Cena 40 neb UR1UJMJ4TVO Or UFRAVa: LJUBLIaHA, zastopstvo sa sgssjsi M Kraljevin« unione PT7BBLICITA ITALIANA S. F: »1-12, si. Entensa attivita aerea ESicaci b ^mbardamenti di Tobruk, Mana Matrah, Malta e Cipro — Tre aerei netnici abbattuti — a Paphos n Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 5 ottobre 11 seguente bollettino dS guerra n. 490: In Africa settentrionale e orientale sc« in tri locali a noi favorevoli. La K. Aeronauuca na svuito imense azioiu ai bcmbardamrnto colpendo apprestanienti e baneh i ne di Tobnik e bnpianti e barac-Mtmenti n<*lla zona di Marsa Matrnh. Sono stati provnrati incendi ed esplosioni. Durante ona nuova incorsione aerea su Bengasi sono stati fatti precipltare bi tiamme al tri due apparecchi nemld; un terzo appareochio e s tato abhattuto dalla caccia. Le basi aeree di Malta sono s ta te effl-caremente bombardate dalla nostra avia-zione. Altri veSivoli banno colpito con $uc-c**sso Pisola di Cipro, l'aeroporto di NJco-sia e di L.irnat;i e banno affondato navikli t, nemico nel porto di Paphos. iRfSsiz^vrro deEovanfe letalstva Uspešno bombardiranje Tobruka, Marsa Matruha, Malte in Cipra — Tri sovražna letala sestreljena — Nekaj ladij potopljenih na Paphosu Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sli objavlja naslednje vojno poročilo št. 490: V Severni in Vzhodni Airikj Krajevni spopadi, ki so se za mis* ugodno UonCali. Kraljevo letalstvo je inten/.i\ no bombardiralo tet /adebi naprave in pomole v To-bruku ter ureditve in taborišča v območju Marsa Matrucim. Nastali so požari in etf- S»plo7i Med novim letalskim napadom na Ben-gazi smo zrušili v plamenih dve sovražni letali, tretje letalo pa so sestrelili nemški lovci. Letalska oporišča na Malti je naše letalstvo učinkovito bombardiralo; druga letala so z uspehom zadela letališča na otoku Cipru, pri Nikoziji in Larnaki ter so potopila sovražna Ine!i" \ pristanišču Pafos. Z operacijskoga področja, 6. okt. s. V noči na 5. oktober so izvedle patrole na odseku pri S »Ihinm nekaj operacij, ki so se uspešno zaključile. Pri nekem takem napadu so ujeli enega angleškega oficirja in nekaj podoficirjev ter zaplenili nekaj avtomatskega orožja in drugih vojnih potrebščin. Letalske sile so neprestano bombardirale postojanke pri Tobruku, posebno pa to-bruško pristanišče ter so prizadejale raznim napravam prav veliko škodo. Tudi nemške letalske sile so bile intenzivno na delu in mnogo strmoglavcev je z velikimi uspehi bombardiralo sovražne postojanke okrog Tobruka. Druga nemška letala so bombardirala pristaniške naprave m z'o:-rališča sovražnih čet v Marsa Matruhu. Nemška lovska letala so se še enkrat izkazala s svojo izredno sposobnstje m pogumom. Pri nekem letalskem napadu na Sidi el Barani sta bili dve nemški lovski letali napadeni od 9 angleških »Hurrica-nov«. Letali sta borbo sprejeli in uspelo jim je sestreliti dve sovražni letali, ki sta že v zraku vneli. Obe nemški letali sta se nepoškodovani vrnili na svoje oporišče. Poškodovane angleške ladje Budimpešta, 6. okt. s. Algeciras, 5. okt. s. Iz Gibraltarja poročajo, da bo angleška križarka sNelson«;, ki so jo italijanska letala zadela 7 več bombami na krmi. potrebovala za popravilo več mesecev. Po preteku tega časa jo bodo predali v nadaljnje popravilo v kak večji arzenal. k;er r>o izvršena podrobna revizija ladje ter obnovljena vsa ladijska oprema, uničena ob napadu 27. septembra. Obenem se izve, da ima tudi neka matična ladja, ki se je za-tekla v Gibraltar, znatne poškodbe na krovu. S te matične ladje so Izkrcali mnogo mrtvih in ranjenih. Na vseh odsekih se razvijajo operacije velikega obsega, ki prihajajo do izraza v srditih bitkah — Vsi sovjetski protinapadi so bili odbiti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Napadalne operacije na vzhodu ugodno napredujejo. V južni Ukrajini so pesadljske divizije v borbah za močno utrjene in trdovratno branjene sovjetske postojanke v prostoru pri Perekopa in pri čiščenju polotoka juzno-vhodno od izliva Dnjepra ter nekaterih malih otokov v Črnem morju v času od 24. do 29. septembra zajele 12.000 ujetnikov ter zaplenile 34 tankov, 179 topov in 472 strojnic Iz Oesela so pionirji na jurišnih čolnih Izvršili drzen napad na otok Abruka in zajeli vso posadko. V vzhodni Karel i jI so finske čete uspešno nadaljevale svoje operacije. Letalski napadi so bili usmerjeni v zadnji noči proti važnemu oboroževalnemu podjetju južnovzhodno od Harkova In proti vojaško važnim napravam v Moskvi in Petro-gradu. Na angleški vzhodni In južnovhodni obali so bombardirala bojna letala v noči na 5. oktober vojno važne naprave. V Severni Afriki so napadli nemški strmoglave! izkrcevališča in skladišča v luki Tobruk in Marsa Matruch z dobrim uspehom. V zračnih borbah sta bili dve angleški lovski letali sestreljeni. Sovražnih poletov nad nemško ozemlje ni bilo. Berlin, 6. okt. 8. Na vzhodni fronti so se v soboto razvile hude borbe na odseku nekega nemškega armijske era zbora. Kakor poroča