156. Številka.__Ljubljana, vtorek 13. julija. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
«*an, JillMjI ponedeljke In dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman, za avotro-ogerske dežele aa celo leto 16 gold., za pol leta 8 gol... ta četrt leta 4 goid. -- Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo ieto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje n» tfota ■« računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolai "m ** đ,'*k• vo!J* *n'"B* cena m sicer: Za LJubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-
.... .  •topne pet'.t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. oe se tri- ali večkrat tiska.
*>opiai naj oe iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colovški oesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oiyra?niatvo, na katftro naj se blagovolijo pošdjati naročnine, reklamacije, oz-ianila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi. i
Naše ženstvo in narodna naša ideja.
[Izv. dop.]
V hrambo naše domovine pred tuj-stvom porabljamo svoje sile, moževsko bijemo boj za pravo, katero naroda v 19 stoletju po vseh pravilih zdravih možgan gre, naroda, ki ni j več čreda ovac, katero tako ali tako oknježen, plemenitokrven „gospod" svojevoljno striže po vseh oblikah prismojenih možgan. Potegujemo se za pravo, katero bitjem pristuje, ki nečejo misliti, da so materijal le za krpanje dr uzi h ras, materijal za životarjenje države; bitja, ki kaj vedeti hote o stavku, da ljudje niJBo zarad države na svetu ampak narobe. Mi zmagamo, moramo zmagati, ker pošteno pravo je se zmirom in če ne na gladkem pa trd-javem potu na konec zmagalo. In da enok ta doba pride, priti mora poprej Čas, v katerem bode ime odpadnikovo ali renegatovo, kar je pri druzih narodih zmirom bilo in bode, sramotilno označenje! Doživeti nam Še je poprej časa, v katerem bode tudi pri nas kulturen, pameten nebrezsrčen človek sramoval se, biti postreščekom tujčeve pete, biti oveni postrešČkom, kateremu je tako malo moževskega ponosa, da mu je lastna Čast, patrijotično čutje in vse temu enako Človeško srce povzdigajoče čutilo prazna reč, dobra zadosti, kacega kalina vlo-\iti. Priti morajo i za Slovenstvo pošte-nejši časi, v katerih ne bodo več kozmopolitske misije nalias" lumparije sredstvo, da se s pomočjo policaja in druzih slavnih sredstev slavne kake reakcijonarske gospodujoče Hvojati po Bismarkovsko kak prostorček pridobi, na katerem naš „kozmopolit" par ju deževih   grožev  pridobiti, svetu imponirati
Pisma iz Rusije.
vin.
(Dalje.)
Iz St. Peterburga. [Izv. dop.j
Pripeljal sem se na Nevski prospekt, ko je iz trdnjave zagimel ravno drugi strel, bilo je polovina dvanajste. Ta prostranni prospekt, ta najlepši kinč Petrograda, kak se šopiri v svojej krasobi! Noč, globoka noč, a vendar tak blesk, tak šum! Nad njim jasno, bezštevilnimi zvezdami posejano nebo, na njem življenje, katero se mi je zdelo živ odsev zvezdatega svoda. I ta bez-merna množica raznoobraznega naroda, kateremu po pravici veljajo besede pesnika: „Kakaja suieoj odožd i lic, Plemen narečij, soatojanij !u
ta  bezmerna množica, kak željno arcblje
misli. Časi so za nas uže na potu, v katerih bosta renegat in nepošten materi-jalističcn značaj identična pojmova, v kojih se bodo individuvi, bi sraniotč narod, iz katerega so izrasli, ki jih redi, vrgla mej iz-vržke človeške družbo; v kojih bode ljudem, ki se lazijo in plazijo za tajcem ia bo zadovoljni, ali srečni, da jim ta milostljivo roko stisne, ki v tem malikovanju zlatega teleta tujinstva nič boljšega ne vedo storiti, nego lastno svoje ljudstvo v knlturi, ki po zdia-vih ne iz blaznice vbeglih načelih le na podlagi narodovega jezika uspešno kali poganjati more, zavirati po tem, da tajiuatvu na stežaje vrata odpirati hote, — kadar take zadene najinilejša kazen, tiho zaničevauje tudi od nas naroda. Priti mora doba, ko bode reuegatstvo naše svoj foite uglasilo v pianissimo in počasi se izgubilo po splošnem zaničevanji rojakov. In da nam dojde hitreje ta doba, ne zabimo, da nam je prevažua pomoč pri vtopljenju naših parasitov in za včvrstenje našega narodnega življenja v našem ženstvu.
Ne bodem dosti razpravljal, kaj je familija, povem kratko, da je važna podlaga pogoj obstanka človeške družbe, da na podlogi nje zida človeški rod impozantno poslopje kulture in stara prislovica pravi, da žena tri oglje hiše podpira, mož pa le enega.
V tej prislovici je resnično izražen pomen žene v familiji, v kratkej besedi in iz peresa ženijalnega Schillerja — kdo ne pozna po Koseškem poslovenjene „vrednosti ženu, pesni, ki risa ljubaznost žene v družini v kateri ona blagotvorno dela. Bodi v tugi bodi v šali, bodi v bedi ali bogastvu, bodi na  ledenih   obalih ali pod žareče pekočim
nočno, precej hladno sapo! Vse so giblje kak to parom, ne vodnim tudi ne spirituoz-ti i m, a parom, kateri tek našega organizma pospešuje, kadar srce kipi nedolžnega veselja i sladkega upanja.
