Za gospodarje
Maribor, dne 16. januarja 1935.
Naše zadružništvo.
Na tem mostu je »Slovenski gospodar« že večkrat poročal o stanju našega zadružništva in o veliki važnosti zadružništva zlasti v današnjih časih lahko bi skoraj rekli največje krize, kar jih je doživelo slovensko kmetijst%,o. Ako ne bi imeli zadružništva pri nas v taki meri razvitega, bi bile razmere še hujše, bile bi pa tudi posledice današnjih razmer še vse strašnejše. Saj mora in je že v veliki meri prevzelo danes zadružništvo mnogo onih nalog, ki jih imajo v drugih državah posebne javne ustanove. Nimamo pri nas javnih vnovčeval-nic. Ako pa so take na pol javne vnov-čevalnice, kakor je na primer Privlligi-rano izvozno društvo (navadno se imenuje tot društvo na kratko Prizad), pa nimamo od tega društva nobenih koristi, preje še škodo. Zato bi moralo prevzeti nalogo vnovčevanja naših pridelkov zadružništvo. To se je v nekaterih krajih n,n celih okrajih že zgodilo. Seveda pa je popolnoma izključeno, da bi prevzelo nakup, prodajo in tudi izvoz naših pridelkov zadruge kar naenkrat. To se mora zgoditi polagoma, mora pa pri tem pomagati vsaj začetkoma tudi javna uprava z nasveti, pridobivanjem trgovskih zvez in kar je še najvažnejše, pomagati mora javna uprava deloma s podporami v začetku poslovanja, nato pa s posojili pri zelo nizkih obrestih. Prva naloga naših zadrug bi bi J a torej poleg zelo važne naloge denarnega gospodarstva ta, da se organizirajo okrajne zadruge za vnovčevanje naših pridelkov;
Druga naloga, ki jo ima danes naše tadružniištvo, pa je bolj strokovno-sta-novskega značaja. Ker nimamo danes kmetijskih zbornic, ker Kmetijska družba, ki je bila nekoč središče našega kmetijskega gospodarstva, svoje naloge kot stroko vno-stauovska organizacija l>e vrši več, morajo to nalogo prevzeti
naše zadružne zveze. Tem zvezam mora omogočiti, da zastopajo do ustai novritve kmetijskih zbornic stanovske! koristi in potrebe našega kmetijstva, Nasveti in predlogi zadružnih zvez bi se morali ne samo poslušati, ampak tu* di v polni meri uvaževati.
Ker so naloge in pomen našega za* družni štva tako velike, bo gotovo zanimivo vedeti, koliko je danes pri nas zadrug in kako delajo. Velika kriza, katere posledica je velikanski padec cen za vse kmetijske proizvode, je na drugi strani pospeševala razvoj zadružništva, ker so se kmetje vedno bolj zavedali, da; je samo v močni organizaciji njih moč, Tako je bilo koncem leta 1933 pri nas y držati 8288 zadrug, od teh raznih zvez 61. Vse te zadruge so imele nad 1 milijon članov. Ako prištejemo k temu štel vilu članov še člane njihovih družin, vidimo, da je udeležena pri zadružništvu v Jugoslaviji skoraj ena tretjina vsega prebivalstva. Zato pa je tudi že skrajni čas, da se zadrugarji začnejo zavedati svoje moči in da to svojo moč tudi izrabijo.
Delovanje naših zadrug nam pokaže najlepše njih razdelitev. Bilo je:
Vrsta adruge:	število	v %'
kreditne zadruge	462i	56.20
konsumne zadrugo	1566	19.02
agrarne zajednice	470	5.72
produktivne zadruge	1110	11.74
od teh:		
živinorejske in perutn.	368	'4.4?
mlekarske in sirarske	170	2.08
žitar&ke	124	1.51
obrtne dn delavske	116	1.41
viničarske	90	1.09
ribarske	58	0.71
oljne	27	0.33
rožmarinske	12	0.15
razne produktivne	145	1.76
zdravstvene zadruge	88	1.07
stanovanjsko in stavbene	88	1.07
razne druge zadruge	281	3.42
Va-žno je dejstvo, da se zadnja teta vedno »x>lj veža število produktivnih zadrug. Iz tega je že razvidno, da zavzemajo te zadruge poleg denarnih vedno večji obseg in da postaja tudi njih potreba ter važnost vedno večja.