rA'B so Sovjeti postavili v borbo številne težke tanke ln en oklopni vlak. Sovjetski napadi pa so bili uspešno očbiti. Na sovjetski strani so bile izgube ljudi in materijala zelo velike. Nemške Čete so ujele 300 sovjetskih vojakov i*Y) uničile 13 tankov, med njimi enega 52-tenskega. Oklopni vlak je bil bombardiran in imobiliziran. Neko sovjetsko letalo je skušalo poseči v borbo, a je bilo od nemškega protiletalskega topništva sestreljeno. Sovjetski topovi so bili kmalu izločeni iz borbe. Vzhsdno od Dnjepra Budimpešta, 6. okt. s. Madžarska brzojavna agencija sporoča, da se zavezniške operacije na oni strani Dnjepra razvijajo z izredno točnostjo. V nekoliko dneh bo izvršen v vsej popolnosti strateški načrt vrhovnega poveljstva zaveznikov in osvojeni bodo vsi važni cilji, ki jih predvideva načrt. Poskusi sovražnika za ustanovitev zavezniškega prodiranja so bili odločno zavrnjeni. Madžarsko topništvo je učinkovito podpiralo napredovanje zavezniških oddelkov. Madžarsko letalstvo je sadnih 24 ur bombardiralo sovražno zaled-- ter razbilo razna prometna pota. i Odbiti protinapadi Bukarešta, 6. okt s. Glavni stan rumun-skih oboroženih sil je objavil naslednji komunike: V Ukrajini, vzhodno od Dnjepra so gorski lovci in konjenica na področju ob Azovskem morju skupno z nemškimi oddelki odbili po hudi borbi napade sovražnika, ki je bil v veliki premoči in opremljen s tanki in težkim topništvom. Na tem področju se sovražnik umika proti vzhodu. Gorski lovci in konjeniške brigade so vredne vsega občudovanja in priznanja domovine. Na fronti pri Odesi je skušal sovražnik z velikimi silami in tanki, ki so jih pripeljali s Krima in Kavkaza, predreti fronto vzhodno od Milan Kojalmnika. Napad je bil zaustavljen in na področju pri Tatarci Talniču je bil sovražnik po troh dneh hude in krvave borbe odbit. Na tem odseku je sovražnik pustil na bojišču 30 tankov. Njegove izgube so zelo velike. Rumsnske izgube Za one, ki še verjamejo in celo širijo iz lahkovernosti ali namenoma napačne vesti, ki jih nekaj tujih radijskih postaj dnevno širi. objavlja glavni stan oboroženih sil naslednje podatke: Od pričetka vojne smo ujeli 60.000 sovjetskih vojakov. Na naši strani je bilo 15.000 pogrešanih. Med njimi je treba 7 do 8 tisoč smatrati za padle in le ostanek za ujetnike, dalje 20.000 padlih in 70.000 ranjenih, med njimi 80 odstotkov lažje. Sovražnik pa je imel na odsekih, na katerih so se borile naše čete. 70.000 mrtvih in 100.000 ranjenih. Sestrelili smo 563 sovražnih letal, sami pa izgubili 120; nekatera izmed njih bo mogoče še popraviti. Zasegli smo ogromne množine municije. Ce se naše izgube primerjajo s sovražnimi, so stvarno mnoeo manjše. Doslej je bilo aretiranih nad 90 odstotkov padalcev z letal in članov terorističnih organizacij, ki so delovali v zaledju naše fronte. Ne enim in ne drugim ni uspelo izvršiti atentate ali terorističnega dejanja. Sovražna letala z bombami niso zadela niti enega našega vlaka s strelivom, ne kako naše skladišče municije, ne kak most. ne kako tovarno. Skoda, ki je bila povzročena v Ploestiju, ni dosegla 300 milijonov lejev. Švedski princ na finski tresti Stockholm. 6. okt. s. Švedski princ Gustav Adolf, načelnik Švedske vojaške misije, ki se mudi na finski fronti, se je nedavno napotil v prve bojne Črte na reki Svir. Nekoliko metrov od nJega je udarila ln se razpočila sovjetska granata, princ pa je k sreči ostal nepoškodovan. na Sv Stockholm. 6. okt. a Okrog 60 sovjetskih beguncev, med njimi tudi okrog 20 <~r je v, je s tremi motornimi čolni pr»a^eio na otok Sando ob vzhodni obali Wigotlan-da. Švedske oblasti so jih takoj internirale. Udejstvovanje finskega letalstva Helsinki, 6. okt. s. V zadnjih 24 urah so finske letalske sile intenzivno bombardirale del železniške proge proti Murmansku med Petrozavodskim in Kenijem. Dva sovjetska vlaka z municijo sta bila zadeta v polno. Z bombo je bila zadeta tudi neka kolona sovjetskih avtomobilov, ki je prevažala čete ln munirijo. Nad Kontopohijo so se finski lovrt spopadli s skupino sov-ietskih letal ln so sestrelili dve ruski lovski letali. Finsko protiletalsko topništvo je na S viru sestrelilo en ruski bombnik ln eno lovsko letalo, pri Hangfiju pa Je prisililo nekega ruskega lovca, da Je pristal na finskih tleh. Njegova posadka Je bila uje'za. General Pricolo v Bukarešti Bukarešta. 