Pridem pred kazanski sabor. Pred velikimi cerkvenimi vrati je obširen proBtor, na katerem bi lahko naselil marsikojo slovensko vas. Ta prostor obdajeti od leve i prave strani dve kolonadi, kateri se odda-ljujeti čem dalje od vrat, tem bolje druga od druge. PoBamni stebri stoje v dveh vrstah v „cikcak," so rezani iz sivega mramora Oionecke gubernije okolo Ludožeskega jezera. Visoki so, da se ž njimi sme meriti malo zvonikov slovenskih cerkva na deželi. Na njih je vzdignen svod s stolpi in drugim monumentalnim, arhitektoničnim kinčem. Cela Stavba je velikanska, veličastna i se v malih črticah opisati ne da. Na tem velikem prostranstva zaganjali so se valovi naroda. A pred tem prostorom, pod milim nebom trli
Holncem, povsod najdeš Žensko roko mikro-kozmus človeštva, družino regulirati, povsod najdeš večinoma ndie Sommerlandschaft, \Veib gcaannt" podlago, pogoj obstanka človeške družbe vzdržavaM, da se ta dražba v zakonitih tečajih kreta, povsod najdeš v ženi arhimedičen ovi stališ, kjer se svetovi vzdignejo iz tečajev.
V družini je delokrog žene in iz te ho*3' mož ven v trnšen javni svet in stavlja svoje čine. Svet se i čudi tem, ali v familijskem kroga so se mnogokrat izcimljali, in kdo misli na ženo zraven ?
Zunaj v svetu mož truŠi, ali tiha moč žene doma v družini, akopram je mirno-tiha, nič manj nij vredna, to tiho delovanje je posredovalna vez družine s celim narodom, z državo. Ako je žena in z njo družina ničeva, je tudi država, je vse javno življenje pod ničlo. Žene ohranjujejo instinktivno življenje, duševno življenje naroda, katero se nam javlja v narodnej nravi in to je svetišče narodovo. V tej nravi leže skrite najmočnejše narodove sile, ki potem na javnem polji moževska dejanja, politične stvore, uzmogoČijo. „I>er politisehe Volkskarakter rulit in letzter In-stauz beini Weibe, die politisehe That beim Manne,u pravi Kiehel. Oba, žena in mož ozko spojena nam še le podajeta celega človeka, žena kraljuje v življenji nravi in v tej leži pravna zavest, po katerej mož zakone kaj s za večjo skupino.
„ \Vo! solist du horon boho Meistor, Vorehron solist du Manneskraft; Dich Bollon lehrtm doino Meistor, Was Kun.it vorinag umi Wissonschaft; Doch was das llochste bleibt hiuuiudun, Des Ewigon nur goahnto Spur,
ho se izvoščiki. Pridrdrala je kočija za kočijo, droška za droško, i zopet oddrdrala. Vse gre kak po maslu. Bog ne daj, da bi kateri zahotel red kaliti. Peterburška policija je stroga, točna,  sluje  prvo v Evropi.
V trdnjavi so sprožili tretji kanon, ura je ravno polnoč — v carskem dvoru pričela se je poluoČnja. V ta trenotek zazvone zvonovi, katerih tukaj ne zavezujejo, pri vseh večjih cerkvah celega Petrograda. Don je pri posameznih hramih harmoničen, a od vseh stranij zlije se nekako veličestno ru -uozvuČije, ne tak protivno, kakor če na primer na Slovenskem v stolpu kake stolne cerkve zaklenka pet ali še več zvonov, kateri bijejo zdaj vsi, zdaj jeden, zdaj nobeden. Tukaj zvonov ne gonijo, vedio mirno stoje, samo „trijančijo," nabijajo ali klen-kajo. Narod, mej katerim sem tudi jaz, svešti, hiti v velikanske prostore druge, tukaj največje cerkve (prvi i največji je Iza-kijevski sabor, no ne tak na lepem kraji),
vVaa Schonbeit, Poesie unđ Frieden: Das lehron dich die Frauen nur,"
deklamuje Rodenberg in kdo bi mu ne pritrjeval.   Skratka, ženstvo je eden poglavit-nejših faktorjev,  koji na razvoj kacega naroda upljivajo.   In če kdo pravi: mi možje budemo v politiki odločevali, „babe" nemajo nič govoriti, — potem je ta moževska oŠab-nost govorila, ki se izkljnčljivo gospodarja stvar jenja misli, ki bi pa brez Žene bil ničla. (Konec prih.)
Kako ravnati če toča pobije vinski trs.
(KOnec. *)
Potem se je s 16" dolgimi krampi na 14" dolzih toporiščih, katere sem dal v ta namen narediti, okopala 12—14" globoko zemlja, ter sč zemlje odpravile trte, katere bo se očistile gorenjih korenin in nepotrebnega lesovja, z mešanim gnojem, živalskimi odpadki, zmešani z rožno strugovino pognojile, da bi se pomnožila amonijakova tva-rina prstena, dalje so se obrezale s trtuimi škarijami, na 2 očesi in kakor se je kaka mala vrsta obrezala, — okolila. Trte, katerih mladice so bile več nego 6" od zemlje oddaljene, so se zakopale, pri tej priliki so se vse trte, ki nijso rastle, odstranile, ter se odpravile enkrat za vselej.