Ljudski pravnik.
Iztoženi dolgovani preživitek. D. H. 38.
t— Preživitkar je iztožil proti Vam zaostali preživitek za tri leta. Radi bi dosegli olajšanje plačila tega iztoženega p reži vitka. Vprašate, kako doseči olajšanje, ker so cene za dajatve v naravi daleko pretirane. — Dajati morate točno, kakor ste bili obsojena tako ob pravem času in ravno iste predmete. Če hočete doseči olajšanje, se morate dogovoriti s preživitkarjem, ker je od njegovo dobre volje odvisno, da Vas počaka, ali pa da sprejme druge stvari namesto tistih, ki so bile določene v sodbi. Ako sle morda kmet, ne uživate za to terjatev zaščite, ker so take terjatve izvzete od zaščite.
Pravica preživitkar j a, Mis — Imeli, ste dve hiši. Eno ste izročili zetu, drugo ste si pa izgovorili tako, da mora zet plačevati davek, zavarovalnino in vsa popravila. Leta 1932 ste pogoreli. Zet je prejel vso zavarovalnino za obe hiši. Sebi je napravil veliko hišo, Vam pa ne napravi niti najpotrebnejšega. Vprašate, kaj je Vam storiti. Oglasili ste se na županstvu, pa zahtevajo od Vas kolek za 5 Din in še za 50 Din. — Spor z Vašim zetom spada pred sodišče, ne pa pred občino. Občina za morebitno urejanje takih sporov nima pravice zahtevati nobenih pristojbin. zlasti pa ne 50 Din. Morda so Vas hoteli s tem samo ostrašiti, da ne bi zahtevali svojih pravic in ne bi napravili občini dela. Po našem mnenju ste pri izročitvi hiš imeli v mislih samo taka popravila, ki . so običajna, niste pa mislili na popravila, ki hi bila potrebna vsled slučajnega propada hiše po požaru. Dokler zet ne napravi Vam hiše, je Vam dolžen dajati v porabo take prostore, kakor ste jih imeli v hiši, ki je pogorela. Ako pa Vam tega ne more storiti, Vam pa mora plačevati denarni nadomestek, ki je primeren v Vašem kraju za take prostore. Če pa tega noče storiti,
ga boste morali tožiti. Poskusite zlepa doseči od zeta, a izpolni svoje dolž-hosti napram Vam.