6. avg. s. Državni podtr nik italijanskega letalskega ministrstva general Pricolo je v spremstvu generalov Mat-teia in Bernasconia prispel z letalom z vzhodne fronte v Bukarešto. Na vzhodni fronti so ga sprejeli italijanski poslanik Bova Scoppa, general Speidel, načelnik nemške letalske misije v Rumuniji, general Pop. generalni tajnik rumunskega letalskega ministrstva ter druge ugledne osebnosti. Pomanjkanje premoga na Angleškem London, 6. okt. s. »Times« posveča velik članek o občutnem pomanjkanju premoga, ki se opaža po vsej Angliji. Vsa država je resno zaskrbljena zaradi hitrega nastopa mraza in bližajoče se zime, to tembolj, ker nihče nima zadostne množine kuriva. Angleška zima je zelo huda. List svetuje sodržavljanom največjo štednjo s premogom v gospodinjstvu ter naglasa, da vkljub zagotovilom vlade produkcija premoga ne krije vseh potreb. To zimo bo primanjkljaja najmanj za 6 ali 7 milijonov ton. Vojaške oblasti so oprostile vojaSke službe 22 tisoč rudarjev, da se na ta način poviša produkcia. List zahteva, naj se izvede boljša organizacija za preskrbo z gorivom. Gobbcls o edTnstvu nemškega nareda Berlin, 6. okt. s. Propagandni minister dr. Gobbels je imel ob priliki velikih zborovanj v Saarbriickenu in v Metzu govor, v katerem je poveličeval edinost nemškega naroda, ki je postala v tretjem letu vojne še večja. Govoril je tudi o velikih sposobnostih nemškega vojaštva. V Metzu je še posebej opozoril na naloge, ki jih bo moralo izpolniti to mesto glede na svojo ponovno priključitev k nemški državi. Odmev Hitlerjevega govora Zagreb, 6. okt. s. Govor nemškega kan-celarja je v hrvatski javnosti zbudil velik odmev. >Hrvatski Narod«, »Novi Ust« objavljata Fiihrerjeve besede skoraj v celem obsegu in poudarjata, da bol-ših izjav evropski narodi doslej še niso slišali. »Hrvatski Narod« izjavlja ponos vseh Hrvatov, da se pod vodstvom Nemčije ln Italije udeležujejo gradnje nove Evrope in da se ramo ob rami z vojaki Mussolini-'a in Hitlerja bijejo za novi red in ideale človečanstva tudi hrvatski borci. Povratek Italijanov iz Irana Sofija, 6. okt. s. Včeraj so se pripeljali v Bolgarijo Italijani, ki so bili prisiljeni odseliti se iz Irana. V Sofiji so jih sprejeli italijanski poslanik z osebjem poslaništva in drugi italijanski aostojanstvenikl. Zvečer so s posebnim vlakom odpotovali dalje v Italijo. Nove miliarde o' VVashington, 6. okt. s. Finančni minister J T^rgenthau je napovedal za ta teden no-emisijo zveznih obligacij v znesku ene i.i.'liarde 250 milijonov dolarjev. Mehiški poslanik se vrača v Berlin Mexico, 6. okt. s. Mehiški poslanik ▼ Berlinu general Jatin Azcarate je preživel nekaj mesecev na dopustu v Mehiki. Včeraj je odpotoval v Zedlnjene države, od koder se bo z letalom preko Portugalske vrnil na svoje službeno mesto ▼ Berlinu. na Lavala Vichy, 4. okt. s. Maršal Petam je lostif Paula Colettea, ki ie nred petimi tedni napadel Lavala in Deata "n kr $a je včeraj pariško posebno sodišče obsodilo n« smrt. Smrtna kazen je bila spremenjena ▼ dosmrtno robijo Tokio, 4. okt. (Domet) Mikadc ie danes sprejel v svdienco predsednik* vlade princa Konoja. a katerim se je govanal o tekočih »pcianjih. la psjbUlcttk do izsledili in kaznovali, kakor to narekujejo neposredni interesi zdravega in delov* nega ljudstva, ki ne zahteva nič drugega, kakor da dela in živi pod zaščito modrih rimskih zakonov. Fašistična pravica bc. i* polnjena in bo toliko jačja in trdna, kolikor je bila spočetka milostna, da b1 t.-ko, kakor vedno, zaščitila varno živi k.- n delo s!o\*enskemu prebivalstvu. Ustanovitev izrednega sodišča Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino je ustanovil izredno sodišče, kakor pa določa njegova odredba z dne 11. septembra XIX., ki se nana&a na ukrepe za zaščito javnega reda. Fašistični nabori Udeležilo se jih je okrog 2 milijona pripadnikov Sašistic nih mladinskih organizacij Rim, 6. okt. s. Približno 2 milijona pri-paonikov fašističnih mladinskih organizacij se je včeraj udeležilo fašističnih naborov. V vrste »Balille« je prešlo 277.62] članov, »Sinov volkulje«, v vrste »Malih Italijank« pa 264.776 »Hčera volkulje«. 260.704 člani »Balille« so prešli med avan-gardistične strelce. 160.254 »Malih Italijank« pa v vrste »Mladih Italijank«. Med »Mlade fašiste« je šlo 296.593 avangardi-stov, med »Mlade fašistke« pa 149.899 Mladih Italijank. Končno je prešlo 308.943 »Mladih fašistov« v vrste strankinih borbenih organizacij in milice. 109.465 »Mladih fašistk« pa v vrste ženskih fašijev. Sedem letnikov se je na ta način udeležilo fašističnih naborov. Nabori so se vršili v oviru velikih svečanosti, ki so imele vse strogo vojaški značaj. Svečanostim so prisostvovali prvaki stranke, zastopniki oboroženih sil, šolskih oblasti, bojevniških organizacij ter organizacij rezervistov tn zastopniki delavstva. Udeležile so se jih tudi ogromne množice ljudstva. Posebno pomembni so bili fašistični nabori v Milanu, Neaplju, Genovi, Bologni, Palermu, Torinu, Florencl, Trstu, na Reki in v drugih pokrajinskih glavnih mestih. V Rimu je bilo pri naborih 71.722 otrok dečkov ln deklic. Tam je svečanostim prisostvoval tajnik stranke minister Sere-na. TTrleležila se jih je tudi misija ustaške mladinske organizacije pod vodstvom Or-saniča. Gostje so zelo občudovali ceremonije ob priliki tega pomembnega dogodka Rimske nabore so priredili v velikem teatru blizu Caravallovih term v znamenju gesla »Zmagati*-. Manifestacija je zavzela izredno velik pomen. Prišlo je do navdušenega vzklikanja Duceju in oboroženim si- lam. Ogromne množice so vedno znova vzklikale Duceju in domovini. Berlin, 6. okt. s. V fašističnem domu so bili včeraj v okviru vojaške svečanosti fašistični nabori, ki se jih je udeležil tudi italijanski veleposlanik Dino Alfieri. Svečanosti so prisostvovali zasVpniki fašističnih organizacij in italijanskih vojaških misij v Berlinu, kakor tudi množica Italijanov, ki žive v Berlinu. Eksc. Alfieri je pregledal razvrščene fašistične nabornike ter je nato prisostvoval njihovi zaprisegi in predaji znakov. Član balile je zatem pozdravil veleposlanika v imenu svojih tovarišev. Njegov pozdrav je bil sprejet z velikim navdušenjem. Vse je vzklikalo Duceju in domovini. Hamburg. 