Daljša dela v vinogradu z trikratnim obkoljenjem bila so normalna. Otrebljevanje sem nadzoroval z veliko pozornostjo in sem pustil absolutno le 2 očesi.
Rast, po meni obdelovanih trt, ustrezala je popolnem mojim nadejam, ter se je vsestransko občudovala. Trte so lepo rasle, da bi bilo, brez pretiravanja, najmanj 2/.t letošnjo pomlad ugodnih za zagrebanje, ako bi ne bil 18. julija 1874 zopet neko majheno, toda trsju zelo škodljivo poškodovanje trpel, tako je bilo pa moč le en mali del zagrobati, ker trtni les ne dam z poškodovanim lupjem zagrobati.
Trsje moje je popolnem dozorelo, ter nij bilo oškodovano niti najmanjše vsled mraza.
Ker se na poškodovanih trtah morejo smatrati le 2 oka, k večjem 3 na novih mla-
*) Glej št. 145. Po jako nam neljubej pomoti se je konec tega članka do denea zakasnil.
Uredn.
dioali, kot popolnem razvita in ker je vsled izkušnje de le tretje ali četrto oko rodovitno, je bilo torej, kakor sem v svojem, c. kr. kmetijskej družbi v Ljubljani, poslanem poročilu od 24. marca 1874 1. izrekel, k večjemu pri belini, kakega sada pričakovati, in vspeli je trditev mojo popolnem odobril.
Naslanjajo se na ta izkustva, moram odločno reči, da ta v „Slov. Naroda" štev. 138 izrečena želja, po kacem kulturnem navoda, po katerem bi se po toči tako zelo oškodovani vinogradi uže v dragem, to je, takoj po tej škodi slednjoČa leta zopet učinili plodonosni, pri poškodovanji, kakor je bilo pri nas na Hrvatskem, kakor omenja g. dr. Kopač in v najnovejšem času i ono v Konjicah in Slov. Bistrici na spodnjem Sta jerskem in specijalno pri nas in na Hrvatskem obče n ved enem obdelovalnem navodu trt, ostane le pobožoa in tiha želja. Dela letošnjega leta ne zahtevajo nobene izjeme od mojega navadnega kulturnega obdelovanja, ki obsega vsakoletno pomočno pognojevanje z mešanim gnojem, tam kjer je to treba, skrbno ohebljevanje pred cvetjem in trikratno koljenje.
Letošnji grozdni naraščaj je letos raz-merno izredno bogat. Cvet je jako utroden in jaz bi bil, ako bi ne bil oškodovan 13. jun. zopet pri enej parceli za '/s celega pridelka, imel jako bogato leto, — sedaj pa moram oškodovani vinograd obdelovati po cvet,ji in se bodem pri tem držal tega, da se odstranč nepotrebne mladice.
Vsled mojega prejšnjega popisa lehko rečem, da je moj navod, pri obdelovanji po toči oškodovanih trt popolnem se osvedočil.
Kakor sem začetkom t. m. v kmetijskej dražbi odposlanem sporočila izrazil se, hotel sem, pred objavljenjem mojega kulturnega navoda, resnltate letošnjega leta, oziroma trsno odgojevanje mej cvetenjem opazovati, ker sem prepričan, da vinogradnikom prinaša veČ koristij, ako moram poročati o srečnej manipulaciji, kakor bi se pak postavil na stališče, zagovarjati teorije in priporočati, ter biti na ta način potovalni učitelj brez izgle dnega gospodarenja, — in sem le vsled poziva v „Slov. Narodu", objavil v teh vrsticah moje dosedanje izkušnje.
G. dr. Kopač je namenjen vsled njego vega objavljenega pisma poškodovane trte v dobi  druge cirkulacije  pri  tleh odžagati,
i u pognojiti, jaz pa nasprotno moram vsled v vinogradstvu pridobljenih načelov in izkustev, odsvetovati od nameravanega obdelovanja.
Kajti vsled obrezovanja celih trt bi se
le ono stanje trsa in oni vspeh ponavlja1, katerega je g. poročevalec označil popolnem a napačnega; gnojenje po leti bi se pak nasprotno pri trtah in sadnih drevesih dalo rabiti le z čisto gnojnico v jamah in še to bi bilo moč le pri rednej nasadoej' vrsti a celo i ta nepraktičao, ker se navadno gnoji po vinogradih le v jeseni do prve spomlad.
Neznano mi je, kake delavske moči ima g. dr. Kopač na razpolaganje, toliko pa moram omeniti, ka se obdelovanje po toči poškodovanih vinogradov more izročiti le rokam izvedenih, praktično vsaj dosti izobraženih delavcev, ker vsak poskus nava-vadno spodleteti v rokah neizvedenega.
Jaz sem obdelovanje vodil sam osobno, ter uporabljal moje najboljše od mene izobražene delavce in sem vzlic tema vendar imel premagati mnogo težav, ker je opuščenje dosedanjega obdelovanja proazročevalo ve-duo nove dvojitve.