Odvetniški stroški. Šfid. — Neka žena Vas je tožila pri domačem sodišču, kjer «ta dva odvetnika. Šlo je za razžaljenje časti. Vi ste pa šli in najeli odvetnika v kraju, kjer je tudi okrožno sodišče. Dan pred drugo razpravo ste bili pozno zvečer ob pol 11. uri obveščeni, da ne bo razprave, ker je tožiteljica umaknila tožbo. Vaš zastopnik pa je prišel že preje v Vaš kraj, ker ni bil obveščen o umiku. Sodišče je priznalo Vašemu zastopniku samo toliko stroškov, kolikor bi jih odmerilo odvetniku na sedežu sodišča. Vaš odvetnik pa eedaj zahteva od Vas plačilo vse razlike, zlasti one stroške, ki jih je imel s potovanjem v Vaš kraj. Vprašate, če je sodišče pravilno odmerilo in če morate ves Vi sami trpeli odvetnikove stroške, kolikor jih je imel s potovanjem v vaš kraj. — Ako sta na sedežu sodišča vsaj dva odvetnika, potem sodišča ne priznajo odvetniku, ki zastopa stranko in ki stanuje izven sedeža .sodišča, nobenih pripotovalnill stroškov, ki jih mora vedno trpeti ona stranka, ki je odvetnika šla iskat v drugo mesto. Sodišče prizna samo one stroške, ki so bili neobhodno potrebni za varovanje lastnih interesov. V varovanje Vaših interesov pa ni bilo treba hoditi po zastopnika drugam, če pa ste že. šli drugam, pa ni bilo treba, da pride osebno k domačemu sodišču, marveč bi lahko najel odvetnika v Vašem kraju. Ako sto si privoščili lahko odvetnika izven sedeža domačega sodišča, Vas zadenejo tudi vsi stroški, kolikor jih je več preko stroškov, ki bi jih prejel Vaš zastopnik, ako b: stanoval na sedežu sodišča. Morda so taka določila res trda in težka za Vas. Prav tako pa je treba upoštevati, da niso tukaj sodišča zato, da bi strasti strank podpihovala, marveč morajo delati na izmirjenje in nato, da oni, lii mora plačati stroške, ne trpi prevelike škode, in to morebiti celo po nepotrebnem. V bodoče boste vsled tega vsaj vedeli, do kam se-rajo Vaše pravice tn kako je treiba tudi postopati, da Vas ne zadenejo kljub zmagi nepotrebni stroški. Iz tega tudi spoznate najboljšo pot za Vas same, ki je: p ajte svojega odvetnika, da ne boste imeli še večjih stroškov. Rabite
11 -
vedno in povsod pamet, nikdar pa naj nikogar ne vodijo strasti!
Odškodnina za neupravičeno posekani les. Pejob. — Sestre in brat so dogovorili vžitek dveh gozdov tako, da si lahko vsak svoj del poseka, predno se oženi, sicer zapadejo njegove pravice ostalim upravičencem v korist. Brat se je leta 1932 oženil in šele nato začel s sekanjem, ki ste mu ga prepovedali. Brat je nato s svojo tožbo propadel. Vprašate, po kakšni ceni Vam mora plačati les. — Brat mora plačati les po oni ceni, kakršna je bila tedaj krajevno običajna in primerna za posekani les. Vaša cena pride samo toliko v poštev, prav tako pa tudi bratova ponudba. Najbolje je, da se z bratom v miru pomenite in da Vam izplača toliko, kolikor je bil les vreden, ko ga posekal.
Dolžnosti prevzemnika posestva. Pe-lob. — Brat Vam mora povleči dve v vžitek dani njivi; tega pa ne napravi v redu, marveč zelo površno in slabo. Vi vprašate, če ga lahko prisilite, da mora v redu in pravilno povleči. — Brat mora tako vlačiti, kakor je potrebno za pravilno in redno gospodarjenje na teh njivah. Ako tega ne stori, ga lahko s >žbo prisilite k temu. Bo pa najbrže *ežko dokazati Vaše trditve. Ako bi hoteli enkrat tožiti, bi bilo najbolje, da enkrat po vlačenju predlagate sodni ogled v zavarovanje dokaza. Mnenja pa smo, da bi bilo za Vas in brata najlepše, ako take spore izravnata sama brez intervencije sodišča. Vsaj sta vendar brata!