6. okt. s. V prisotnosti generalnega konzula in krajevnega fašističnega direktorija, so bili tudi včeraj fašistični nabori. Svečanost je bila v fašističnem domu. Zaključila se je za veliko manifestacijo za Duceja. Novi podtajnik PNF Rim, 6. okt. s. Duce je na predlog tajnika stranke imenoval nacionalnega svetnika Avgusta Venturija za podtajnika stranke. Novi podtajnik stranke je star 35 let. V stranki deluje že od leta 1919. Bil je skvadrist, bersaljerski častnik, prostovoljec v sedanji vojni, inspektor stranke, podpredsednik kovinarske in železarske korporacije. Na rimski univerzi je napravil doktorat v pravu. Bil je honorarni docent za delovno zakonodajo na rimskem vseučilišču. Novi podtainik stranke ie znan strokovnjak za gospodarska in sindikalna ter vobče socialna vpr..sanja. Stališče Bolgarije Bolgarija je trdno na strani osi — Prijateljstvo z Rumunijo in Turčijo — Zahrbtnost Sovjetske zveze Varna, 6. okt. s. Tu je bilo včeraj zborovanje, na katerem je govoril predsednik Sobranja Hristo Kalvov. Govoril je o od-nešajih Bolgarije z osjo, Rumunijo, Tur-čij ln Sovjetsko zvezo ter o nalogah, ki jih ima bolgarski narod v sedanji vojni. Med drugim je naglasil, da se razvijajo bolgarski odnošaji z Rumunijo v duhu sporazuma, ki je bil sklenjen v Krajovt. Prijateljstvo in dobro sosedstvo med obema narodoma se je obnovilo. Kar se tiče Turčije, je govornik dejal, da so odnošaji z njo zadovoljivi, prijateljski in iskreni. Glede na odnoSaje s Sovjetsko Rusijo je naglasil, da Bolgarija ni dežela, ki bi jo bilo mogoče boljševizirati. Doslej je Bolgarija v svojih odnosa jih z Rusijo postopala nadvse korektno, toda take korektnosti na ruski strani ni bilo opaziti, kar dokazuje okoliščina, da je sovjetska vlads pričela pošiljati v Bolgarijo mnogo padalcev in drugih saboterjev z nalogo, da bi Izpodkopali varnost in neodvisnost bolgarskega naroda. Nato je predsednik Sobranja govoril z o odnošajih z osjo. Poudaril je, da se je Bolgarija že od vsega početka postavila na stran Italije in Nemčije, ki se borita za pravico in svobodo. Bolgarija tega ni storila spričo kakih političnih razlogov, marveč zaradi tega, ker je za to ves bolgarski narod. Govornik je opozoril na politični in vojaški pomen doslej doseženih zmag ln je naglasil, da so nemške čete spomladi prišle v Bolgarijo, ne da bi jo zasedle, marveč osvobodile. Govor nredsed-nika Sobranja je bil na zborovanju sprejet z velikim navdušenjem. Težaven prehranjevalni položaj švic Vedno hujše posledice angleške blokade Bern* 6. okt. s. V Luganu je včeraj zvezni svetnik Celio otvoril sejo in je imel ob tej priliki govor, v katerem je naglasil, da bo postal gospodarski in prehranjevalni položaj Švice v nadaljnji vojni zmerom težji. Zaradi tega se bo treba pravočasno pripraviti in premagati vse težave. Na eni strani bo treba do skrajnosti pospešiti domačo produkcijo, na drugi strani pa do največje mere štediti z rezervami. • Javno mnenje se med tem vedno bolj obrača proti velikim demokracijam, ki so Švici odrekle še zadnje dobave Listi opozarjajo v svojih poročilih na zmerom večje gospodarske in prehranjevalne težave, ki so nastale zaradi ojačene blokade, kakor je bila proglašena v Londonu proti »najstarejši demokraciji«. Zelo važno je pri tem postalo vprašanje zlata, ki ga je švicarska narodna banka deponirala v New Torku. Švicarski poslanik v Washinstonu se je odpravil v Bern, da dobi nova navodila glede tega zlata. Včeraj je spet odpotoval nazaj v Ameriko ter bo skušal obnoviti pogajanja za omiljenje blokade. Švedski princ Karel ponesrečil? Stockholm, 6. okt. s. Izvedelo se je, da se je švedski princ Karel v soboto popoldne s »Clipperjem« odpeljal z nekega newyor-škega letališča v smeri proti Evropi Danes prispe v Lizbono. V sredo bo v Stock-holmu. Med tem je ameriška letalska družba objavila, da je bil neki »Clippeer«, ki vzdržuje zvezo med Južno Ameriko, zaradi okvare motorja prisiljen pristati pri San Juanu di Portorico. Dva otroka sta pri tem utonila Ostalih 19 potnikov in šest članov posadke je rešenih. Nekateri med njimi pa so ranjeni. 