Ker namen moj nij, ka bi me smatrali v vinogradstvu za kako avtoriteto, vendar moram moje kulturno obdelovanje priporočati, kajti vredno je gotovo, da se poskusi enkrat, in z veseljem sem pripravljen o tem natančneje vselej poročati.
Bog daj, da bi vinogradniki se nikdar ne nahajali v žalostnem stanji, ko bi jim bilo moč, resničnosti in vrednost mojega kulturnega obdelovanja poskusiti.
Novo mesto 23. junija 1875.
Anton Ogulin, posestnik.
Politični razgled.
Motranfe dežele.
V LJubljani 12. julija. Prepovedano Hasovo slavnost v bodo slavili 15. avgusta svobodomiselni Cehi, ter se je tudi osnoval odbor, ki bode postavil slavnemu mučeniku v Pragi spomenik. — Cesarica Ana, soproga ranjcega cesarja Ferdinanda, ostane v Pragi, ter ne odpotuje v Solnograd, kakor se je reklo prej.
Delavci v Brnu se še vedno nijso urlali. Fabrikantje trmoglavo odbijajo večje dnine, delavci so pak razkačeni.
katero je pc stavil vs t var i tel j Rosijske sile i slave, Peter I.
Kaj čem delati v takej premsi, opravi1*,  bodo  tudi  brez mene — mislim si, i stopam nekoliko dalje od hrama po trotoaru. Naletim na znance.   Hodimo  sem  ter tja, ogledujemo „pashi" — žegne,  po domače. Dekleta in fantje razpostavili  so se ž njimi za obema kolonadama, i vrsti vlečete se še precej daleč od sabora na ulico na levej i pravej.  Kako različje!  Tam lepa pletenica ravno tako lepo svrhana, tam druga posoda, katere  vam   točneje  opredeliti   ne morem, tam prosti okrožniki s samimi kolači i. t. d. Primaja se prostak, kateri si je uže malo preveč dušo privezal. Opoteče se, strmoglavo vrti proti fantku,  kateri je   veselo stražil pred soboj „kulič" vboge družine, pokosi z nogo, Žvenk! . . . Ah, glinasta tarelka raz bila se je na drobne kosce, kolač potočil se daleč iz vrste, fantek glasno zaplakal „Sivolapij čort! Prokljatij pijanica! Stjerva
nesčastnaja !u sliši se od vseh stranij. — Ženske se zbirajo kot sršeni, dedec pobira svoja kopita, a on ne odnese zdravih plečet, in kar je še buje, zgrabi ga „gorodovoj"-policaj, odpelja ga migom tja, gder nij ravno prijetno, premišljevati, kaj se pravi kaliti javni mir v tako svečanostnih trenotkih, kaj, takati velikonočne kolače.
Kaj ne, dragi čitatelj! taka scena je malo drastična, posebno za ljudi tako miroljubive, kot sem jaz. Veselil sem se z fantkom, ko je še tako ponosno stal za kolačem, ko se mu je na obrazu še bralo toliko nedolžnega veselja nad „pasho." A storilo se mi je milo, ko so se mu vlile svitle solze, ko mu je tako skora nesreča ogrenila ne le praznični trenotek pri polnočni, a morebiti cele velikonočne praznike; jer zna bog, kaj je rekel gospodar, ko mu je nedolžni prinesel kolač domov, ne pod tarelki, a pod kaftanom, pod pazduho.
Mej tem,  ko  smo se motali 8 tovariši
okolo kolačev, sovršila se je s Petrogradom velikanska sprememba.   Takoj v začetek po polu noči razsvetilo se je celo   mesto, posebno pak Nevski prospekt.   Za hišami na tlaku brlela je lampica pri lampici, umeteljni plinovi plameni čarobno igrali,  svet je bil veliko-lep. Celi Nevski prospekt nekako pluje v nepopisljivem bleska.   Pogledam na uro. Polovina tretje. Iz trdnjave vspihnejo raznobarvni raketi, a za njimi gromi pok za pokom — v pridvornej cerkvi  končala se je „obeduja" — polnočna, zapelo se: „Hristos voskres!" — Aleluja.   Hitimo k hramu, katerega smo zapustili na nekoliko slabih stre-Ijajev.   Toliko, da smo dospeli na cerkveni prostor, prišla je tudi iz kazanskega sabora procesija, in metropolit zapel je tudi tamošnji množici  veličestno:   „Hriltćl voskrćs!" (Govori: voskrjos).   Pobožna množica dala je od sebe  nekak zamolkel šum.   Ker na praznični „Hristos voskrćs"  metropolita nij samo ravno  tako  praznično   odpel močan
M*»tjski „Dziennik" pravi Čehom, naj popnstr pasivno politiko, potem se Poljaki ž njimi združijo. — Potem bi se morda res vsa slovanska opozicija zdrnžiti mogla.
Hrvatske Makančeve narodne opozicije glavni shod pristašev bode 18. t. m. v Zagreba.
Gaershe volitve so v rednem volilnem obroku skončane. Voljenih je 304 vladnih, 17 Sennyeyevih, 30 „ultra," 14 opozicijonal-nih S asov, 7 narodnjakov.
Vim^Je <rl riavf.
