergamaschi a Venezia, Emporium, XVII, 1903, p. 427; Z. Wyroubal: Poliptih Girolama da Santacroce na Košljunu, Bulle­ tin instituta za likovne um jetnosti JAZU , VIII, 1960, 2—3, p. 42. m ehko oblikovanje figur. Da gre pri koprski sliki predvsem za G iro- lam ovo delo, dokazujejo figure svetnic, ki so njegovo lastnoročno delo: M agdalena n a levi n a tan č n o pon av lja M agdalenin lik s poljud- skega o ltarja, čigar zgornji del je nedvom no G irolam ovo delo;2 0 F ra n ­ cesco pa je sliko dopolnil s krajino, ki se je izkazala za njegov ožji in teres.2 1 K ar zadeva čas n astan k a, nam je v oporo lucerska pala, ki je d a tira n a z letom 1555. K oprska slika bi bila torej eno zad n jih G iro- lam ovih del. N astala je v prvi polovici šestd esetih let, blizu lucerske, vsekakor pa m ed poljudsko, ki je d a tira n a le ta 1549, in um etnikovo sm rtjo leta 1556. V doslej publiciranem opusu pa lahko velja koprska slika za lep p rim er plodnega sodelovanja m ed očetom in sinom , k jer so se k ar skladno združili n ju n i specifični u stv arjaln i postopki. P riso tn o st tak o štev iln ih p laten G irolam a da S antacroce v Sloven­ skem p rim o rju zastav lja zanim ivo v p rašan je lokalnega okusa ali celo lokalne šole v prvi polovici 16. stoletja. V rsto slikarjev, ki so delovali v p rim orskih m estih, začen ja C leriginus de Iustinopoli III,2 2 n a d a lju ­ jejo jo V ittore in B enedetto Carpaccio, G irolam o in Francesco da S antacroce, H ieronim us G u arn eri in Giorgio V incenti, n a prehodu stoletij pa jo zaključuje Zorzi V entura.2 3 K ljub strn je n i v rsti m ojstrov pa žal ne m orem o govoriti tu d i o k ak ih lokalno ob arv an ih slikarskih značilnostih. Vsak slik ar je sledil ta k ra t veljavnem u beneškem u oku­ su in se n i nobena šola — z m orebitno B enedettovo delavnico, ki utegne b iti izjem a — zasidrala v prim orskih m estih in izoblikovala svojega posebnega načina, ki bi se dalj časa strn jen o vzdrževal ali celo širil. Z ato je tu d i težko govoriti o vplivu C arpaccia ali G irolam a n a lokalne m ojstre. K runo P rijatelj si je v zgodnjih štu d ija h o zad r­ skem slik arju Zorziju V enturi, ki se je udom ačil v K opru, prizadeval, da bi pokazal n a odm evnost santacrocejevskega in carpacciovskega slik arstv a v njegovem delu. V zadnjem prispevku k delu teg a slik arja pa je zelo pravilno opozoril, da je le -ta ob prvem viru, ki bi utegnil biti carpacciovski in santacrocejevski risarsko naglašeni stil, sledil m odernem u okusu srede in druge polovice sto letja in da je brez za­ držkov uporabljal ta k ra t m oderne g rafične predloge in tern a cio n al­ nega m anierizm a.2 4 P rav v združevanju kom pozicijskih prijem ov be­ neškega slikarstva druge polovice 16. sto letja in pa v nepopustljivem 2 0 K. P rijatelj: Le opere di Girolamo e Francesco da Santacroce, p. 56. 2 1 K. Prijatelj: Študije o um jetninam a u Dalmaciji, I, Zagreb 1963, p. 44. 2 2 Nov prispevek k opusu tega slikarja je: B. Klesse: Ein unbekanntes W erk des Clerigino da Capodistria, Pantheon, junij—avgust 1971, pp. 281—291. 