Slabo ravnanj® s preživitkarjem. Pomita. — Vsled starosti ste izročili svoje posestvo hčerki, ki se je nato poročila. Izgovorili ste si skupno stanovanje in skupno hrano. Zet je kmalu po poroki začel z Vami in Vašo ženo kruto ravnati; Vas je celo natepel tako, da ste šli k zdravniku. V izročilni pogodbi imate pravico rediti kravo do 31. 8. 1934. Kravo ste pa prodali že 1. 6. 1934. Po poroki je zet dobil od Vas moke za 99 Din. Ste po poklicu obrtnik in imate svoje orodje, ki si ga pa v izročilni pogodbi niste izrecno pridržali. Sedaj bi radi vedeli, koliko časa je zdravniško spričevalo veljavno, če imate pravico do krme za tri mesece, če Vam mora zet plačati moko v znesku 99 D n in če je orodje ostala
Vaša lastnina. — Kolikor je mogoče razbrati iz Vašega vprašanja, morate živeti z zetom skupaj toliko časa, dokler ni to nevarno za Vaše zdravje. V takem primeru pa imate pravico se izseliti in zeta tožiti za denarni nadomestek, ker ste morati zapustiti hišo in skupno bin vanje po njegovi krivdi. Orodje je ostalo Vaše, ker ga niste izročili zetu, zato tudi Vi lahko z njim poljubno razpolagate. Nimate pa pravice do sena, oziroma do odškodnine za seno, ker niste imeli krave. Vaša pravica je bila imeti kravo in jo krmiti do določenega časa, Ako ste kravo preje prodali, ste s tem izgubili tudi pravico do krme. Ako mu moke niste darovali, ste upravičeni zahtevati povračilo iste, oziroma ako ste mu jo prodali, pa denarno vrednost. Kakor se vidi iz vprašanja, zet sploh ni lastnik, ker ste posestvo izročili svoji h', rki. Svojih preži vi tkarskih pravične morete brez dovoljenja lastnika zemljišča dati vinkulirati na zavarovalnino. Če se le da potrpeti, je najbolje za Vas in gotovo tudi za Vašo hčerko, da se ne prenaglite z vložitvijo tožbe, ker bo to povzročilo nove razprtije in nova sovraštva. Ako pa le ne bo miru, Vam pa seveda ne preostane droge poti, kakor vložiti zoper zeta, če je on lastnik, tožbo pri domačem sreskem sodišču.
Gospodarske
zanimivosti.
Avstrijska sol v Jugoslaviji. Sklenjena je pogodba, da izvozi v letu 1935 Avstrija v Jugoslavijo 1200 vagonov jedilne soli, 7, dobavo se je že pričelo začetkom januarja t. 1.
Izvoz lesa v Italijo. Izmed vseh držav, ki izvažajo les v Italijo, je na prvem mestu Rusija, nato sledi Avstrija in šele na tretjem mestu je Jugoslavija, ki je izvozila v 1. 1934 v Italijo lesa 25.260 vagonov. Od tega lesa je največ iz Slovenije. Mnogo lesa izvaža v Italijo tudi Romunija.
Izvoz jabolk 'iz Jugoslavije. V letošnji izvozni sezoni je bilo izvoženih iz Štajerske 747 vagono jabolk, od tega 566 na Češko. 112 v Italijo, 42 v Nemčijo, 26 v Francijo in 1 vagon na Švedsko. Iz teh številk se že vidi, da smo zamudili ravno najbolj ugoden čas za izvoz zgod-
njega sadja v Nemčijo. Ko je bil pa izvoz omogočen, je bila pa konkurenca na nemškem trgu že tako velika, da so čepe padle tako, da se izvoz od nas ni več izplačal in sadjarji so morali namizno sadje sprešati. Ko so se pa pozneje cene spet malo dvign'le, je bilo večinoma sadje že razprodano. Skupno smo prodali jabolk komaj za približno 7 milijonov dinarjev. Letošnja sezona je bila tako v trgovini z jabolki pri nas ena najsiabš'li v zadnjih letih. Deloma je šlo naše sadje v Avstrijo, še več pa v Italijo, kjer so prevzeli sadje prekupčevalci in prodajali naša jabolka, kot avstrijska ali južnolirolska.
Trgovina z jajci. Kakor pri trgovini z jabolki, so doživeli letos tudi trgovci z jajci pri nas veliko razočaranje. Na papirju imamo lepo pogodbo z Nemčijo, v resnici pa je bil izvoz v Nemčijo zelo malenkosten. V Švico, kamor smo preje vel" o izvažali, je izvoz tudi omejen, ker je za nas določen samo mali kontingent. Z Nemčijo imamo od 4. junija 1934 tako P'-odbo, da bi tja smeli izvažati tako množino jajc, da bi ne mogli niti vse določene množine izvoziti. Toda to nam ne pomaga, ko pa izvozniki ne morejo izvažati, ker morajo čakati na plačilo radi deviznih razmer v Nemčiji 5 do 6 mesecev. Tud Italija nam zelo ovira uvoz. Zato so pa tudi cene z ozirom na letni čas nizke.