V Mlercegavini je videti vstaja vendar re* večja, nego je kdo na prvi hip mislil. Mnogo begunov prihaja na avstrijsko zemljo. Dalmatinski general Jovanovič je šel z dvema kompanijema avstrijsko mejo varovat. Tudi kaoonska ladija „Kerka" je od plula proti Nareoti.
V vojaškem tabora pri Vatriavi je letos zbranih 66 bataljonov pešcev, 52 baterij sč 46 kanoni, 32 škadronami in 10 kompanii kavalerije. Vsi ti vojaki so deloma v Varšavi, ali pak v njenej okolici.
Iz *V***t*r» se piše „Ind. belge," da je mej večino narodne skupščine ia mej vlado dogovor, kako bi se skupščina kmalu razpustiti mogla.
Iz Španije se poroča od vladoe strani, da so Karlisti iz sredine iztrebljeni in da se sedaj začne boj proti njim v severu.
IVentjtka Blsmarkova „Nordd. Allg. Ztg.u pravi glede volitev na Bavarskem, da zmaga „patrijotov" bi tak pomen imela, ka koršen se jim v narodnem interesa ne sme dovoliti. — Torej če bi neprasijaDi do vlade prišli,  jih Prnsi pobijejo, ali kaj?
Dopisi.
Iz llmtiiii-IN'Nt«' 10. jul.  11 xv dop J Volitve bližajo se svojemu koncu. Li beralna stranka je  prevladala z ogromno večino.   Da-li je pa vsa ta večina tudi res vladina ali TiBzina, to še nij čisto osigur jeno, to se bo  stoprv v saborn pokazalo Mej izvoljenimi je dobra trečina novih mož, kateri so bili voljeni pod firmo liberalizma ne pod firmo Tiszine fuzije, in o teh se še ne ve,  na katero  stran se bodo v saboru vseli. Ce bo pa Tisza samo količkaj v drža-vopravnem vprašanji k svojemu staremu pro gramu se vrnil, bo imel več kot 90% zastop nikov na svojej strani.   S toliko večino za seboj, bo Tisza naB proti Avstriji drage strune napel, kar se bo posebno sedaj v vprašanji razdelitve čolnih dohodkov takoj pokazalo Tiszino roko bodo težko očutile tudi oger-ske  narodnosti.   Volilni   proglas hrvatske narodne stranke je tako pohleven, da ne
more uže pohlevuejši biti, ali naši Magjari so našli v njem težnjo, da hoče brv. narodna stranka deželno avtonomijo na škodo ogerske države razširiti. Slovaki so imeli v zadnjem sabora dva zastopnika, v prihodnjem pa samo enega. Koliko zastopnikov bodo Srbi izgubili, še nij izvestno, brez velike izgube pa gotovo tadi pri ajih ne bo. Prihodnji naš sabor bo tako skoz in skoz magjar-xki, kakor še nij bil nobeden prejšnjih. Ta novi vzlet magjarstva bo posebno zapadnemu Slovanstvu, severnemu in južnemu, jako škodljiv. Letina dobro kaže, žita se bo mnogo namlatilo, denar bo v izobilji prišel v deželo in to našega Magjara še bolj oholega dela. Vsi ini avstro-ogerski narodi, ne izvzemši niti same Nemce, morali bi nasproti Magja-rom vsled njihove velike volilne zmage, jako na opreza biti. Magjarski živelj je na novo vzplamtel. Po celej deželi veje čil, pomlajen dnh. Daleč Regajoči plani leta 1848 in 1807. so se spet izpod klopeh na mize postavili. Magjarske oči vide denes same zelene trate. Magjar je postal spet velik, kakoršen je baje zmirom bil, dok ga zgodovina pozna. Ce bo v tej potenciji naprej šlo, stojimo na pragu personalne unije, in ne mara, da si bo Magjarorszag še kateri kos Cislejtanije osvojil, tako nže sanjajo naši šovinisti. Magjarizavanje nemagjarskih narodov je uže sedaj v svojem superlativu, od seh mah se bo pa še bolje nategnilo. Takšno je položje denes pri nas. Rodemo li videli, kaj bodo oislejtanski ustavoverui na to rekli.
Domače stvari.
— (Za porotnike v Ljubljani) v sesiji, ki se prične 0. avgusta so 12. julija izžrebani sledeči gg. kot glavni porotniki: M a r i n š e k Pet., krčmar iz Senožeč; Logar Jože, posestnik iz St. Jurja: Frjančič Jože, posestnik iz Goč 5 S p oljaric Jakob, hišni posestnik iz Ljubljane: Valjavec Aleš, posestnik iz Bistrice; Majer Karel, posestnik iz Vrhnike; Ličan Aleksander, mlinar iz Ristrice; Golob Anton, posestnik iz Stražišča ; Kunstelj France, krčmar iz Radovljice, Vodnik Lovro, kamnosek iz Ljubljane; \Vurner France, hišni posestnik iz Ljubljane; Gotzl L., hiŠn. posestnik iz Ljubljane; Bnrger Anton, posestnik iz Postojne; Debevec Andrej, hišni posestnik iz Ljubljane; L o renči Jože, hišni posestnik iz   Ljubljane;   grof   R o 1 z a   Julij pens.
kor, a cela občina pobožnih vzdihnola je od prevelike radosti poluglasno: „Vo istinnc voakres!"