52 18 Btran 1 »8LOVBH8KI NAROD«, r^nedatl*, •. o**obr» »OOOT. Prve točke v nogome in X prvenstvu LJubljana, 6. okt. Včerajšnjo nadel jo se Je začelo nogometno prvenstvo LJubJjanake pokrajine. Kakor se pri nas tako rado zgodi, je bil spored okrnjen. Mars, ki mu Je žreb odredil za nasprotnika Elana, je ostal dona, ker so se zainji hip pojavile nevšečnosti glede verifikacije Novomesćanov in tekma, ki bi morala biti v Novem mestu, je bila odio-*ena na kasnejši termin. Ljubljanski spored s tekmama med Ljubljano in Hermesom in Jadranom *n Grafiko pa je bil odpravljen v celoti ter razdeljene prve točke. Vse je slo brez posebnih senzacij, čeprav je poraz Grafike nekoliko presenetljivo visok. Tudi v igri vsa štiri moštva niso pokazala kljub raznim pripravam rninuiih nedelj posebnih kakovosti m ae zdi, zlasti velja to za moštvi Ljubljane Jn Hermesa, da bo prava vrednost posameznih prišla do izraza šele sčasoma, ko se bo pri vseh zboljšala kondicija. Razen v prvem razredu pa so včeraj zaigrali tudi že za prvenstvo ljubljanskega drugega razreda. Priporočamo SNZ, da vse krivce eksemplarično kaznuje in jih zlasti pouči, da samo nabijanje žoge in brcanje po nasprotnikovih nogah še ni zadostna kvalifikacija, da bi se kdo smel šteti med vrste aktivnih športnikov. Ze preteklo nedeljo, ko so bile odigrane na Marsovem igrišču štiri prijateljske tekme, so moraii sodniki izključevati igralce, da so mogli tekme regularno zaključati. Izgleda, da taka kazen ne zadostuje in da je treba poseči po najostrejš:h. Premisliti pa bi bilo tudi potrebno, kako bi se onemogočilo ščuvanje igralcev po športno docela ne vzgojenih gledalcih. Menimo, da nosijo tudi v tem pogledu veliko odgovornost klubi in da je nujno, da se jih na to njih dolžnost opozori! Vse tekme so bile glede na razne prireditve ln lep sončni dan prav lepo obiskane. Dvojni spored na Ljubljani je pritegnil nekaj stotin gledalcev, pa tudi na obeh ostalih je bilo število navzočih lokalnih simpatizerjev zadovoljivo. O posameznih tekmah velja omeniti naslednje: Ljubljana: Hermes | 2:1 (2:0) Najvažnejša tekma včerajšnjega sporeda, pa tudi morda odločilna za končno razvrstitev v tabeli je bila med Ljubljano in Hermesom, ki sta letos imela že večkrat priložnost meriti svoje moči Tekma včeraj ni dosegla nivoja prejšnjih, čeprav sta oba nasprotnika nastopila z vsemi svojimi najboljšimi močmi. Bila je zanimiva samo v prvem polčasu, ko sta obe moštvi bili še pri polnih močeh, kasneje pa je borbenost zelo popustila- Večjo vzdržnost so vsekakor pokazali Hermežani, kar jim pa ni zadostovalo, da bi nasprotniku odvzeli vsaj eno točko. Sodniku Camerniku sta se moštvi javili v naslednjih postavah: SK Ljubljana (beli): Kriše-Lahll, Puterle — Orel, Pilej, Udovč — Smole, Kroupa, Lah I, Bertoncelj, Pelicon, SK Hermes (modri): Oblak — Klanč-nik, Žitnik — Gomizelj, Sočan I, Sočan II — Gorsič, Razbornik, Aljančič, Eržen, Dežman. Moštvo Ljubljane se je pokazalo v kompletni postavi kot solidna formacija, ki ji zaenkrat manjka samo še vzdržnosti. Ce bodo vse tekme vzeli resno, bodo nedvomno prvaki Kriše v vratih je včeraj branil vse, kar je mogel. Pred posebno kočljive situacije ni bil postavljen, se pa včasih spušča predaleč v polje. Puterle se razvija v najboljšega branilca, kar jih imamo v Ljubljani. Zelo je požrtvovalen in borben. Lah II je dal zadovoljivo partijo. Oba branilca nosita odgovornost za gol, ki ga je mogel zabiti Hermes zaradi njunega nesporazuma. Krilska vrsta je včeraj najhitreje začela popuščati. Pilej kot srednji krilec je bil sicer na mestu in je zlasti z glavo zaviral vse, kar je bilo visokega. Manj je bil uspešen pri nizkih žogah. Orel in Udovč sta zelo dobra igralca s potrebnim startom in ofenzivnostjo. V napadalni vrsti Smole ni mogel pri« do Izraza, ker ga je žitnik skrbno pokrival. Notranji trio je izdelal številne ugodne priložnosti in tudi streljal — mnogokrat zelo neprecizno. Pelicon je bil dober. Hermežani so bili »Ljubljančanom« skoro enakovreden partner, čeprav je zlasti napa talna vrsta pokazala veliko manj volje in smisla za skupno igro kakor ob drugih prilikah. Res je, da je bila obramba Ljubljane trd oreh, vendar je bil napad tisti, ki se je pustil ugnati Odlična je krilska vrsta in so bili vsi po vrsti požrtvovalni, posebno pa še Sočan I. Močan strel je pokazal Gomizelj. V obrambi je ŽitnJcu bila poverjena dolžnost čuvanja Smoleta in je moral zaradi tega Klančnik, ki mu je prihajal na pomoč velikokrat Se Sočan I., opravljati dvojno delo. Oblak golov ni mogel preprečiti in je nekajkrat uspešno posredoval. Start z nogo v Igralca pa je nevaren in kazniv, pa je boljše, da ga opusti. Zreb je odločil modrim igro proti soncu in začetek. Prve minute minejo z razn:mi poskusi na obeh straneh, ki pa niso nevarni. Lah in Eržen si privoščita po en strel mimo vrat. Prosti strel na polovici Hermesa pošlje Orel čez vrata. Prvi za-pletek se izcimi po kombinaciji Lah I. — Kroupa, ko izbijejo vratarju žogo iz rok. Nastane gneča, toda \se se za Hermežane srečno izteče.