Proizvodnja žita v Jugoslaviji. Površina za pridelovanje žita v Jugoslaviji se, veča od leta do leta. V zadnjih letih se je najbolj povečalo pridelovanje rži in pšenice, manj pa ovsa. Pridelali smo leta 1934 v Jugoslaviji v met. stotih: pšenice 18,596.136, ječmena 4,080.896, rži 1,952.908, ovsa 3,334.335. Zanimivo je, koliko smo pridelali posameznih vrst na 1 ha obdelane In zasejane površine v meterskih stotih: pšenice 9.2, ječmena 9.7, rži 7.8, ovsa 9.0. Iz teh številk vidimo, da pridelamo na 1 hektar zasejane površine še zelo malo. Koruze smo pridelali v letu 1934: 47,915.530 meterskih stotov. _	»
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 12. januarja so pripeljali 143 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso
je bilo po 8—10, slanina 11—12 Din. ~ Kmotje radi slabega vremena krme niso pripeljali, pač pa 7 voz krompirja po 0.50—0.75, 18 vreč čebule po 0.75—1, česen 5—6, zelje glava 0.50—2, kislo zelje 3, kisla repa 1.50—2, karfijola 5—10, hren 4—5, radič 1 kg 10 D*in. Jabolke 2—4, hruške 5—G, suhe slive 7—11, celi orehi 6—7, luščeni orehi 24. Na trgu je bilo 10 vreč pšenice 1.50, 3 rži 1.25, 14 ječmena 1.25, IG koruze 1—1.25, 16 ovsa 0.75, 4 prosa 1.25, 3 ajde 1, 6 ajdovega pšena 3—3.50, 14 fižola 1.75—2. Smetana 8—10, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 24, jajca 0.75—1. Prinesli so 56 kokoši 15—25, 286 piščancev 20—55, 32 puranov 35—70, 10 domačih zajcev 5—30 Din.
Mariborski živinski sejem S. 1. 1935. Prignanih je bilo: 14 konj, 15 bikov, 110 volov, 308 krav in 18 telet; skupaj 465 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 2.50—3.50 Din, poldebeli voli 2—2.25, plemenski voli 2.75—3, biki za klanje 2—2.75, klavne krave debele 2.50—3, plemenske krave 2—2.25, krave za klobasarje 1.30—1.50, molzne krave 2.50—3, breje krave 2.50— 3, mlada živina 2.75—3.50, teleta 3.50— 4.50 Din. Prodanih je bilo 193 komadov.
Mariborski svinjski sejem 11. 1. 1935. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 25 svinj, cene so bile sledeče: Mladi pra šiči 7—9 tednov stari 80—120 Din, 3—4 mesece staro 140 do 160 Din, 5—7 mesecev stari 220 do 250 Din, 8—10 mesecev stari 300 do 360 Din, 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg mrtve težo 6.50—8.50 Din, Prodanih je bilo 10 svinj.
Statistika mariborskih sejmov. V letu 1934 jc bilo v Mariboru 28 sejmov za govejo živino in 52 sejmov za svinje. Na» sejme so sejmarji prignali 3563 volov, 386 l«-kov, 9718 krav, 4-33 telet, 402 konja, skupaj 14.502 glav, prodali pa 8079 glav. Na sejme za svinje so prignali 12.104 svinj, prodali pa 4893 rilcev.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso prve vrste 8—10 Din, druge vrste 6— 8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6, telečje meso prve vrste 10—12 Din, druge vrste 4—6 Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din za 1 kg.
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!