Načelo se je zrelišče, o katerem sem uže pred slišal mnogo pripovedovati, a misliti si ga tak, kak se je vršilo, je malo več ko težavno. Za to sem bil tudi jaz le malo menj iznenađen, kakor bi bili iznenađeni bralci „Slov. Naroda", ko bi mi bilo mogoče, poslati vam v naturi na nekaj migov — na dolgo bog obvari ■— celi Nevski prospekt s kazanskim saborom in brezštevilnim ljadom pred njim v trenotek „allelaje", pravim „v naturi"; kajti vsaka podoba, bodi si narisana še tak mojsterskim peresom in genijalnim čopom, nij to, kar pravimo natura. Obrazi, predstavljajoči enake velike momente iz življenja narodov, vsi so le slaba senčica, tudi najslavnejši slikar vjame le glavne točke, a vse postranske žive nijanse, sojedinjajoče
glavne točke v nerazdeljno celoto, katero imenujemo življenje, živa priroda, prikriva modrica zagrinjalom, za katero pogledati umetniškemu oku ne pripušča.
Pred malo minutami je stal ninogotisočni narod tak mirno, pobožno, zamakneno. N se čutil na zemlji svoje velike domovine, ampak bil je v mislih pri svojem „Spasi telji" — na grobu. V zdihih srčne molitve tožil je svoje težave istemu, kateri je bil isti hip še sam pod teškim kamenom smrti, a katerej je dolžen skoro, skoro streti verige zla, obnoviti človeštvu življenja blagost. „Hristos voskres!" Jlnogotisočni narod, od veselja plaka? — glasno moli? — poje svete psalme v milozvoneČem slovanskem jezika svojih pradedov? — Ne, ne: Muogotisočni narod — — se hrintosuje, se cjeluje, po slovenski : se ljubi, poljubuje.
(Konec prihodnjič.)
stotnik iz Ljubljane; Kozler Janez, hišni posestnik iz Ljubljane; Tolaži Tomaž, trgovec iz Cevc; D okleva Janez, j no. posestnik iz Britofa; Pezdič Janez, krčmar iz Radovljice; Moro Ljadvik, trgovec iz Ljubljane; Kaacingar, hišni posestnik iz Idrije; Ž g u r Aleksander, trgovec iz Podrage ; Zupančič France, hišni posestnik iz Ljubljane; grof Pače Karol, graščak iz Tarn-Gallensteina ; Ha fn er Jak., iz gornje Bitiaje , Petrič Jakob, posestnik iz Vrda poleg Vrhaike; Valenčič Fraoce, mlinar iz Bistrice; Hočevar Leopold, hišni posestnik iz Ljubljane; Golob France, posestnik iz Zgornjih Bitinj; Kane Ldvard, posestnik iz Rakeka; Novak Janez, hišni posestnik iz Ljubljane; Renedek Janez, klobučar iz Ljubljane; Olivčič Frauce, pos. iz Rrd; Sličar Albin, trgovec iz Ljubljane; Bar-ger Ferdi nad, posestaik iz Koških poljan. Namestniki pak so: Saje Jože, kramar; Treo Viljem, zidarski mojster; Šunko Janez, krčmar; Klein Anton, tiskar; Pardubski Alojzij, hišni posestnik j Zagorec Alojzij, krčmar; Pilko France, ključavničar; Unter-ladstiitter IL, krojač; Cad Jože, pek; —vsi ti zadnji iz Ljubljane.
— (V ljubljanskem mestnem zašto p u) je v zadnje j seji g. DeŽman predlagal, naj hc potrdi poročilo in odobrenje denarnega gospodarstva ljubljanskega mestnega zbora glede mestne kase, depozitov in ubožnega fonda. Narodni zastopnik g. Potočnik je protestiral proti temu in zahteval, da se to odobrenje z dnevnega reda odstavi za tako dolgo, dokler ne bode vsacemu zastopniku mogoče, iz posameznih računov prepričati se o resnici teh računov. — To je bilo po daljše j debati sprejeto.
— (Novi slovenski profesorji.) Iz Gradca se nam piše, da so sledeči gosp. Slovenci naredili profesorski izpit za vso gimnazijo : Fr. Hubad, iz filologije, J. Celestina, iz matemat. in fizike, Jože Komljanec, iz matem. in fizike, Janez Terglav in Fr. Cilen-šek iz naravoslovja.
— (0 bčni zbor tiskarskega društva) ljubljanskega je sredo večer ob 1/2 9. uri v društvenih prostorih v knežjem dvoru.
— (Kegljanje z a dobitke) na kegljišči ljubljanske čitalnice v korist domačega orkestra vrlo napreduje. Do denes je razprodanih serij črez 2500. Največje število padlih kegljev je 21.
— (Vojaška godba,) kakor Bploh vse po celem cesarstvu, ki nijso smele zaradi smrti cesarja Ferdinanda na javnih prostorih, sprehajališčih, pri pogrebih itd. igrati, bode od 14. t. m. te prepovedi oproščena.