* Ljubljana je v rahli premo-eL Kot, Ki ga strelja Pelicon in ostro obrne Kroupa proti mreži, reši Oblak v polje. Hermes nevarno napade, reši Puterle. V 21. minuti pade prva odločitev. V šestmetr-skem prostoru dobi žogo Lah, ki z leve strani neobranijivo postavi ma 1:0 za Ljubljano. Hermežani skušajo popraviti neuspeh in za nekaj trenutkov je Ljubljana v obrambi. Dva prosta strela naravnost na vrata ne prinese ta številčnega uspeha. Go-mizeljev strel zaobrne Kriše ven, pa tudi kot ostane neizkoriščen. Hermežani še vedno prevladuje. Dva kota in nevarna gneča pred vrati Ljubljane sta edini dobiček. gorani prestopka prisodi sodnik prosti strel proti Hermesu. Strelja ga Puterle in žogo Ujame Pelicon. Naglo potegne po krilu, pobegne branilcu in v 32. minuti dvgne na 2:0 za Ljubljano. Odslej je do konca polčasa, igra ravnopravna. Hermes si sicer iz- bije te dva kota, zaradi čuječnostl obrambe belin in nekoristnosti "*p*^* modrih pa se rezultat ne spremeni. Igra Je bila ves prvi polčas živa in borbena, zaradi tega tudi zanimiva. V drugem polčasu pripada začetek LJubljani. Dva prosta strela strelja Lafe X brez rezultata. Zanimivo je, da sodnik ne Kaznuje nastreljane roke v 16 m prostoru Hermesa, medtem ko sta bili v dopoldanski drugorazredni tekmi zaradi enakih prestopkov pri sojeni dve enajstmetrovki. Ljubljana že nekaj časa prevladuje, nato močno popusti. V 14. minuti se Hermežanom posreči znižati rezultat, ko prisebno izrabijo nesporazum med obema branilcema belih 2:1 za Ljubljano. Nekaj časa modri prevladujejo in igra se samo na polovici LJubljane. Kasneje se beli spet razmajejo, tola igra je dolgočasna. Krasno šanso zapravita Kroupa in Pelicon. ki sta pred vrati Hermesa sama proti Klančniku in Oblaku. Tudi Hermesu se ponudi >sladko grozdje«, toda ni pravega, ki bi ga »utrgale. Tako gre vse do konca, ko Ljubljana pride Se do dveh kotov. Rezultat pa je ze postavljen in z 2:1 si je Ljubljana priborila prvi dve piki. Jadran : Grafika 5:1 (2:0) Uvodna tekma pod vodstvom sodnika Pušenjaka na igrišču Ljubljane je prinesla visoko in zasluženo zmago Jadranu. Skoro v vseh vrstah so bili Trnovčani boljši, pa tudi v startu, kombinaciji in kot posamezniki so nadkriljevali nasprotnike. Zlasti ste se pri Jadranu izkazovala Mara m Zinke v napadu. Grafičarji so zaigrali precej komodno. V njihovem moštvu je najboljši vratar, ki je nekaj strelov branil odlično. Omeniti je še srednjega krilca, medtem ko so vsi drugi pokazali veliko premalo, da bi se mogli uspešno uveljaviti v tej konkurenci. Sicer nekdo mora biti zadnji, toda če je to že v naprej odločeno, ni več zanimivo. Pr.ča-kovali smo vsaj več požrtvovalnosti in elana. Do prvega uspeha je prišel Jadran v 14. minuti. Dvoboj med vratarjem Grafike m napadalcem Jadrana se konča z uspehom slednjega. Jadran je v premoči, mnogo zrelih stvari pa ostane neizkoriščenih, šele v 39. minuti rodi kombinacija na levi polovici ponoven uspeh. Do polčasa se Marnu ponudi še enkrat povsem čista priložnost, ki jo pa elegantno zapravi. Hip nato ga posnema drug njegov tovariš in rezultat ostane 2:0 za Jadrana. V drugem polčasu kaže Grafika v začetku več življenja in podjetnosti Uspe ji celo v 10. minuti znižati na 2:1, nato pa sta si nasprotnika nekaj časa ravnopravna, šele v zadnji tretjini se Jadran spet raz-živi in v desetih minutah padejo trije goli. Po šansah bi mogel biti rezultat še višji. Mladika : Moste 4:3 (*:*) Na igrišču Mladike na Kodeljevem sta se v drugorazredni prvenstveni tekmi spopadli moštvi Mladike in Most. Tekma se je zaradi surove igre izrodila in je moral sodnik Vrhovnik najprej dva igralca izključiti, kasneje pa celo 10 minut pred koncem tekmo prekiniti, ker ga je igralec Most fizično napadel. Mladika si je kmalu priborila dva gola naskoka in je bila v tem času boljša od svojega nasprotnika. Moščani so igrali zelo raztrgano in o kakšnih kombinacijah ni bilo sledu. Dva favla v aestnajstmetr-skem prostoru pa sta jim prinesla izenačenje z dvema enajstmetrovkama. V drugem polčasu se Mladika ponovno povzpne v vodstvo. Sodnik ji nakloni enajstmetrovko zaradi nehotene roke tik za šest-najstmetrsko črto. Moščanom se posreči priboriti si kot in —- gol. Mladika pa kmalu spet vodi in ponovno se ji nasmeje sreča z enajstmetrovko zaradi nastreljane roke. Nedeljski aport drugod j T Milanu je bila v petek, soboto in nedeljo odigrana mednarodna teniška tekma med moštvoma Italije in Hrvatske. Za Italijo so nastopili Cucceli, Canapede, Scoppi, Romanoni, Caniato in Chitarin, za Hrvatsko pa Punčec, Palada, Mitić in Branovič. Prvi dan je Palada v petih se tih premagal Canapeleja in Mitić z odlično igro v treh se tih Cuccelija, Drugega dne sta bila na sporedu dva doubla, ki sta oba pripadala zastopnikom Italije. Stanje je bilo tako izenačeno 2:2. V nedeljo je v prvi igra Branovič v Štirih setih premagal Scoppija 2:6, 6:3, 6:2, 6:3, Romanoni pa Punčeca 6:4, 6:4! 