2 3 France Stele navaja v knjigi Umetnost v Primorju, L jubljana 1960, p. 65, vrsto mojstrov, katerih dela pa niso več in situ, za nekatere pa sploh m anjka arhivskih podatkov, ki bi izpričali verodostojnost podatkov, ki jih je sproducirala do konca tridesetih let tega stoletja lokalna historio- grafija; A. Alisi: P ittori capodistriani del rinascimento, Ateneo Veneto, 1951, 1, p. 6ff. Nekaj slik B enedetta Carpaccia in eno veliko platno Giorgia V incentija je bilo razstavljenih na Mostra storica dei pittori istriani, Trieste, 6—24 septem ber 1950, (katalog: Decio Gioseffi) pp. 17—18, 22—23, z repr. 2 4 K. P rijatelj: Zadarski slikar Zorzi V entura, Mogučnost, II, 1955, 7, p. 546ff; id. Nota sul pittore Giorgio Ventura, A rte Veneta, XXV, 1971, pp. 272—275; id., Za poglavje o m anierizm u u likovnoj um jetnosti Dalmacije, Priloži povjesti um jetnosti u Dalmaciji, 19, Split 1972, p. 106. linearizm u, ki ga je d ik tirala grafika, lahko vidimo resnične vire V enturine um etnosti. G irolam ove slike tako niso imele kakega glob­ ljega odmeva, to d a ne glede n a to so znam enje za o sta jan ja okusa, ki so ga n aro čn ik i m erili s Carpacclovim i deli, ne pa s ta k ra tn im i m erili B enetk, šele z nakupom slik Palm e m lajšega so se m eščani prim orskih m est vrnili n a nivo okusa, ki je vladal v prvi tre tjin i 16. sto letja.2 5 RIASSUNTO Lungo il Litorale Sloveno la bottega di Girolamo da Santacroce fu vasta- mente rappresentata. Numerosi riferim enti nella storiografia locale ed alcune ricerche recenti sulla sua opera dalm ata (K. Prijatelj, C. Fiskovič) costitui- scono un solido appoggio per uno studio approfondito dei quadri conservati a Isola e a Capodistria. Nell’Inventario (Provincia di Pola), Roma 1935, Santangelo descrisse un grande num ero di opere ehe oggi »in situ« non si trovano. Analizzando alcune attribuzioni problematiche come i quattro pic- coli quadri inseriti nella parte inferiore deil’altare e che furono attribuiti a Francesco da Santacroce (Fiocco) e le im m agini di Anna e Gioacchino della chiesa di Santa Anna a Capodistria, 1 ’autore si concentrö su tre grandi tavole: quella di Isola ehe e firm ata e datata (1537), il Compianto dell’ex collezione del museo e la Madonna con le Seute dell’attuale collezione del museo di Capodistria. La questione su chi sia 1’autore del Compianto ehe secondo Sennio fu dipinto tra il 1520 e il 1530, si pud risolvere facendo il raffronto con due quadri di Marco Basaiti, il contemporaneo veneziano di Girolamo: alia Pietä del Museum of Fine A rts di Boston e alia Pietä della Alte Pinakothek di Monaco, citata per la prim a volta da A. V enturi. Benche si tratti di una combinazione evidente di elem enti basaitiani ehe quasi quasi verrebbero attribuiti alia sua bottega, possiamo perö dedurre dalla confor- mazione delle singole figure del tutto girolamesche, ehe questa immagine rappresenta una di quelle copie libere di Girolamo, ehe vanno dai Bellini fino a Raffaello. La Madonna al trono con le Sante capodistriana e, secondo le ricerche deil’autore, il risultato del lavoro comune di Girolamo e F ran­ cesco. II quadro fu dipinto nella prim a m etä degli anni sessanta tra 1549 e 1556. II paesaggio di fondo e molto probabilm ente opera di Francesco. Tradotto da Nina Vodopivec 2 5 Rad bi se na tem m estu prisrčno zahvalil dr. K runu Prijatelju, ki me je obvestil, da bo v XII. številki Zbornika za likovne umetnosti, Novi Sad, objavil Bilješke uz slike Girolama i Francesca da Santacroce u K varneru i Istri. Tudi njegove raziskave potrjujejo v tej študiji izraženo mišljenje, da je koprska slika M arije s svetnicami Girolamovo delo. 90 Girolamo da Santacroce: Objokovanje, prej Koper, sv. Ana 91 Marco Basaiti: Pietä, Museum of Fine Arts, Boston 92 Marco Basaiti: Pietä, Musee Dobree, Nantes XXXVI 93 Girolamo da Santacroce: Madona z otrokom in svetnikoma, Izola. c. sv. Mavra 94 Girolamo in Francesco da Santacroce: M arija na prestolu s svetnicami, Pokrajinski muzej, Koper