— (Knjiga  „Nauk  o desetnih (decimalnih) razlomcih) in njih upu trebljevanji pri računih  z metrično mero in vago  in 90  natančnih primerjalnic dosedaj v Avstriji v rabi bivših mer in vag  in me-trične mere in vage,"  o katerej je naš list poročal, da se tiska v ,.Narodnej tiskarni," je izgotovljena.   Dobiva se pri bukvarjih in pri pisatelji J. Znidaršič-i na Premu (pošta Prem, via St. Peter) po 60 kr. — Glede na ličnost in obseg (8 tisk. pol) knjige, mučno sestavljanje pisateljevo in zamudno tiskarsko delo, mora se priznati, da je ta knjiga nizka. U-izven temeljitega poduka o računih z metrično mero in vago podaja nam knjiga tako obširne in natančne primerjaluice (Um-Avandlungstabellen), kakorsue se dosedaj ne
dobe niti t slovenskem, niti v nemškem jezika, zato to knjigo splošno priporočamo. Živo je potrebna vsacemn trgovcu, krčmarjn i. t. d., in je najboljša mej vsemi enacimi.
— (Na levem bregu) Ljubljanice, kjer ho podrli stari čolni magazin, se tlak strašno počasi napravlja. Mestjani, ki imajo pot črez breg, morajo črez barikade in grabne kar telovaditi. Mestni magistrat bi vendar lahko delo malo pospešil.
— (Priznanje za hrabrost) Deželna vlada kranjska je pripoznala 151etnemu ključarskemu učencu Jakob Moleku, ki se uči pri ključarskem mojstru g. Zelenu „za vodo" na št. peterskem predmestji, postavno talijo, ker je 10. junija t. 1. iz srede Ljubljanice izvlekel 1 7 let starega dečka. Fantič je imel res mnogo korajže, ker je še jako majhen, a utopljenec, Hrovat po imenu, je velike postave in težak.
— (Slovensko pevsko drnštvo) se je osnovalo v Gorici z imenom „Slavec," in je dalo svoja pravila vladi potrditi. Ima pevce in podpornike petja za ude.
— (Siten j u d.) Od Središča se nam piše: V bližnjem trgu Središče je imel O prodajo duhana in cigar; zarad neugodnih okoliščin je bil pa prisiljen trafiko pustiti. Trafiko bi bil imel dobiti v taistem hramu bivajoči gospodar in tržan Josip Dogs. Ta je tudi potrebne korake v tej stvari storil, pa hitrost in nadležnost tukajšnjega Žida nij mirovala, dokler Bi prodaje duhana in cigar ne pridobi. On prosi zarad tega pri dotičnej gosposki, obljnbi jej kakor se sliši 25 gld. od dobička vsako leto plačati. — Če se pomisli, da se pri nas veliko nepostavnega, to je ogerskega dnhana Bpnši in da potem ima Središče, katero šteje 168 hiš, uže dve trafiki, bode li žid duhan z dobičkom prodajal ? Židi se bodo žalibog pri nas res prav udomačili, imamo uže v Središču dva, v Šalov-cih in sv. liolfenku po enega. Ormužani so svojega Žida, ki se je bil pred nekoliko leti tamkaj v sredini mesta naselil, na cedilu pustili. Se za časa je kopita pobral iz Ormuža. — Sedaj pa uže imajo najuljudnejši kraji na slovenBkej meji proti Ogerskemu in Hrvatskemu vsaj po enega Žida, celo v takem okraji, kjer bi si Človek mislil, tukaj za trgovca nij živeti, pa on se dobro počuti, dobro uživa dobitke. Teh gostov pa mi na Slovenskem nijsmo nič kaj veseli. Vidimo, kako ti ljudje drugod ljudstvo grdo oskubejo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
BeTalesciere ii Banj
«7   S.tiltii. <:■ »• .
'-'S let nie Je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni y želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Hlabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iuineuje v ušesih, slabosti iu blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojnieino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vBake medicino, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beueka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, ■draviluega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. (Jainpbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groGnje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo druzib imeultuih O«ob, se razpošiljava na posebno zahtevan je zastonj Kratki izkaz iz so.umi gpričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
_     ,    . Bonn, 10. jul. 1852.
Revalesciere Dn Barrv v mnogih slučajih na-
gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehuem draženji v scalni cevi, zapitji, pri bolehnem bodenji v obistib •n mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredBtvo ne samo pil vratnih in prs nih boleznih, ampak tud; pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogu učer'h družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izwstna Revalescičre je oz^-avila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu piiporočair. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina,
Berolin, 6. maja 1866. Ponavljaje izrekam gledč Revalescičre du Barrv /soBtransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec, M o n t o n a, Istra, Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Ferd Clauaberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergiinpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabo Vašo Revalescičre du Barrv popolnima zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
!Š*\ 80.416. Gosp. F. V. Beueke, pravi protesor medicine na vseuči'išču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wockenschriftu od 8. apfUa 187U to lo: .Nikdar nu zabim, dajo ozdravila en-^a mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciero). Dete je v 4. mesecu vedno več iu več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila aiJBO bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popo'noma v 6 tednih.
St. 79.810. GoBpo vdovo Kleujinovo, DUsseldorf, na dolgo'etuem bolehanji glave iu davljenji.
Št. 64.^10. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nospanji, treslici na VBeh udih, shujšanji in hipohondriji.
Št 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in bujšanji.
St, 75.877. Flor. Kollcrja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsib.