6:4. Tekmovanje je ostalo tako po toc-kak neodločno 3:3. Po Italiji so bili včerajšnjo nedeljo razni lahkoatletski mitingi. V Firenze so povabili tudi Mavsarja, kjer so Matteuci, Drei in Rossi Skušali zboljšaU državni rekord v metu kopja, vendar nam doslej ni znano, kakšen Je bil uspeh. Lahkoatletsko tekmovanje v Parmi pa je prineslo nov rekord v skoku v visino. Znani Camepagner, ki je bil že doslej rekorder z 1.95, je to svojo višino izboljšal za 1 cm. Rekord Je sedaj 1.96 m. , Mel številnimi nogometnimi tekmami sta v kvalifikacijskih za italijanski pokal zmagali Novara ln Pro Patria. Novara je premagala Fanfullo 2:1, Pro Patria pa Udine-se 1:0. V prijateljskih tekmah je Triestina v Trstu premagala Padovo 3:0, Milano v Milanu Bologno 2:1, Juventua v Genovi Ld-gurio 1:0. tekma med Romo in Napolijem v Napoliju pa je ostala neodločena 1:L V Stockholmu Je bila odigrana medna* rodna nogometna tekma med ticiđrtio to Nemčijo. Sigurno so zmagali •vedi s 43. V M »d eni so kolesarji teajnomaii na 110 km dolgi progi. Zmaga* je Akk> Bini, ki je «*rogo prevozil v 6asn 1 ure 31 minut. Dosegel je nesrečno hitrost 40.7 km. Dragi je bil Cottur, tretji Servadei, četrti Po-lini in peti Vicmi. Moči goriških lahkftatletvv V nedeljo so goriški lahkoatleti nastopili v tekmovanju za pokal Ouida Resna. Rezultati so različne vrednosti in zaradi pri* mer j a ve z našimi navajamo uspehe prvo dvojice v posameznih disciplinah: Tek na 100 m: 1. Ugo Clavist 10.9, s. Enrico Dordolo 11.2; tek na 40S m: 1. Ugo Clavisi 511, 1 Lionello ZanoUa 544: ** na 150t w*z L ALflo Mart 4:41.2, 2. Remo Uria 4:45; met diska: 1. Luigi Spezzati 36.41, 2. Carlo Ruasian 31.44; met kopja: L Luigi Spazzali 51.23, 2. Carlo Russian 47.35; met kroglo: 1. Romano Forcrdassin 12.22, 2. Milano Breciani 9.98; skok v višino: 1. Mario Grapudin 1.63, 2. Cesare Bernardi 1-60; skok v daljino: 1. Cesare Bernardi 6.16, 2. Sergio Mattiglielo 6.105; štafet* 4X160 m: 1. Corridoni 47.5, 2. Guf 47.8. Belgijsko kolesarsko prvenstvo za moštva vzbuja vsako leto mod belgijskim: Toliko zanimanja. Lotos ae je udeležilo 22 klubov, ki so poslali v boj 255 tekmovalcev. Mod njimi so na j bofl j znana imena,, ki so Belgijo zastopala že z uspehom na mednarodnih kole-asjrakrh tekmah. DoLnna proge je bila 37.050 lun in so zmagali člani WSC Meirel-beke s povprečno hitrostjo 44.7 km na uro. Zmagovalno moštvo so sestavljali: De Ba-cker. De Kuvsechere. Vande Vivere. Van Eenaetne. Dolenjska : Notranjska $7:47 Odlično uspela lafceatletsfca prireditev v Novem mestu Novo mesto, 5. oktobra. Novomeški SK Elan je priredil v soboto in nedeljo propagandni medklubski lahko- atletski miting ki jc v vseh ozinh odlično uspel. Vreme, teren, tekmovailci, rezultati — z eno besedo vse. Posebna privlačnost v okviru prireditve je bil dvoboj Dolenjska : Notranjska, pri katerem so domačini zmagali z 10 točkami naskoka in si pribcTili plaketo, darilo rnxlpreds©dnika SK Elana g. mg. Medica. Navajamo samo rezultate dvoboja, ostalo kasneje. Met krogle (7.25): 1. Malic Jože (D) 12.69!; 2. Cucek Slavo (D) 12.07: 3. Svi-gelj Milan (N) 11.99, 4. Braniselj Franc (NT) 10.63. Met kopja: 1. Urbančič Tone (D) 43.53; 2. Cucek Slavo (D) 43.42; 3. Švi£elj Milan (N) 40.95; 4 Drenik Franc (N) 40.59. Trosko*: 1. Braniselj Franc (N) 11.88; 2. Sbifl Henrik (D) 11.87; 3. Drenik Franc (N) 1139; 4. Osterc Adi (D) 11.26. Skok v daljino: 1. Marin ček Ivan (D) 6.05; 2. Sušteršič Milan (N) 6.00; 3. Malic Jože (D) 5.91; 4. Braniselj Franc (N) 5.91. Met diska: 1. MaiLrč Jože (D) 34 3?: 2. Gunde Milan (D) 33.34 ; 3. Branselj Fr. (N) 32.95; 4. Drenik Fr. (N) 31.32. Tek na 1500 m: 1. Vovbc Florjan (D) 4:29,2; 2. Mravlje Franc (N) 5:07.6; 3. Vovk Brane (D) 5:08.9; 4. Vilar Dra^o (N) 5:10.5. Tek na 400 m: 1. Mravlje Franc (N) 56.0; 2 Čeme Milan (D) 57.2; 3. Vilar Drago (N) 57.4; 4. Naglic Milan (D) 60.9. Uposevati je treba, da meri »runda« samo 153 m. Štafeta 4X153 m: 1. Notranjska 1:54.0; 2. Delenjska 1:55.6. Tek na 100 m: 1. Sušteršič Milan (N) 11.3; 2. Mravlje Franc (N) 11.8. 3. Hočevar Silvo (D) 12.1; 4. Mar.nčck Ivan (D) 12.6. Skok v vi&no: 1. Malic Joče (D) 160; 2. Cucek Slavo (D) 160; 3. Braniselj Fr. (N) 160; 4. Švigetj Milan (N) 150. V okviru mitinga so nastopili tudi jjostic iz Ljubljane in borno o njihovih rezultatih poročali jutri. O boleznih koz in domačih zajcev Poučno predavanje dr. Korena« ki mu je prisostvovalo mnogo poslušalcev — V kratkem bo predavanje o boleznih perutnine Ljubljana. 6. oktobra. Na pragu sezone dolgih večerov je društvo Mali gospodar, ki si je letos pridobiilo mnogo novih članov, dalo izpodbudo za vrsto korisjtnih strokovna h predavanj za svoje člane in vse druge, ki so se lotili reje malih živaiH. Otvoritveno predavanje, ki se je vršilo v soboto v šcAi na Grabnu, je bilo poverjeno veterinarju strokovnjaku dr. Janku Korenu in je privabilo polno dvorano poslušalcev, čeprav je sobota deloma neprimeren večer. Izčrpno predavanje je bilo izredno poučno iti nedvomno zelo koristno. Dr. Koren je v dveurnih izvajanjih obdelal vse bolezni, ki so jim najpogosteje ped vrže ne domače male živali, koze in zajci, med tem ko bo boleznim perutnine posvečeno posebno predavanje. Namen, da se rejcem ▼ pu*imerih lažjih obolenj, kjor veterinarska pomoč skoro ni potrebna, a'li pa v primerih, ko