S* 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na Bkoro breznadejni prsni bolečini in prefresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sipino 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehastih pnšioah po pol fonta 1 gold. 50 kr, t fant 9 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fou ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revaleeciero-Bisctnten v pušicah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Cbooolateo v praiu In v ploščicah M 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold '■0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta, 10 gold., za 288 tas U0 gold., — za 576 tas 36 gold.
- Prodaje: Barrv dn Barrv & Comp. nu Du> nuji, Wamfiaehgasse it. 8, v fj ubij mil Ed H»br, v s.!r»a«l bratje Oberanzmevr, v In» teiraka DieohU * Frank, v Celovui P. Birn-baoher, v Loa^i Lndvig M tU 1 m , vHailborn M, Morič, v Hersruu. J. B. Stookhausen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novleali pri N. Snirhu, v Oseku pu Jul. Davidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-moyr, v Teiuešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni* dinu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vaet mestih pri dobrih lecprjih in spt'.3e*ijak.<h trgovcih; tudi razpošilja dunajska biia na vse kraje po postnih
'h.Wi».t.nin»H ali novtf*fjjh
U rutino imciiatiillo.
13. julija 1875. Kaipisaue Mlužbc : Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, mesto koncept, praktikanta do 12. avgusta, — dalje baš pri istem ravnateljstvu služba tehničnega pisarja, za c. kr. mapui arhiv. — Dve učiteljski službi v ilajdovici (Novo mesto) in v Št. Vidu pri Zatičini. Prva z letno plačo 450 gld., druga z 4uo gld.   Prošnje do 16. avgusta._
Tržne cene
v Ljubljani 10. julija t. 1.
Pšenica 4 pld. 60 kr.; — rež 3 gld. — kr.; ječmen 2 gld. 10 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 'J gld. 50 kr.; — proBO 2 gld. 70 kr.; — koruza 3 gld. — kr.; krumpir 1 gold. 50 kr.; — fižol 4 gld. HO kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — spoli frišen — gld. 40 kr.; — speli povojen «— gold. 43 kr.; jajco po 2 kr.; — mloka bokal 10 kr.; govedninu funt 27 kr.; — teletoma funt *J3 kr.; svinjsko meso, tunt "27 kr. — sena cent 1 gld. 20 kr.; — slamo cent 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold. 60 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
JLUjCl.
11. j ul ij a:
Pri »loa.il : Sinreich iz Dunaja. — bar. Wilsdorf iz Zagreba. — Man<lry iz Celovca. — Hodnik iz Roke. — Zobel iz Novega mesta. — Gregoruti, Sluga iz Rateč.
Pri Hallči : 11 ii ■., 111 ii; t n iz Dunaja. — Josok iz Gradca. — Grund iz Dunaja. — pl. Fichtonau iz Zagreba. — Zelen iz Trsta. — Raucli iz Dunaja. — Piacero iz Trsta. — Haider iz Dunaja.
Lnmajsiia borza 12. julija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   70 gld.	90	ki.
Enotni drž. dolg v srebru	.   73 „	35	_
1860 drž. poBojilo ....	. H2 „	70	rt
Akcijo narodno banke    . •	939 ,	—	n
Kreditne akcijo ....	220 .	75	
		35	
	.     8 m	86»/,	
	.     & n	24	
	. 100 .	65	P
St. 7861.
Oznanilo.
Na deželnej kmetijskej šoli v (»roHcu-liofu jo s prihodnjim šolskim letom t. .)., od 1. novembra 1875 začenši razpisanih več štipendij po 120 gold., in po 100 gold. Le ti, zavod ta obiskujoči učeuci, najmanj 16 let steri, telesno zdravi iu ki imajo stavljene k«i/.i . dalje neoženjeni in ki so lepega obnašanja, ter izvedeni v 6nih predmetih, ki se prednfešajo na ljudskih šolah, morajo imeti vse te lastnosti. Dot čni prosilci štipendij končno morajo biti še rodom Štajerci, ter se imajo izkazati z ujihovim premožnim stanjem.
Prošnji priloženi krstui li«t, nravuo in zdravotuo spričevalo, dalje šolska spričevala iu potrdilo o stanji premoženja prosilca naj slednji osobno izroči ravnatelju deželue kmetijske šole najdalje do IV so|>tc*ml>ra t. 1.
Gradec, duć 3. julija 1875.
(240-D    Štajerski deželni odbor.
Piccolijeva lekarna „k angelju".
—~o»;o~~—-
Farmacijske specijalitete
4„ul»i !»■<< olijit.
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
l>raH«'k. Iioljgi, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo iu inajanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha iu okusa, krepi dalje zobno meco, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-Btenje z6t>. Kcdor gu enkrat poskusi, dal mu bode gotovo urednost, vzlic vsiui enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, po&iljuno na ravnost iz mesta Rcrgen na Norveškem, brezkusno in no Blabo-di&uće, 1 origiualua steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvari«. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehneuiu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, po-Bcbno za vsakovrstne runu itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo iu prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi iu oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme. jc
posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice iu kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna iu mehka, se jej dajo prednost pred vsemi umivaliiiini vodami, lepotičjeui in lepotičniui sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Raj zevi   pni ver.   lzključljivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvi b
iztlačeu. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek nie poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, du je najmočneje in zauoHliivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo so mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti iminIik um povzetju. (132—56)
Lastnina in tisk „fraiotinc Ubkarneu.