je strokovna pomoč težje dosegljiva, poda najnujnejša navodi'a za pravilno zdravljenje, je hvalevreden in bo dosežen v pol rti meri, ko bodo ta navodila še izšla v tisku. Sedanje razmere so mnoge pripravile, da so se lotili reje malih živali. S povečanim štev^om živali pa se je povečaflo tudi število bolezenskih primerov in smrti. Da so rejci obvarujejo večje gospodarske škode, je torej nujno potrebno, da poznajo vsaj osnovne pojme o živalskih bdlezndh in njihovega zdravljenja. Ker se ne moremo zadržati pri vseh številnih primerih, ki jih je opisoval dr. Koren in jih ponazorjeval z nekaterimi skioptičnimi slikami, naj na kratko omenimo 1« najvažnejše. Proti ušem, ki napadajo koze, je najprimernejše zdravilo kopel v 2°/o raztopini kreolina. Nevaraejše so garje, ki se običajno kot kraste najprej pojavljajo okoli gobca, na nosu in ušesih. Zelo važno je, da se koza, ki biva vedno v hlevu, pravilno obrezujejo parki ji. Od tega je namreč odvisna praviflna prebava, ki je v zvezi s pravilno stojo živali. Ce se koza preobje vele aH pokvarjene krme, premlade trave, jo rado napenja. Pomagamo ji s pomočjo gumijaste cen, ki smo jo potisnili v želodec, ali pa z zalivanjem 1 do 5 gr terpentrnovega olja med mrzilo voda Ce jc nevarnost, da se zaduši, jo je treba probosti. Najnevarnejši čas za napenjanje je pomladi ob prehodu od suhega na zeleno krmo m v pozni j treba temeljito očistiti ter jih razkužiti porekla, da je pravilno hranjena in da jo pravilno negujemo. Pretirana dobička želj-nost in v neki meri tudi lahkomiselnost se maščujeta. Napačno je naziranje tistih, ki mislijo, da bodo redili zajce s samimi odpadki iz gospodinjstva i!i živali čim več bolezenskih znakov, na podlagi katerih je mogoče priti do pravilne bolezenske razpoznave. Napačno je postopanje večine rejcev, ki vsako bolezen zdrav jo po istem kopitu. Ko zajec preneha jesti, mu večiria hiti dajati ricinusovo olje. Žival pri tem trpi in največkrat se bolezen še poslabša. število bolezni, ki so jim podvrženi domači zajci je zelo veliko. Najvažnejša med njimi je kokcidioza, ki tvori 85°/o vseh bolezenskih primerov. Pred časom srno jo v »Slovenskem Narodu« že opisali, ker je letos napravila zelo velike Škode med rejci. Manj nevarna je metiljiavost m trakuilja-vost. Neozdravljiva je pljučna črvivost. Zajce pa napadajo tudi gliste, garje, uši, bolhe (praška in 2 do 3°/o raztopina kreo LLna). Pri vseh nalezljivih boleznih je treba vsako živa4, ki je sumljiva, da boleha na nalezljivi bolezni. Uočiti od ostalih. Če je zaporedoma pogrnilo več živali, je treba nesti eno ali dve strokovnjaku v raztele-senje, da se ugotovi, kaj je vzrok poginu. Kletke, v katerih so živele bolne živali, je jeseni, ko začne že zmrzovati. Pri zaprtiu se da grenka in Glatiberjeva sol dc lOdkg naenkrat pomešana v vodi. Dobre koze molznice večkrat pred porodom tako oslabijo, da ne morejo več same vstajati. Vzrok je poman ikanje kalcija oziroma apna v organizmu. Priporočljiva je strokovna pomoč. V času brejosti je dobro kozi polagati klajno apno in olje, še boljše pa kaJlko-karbon. Zelo je priporočljiv za koze, ki so stalno v hlevu. Pri vnetju vimena se uporablja izpiranje najprej z mrzlim kamilič-ntm čajem, po 48 urah pa s toplim. Žival naj dobi Glauberjevo srJ! in vime naj se čim pogosteje izmolze. Zgodi se, da koza iz raznih vzrokov na i večkrat pa zaradi bolezni izgubi mleko. Sredstva za pospeševanje mlečnosti so janež, kumin, borovnice in sol. Kužna bolezni: vranični prisad (opotekanje in krči, po pogin jen j u črna kri na gobcu), slinavka in šap (v gobcu mehurčki, nad packi ji pa čiri) ter tuberkuloza (predvsem vimena) so škodljive ruda človeku in je uživanje mesa ter mleka bolnih živali nevarno Najučankovitejše je koze mogoče zaščititi pred boleznimi, če jih pravilno hranimo, jim pripravimo bivališče, kjer je dovolj sraka, svetlobe, primerne toplote m ki je daleč stran od nesnage m zanemarjenosti. Pri boleznih zajcev, ki jih je sek> veliko, sta važna dva činitelja rn sicer dispozicija živali za bolezen m pa povzročitelj bolezni kot napadalec. Tako dolgo, dokler je živa! §e močna, dobro hranjena, odporna, ji ne morejo do živega še tako močni povzroči te/l ji bolezni. Čim pa oslabi, pa. postane pristopna raznim kužnim klicam, Važno je MQMfc tega, da ji fcvai zdravega vrelo raztopino sode. z vrelim lugom a>li vsaj z raztopino kreolina. Dedne bolezni, ki so jfm zajci podvrženi, so ohromitev zadnjega dola telesa, božjast mladih zajcev in goličavost Tske živali se ne sme uporabljati za pleme. Med bolez-n:mi posameenih organov je izpadanje dlake posledica mrčesa ali pomanjkanja apna. Rane so posledice trdih robov v kletki, stalne mokrote in slabe odpornosti kože zaradi slabe hrane. Bolezni prebavnih organov so navadno znak drugih bolezni Črevesni katar je lahko kužnega značaja a/li pa posledica kokcidioze aH črevesne glista-vostL Zdravljenje je različno. Najnevarnejša bolezen je kuga zajcev, ki jo je težko zdraviti. Mogoče je zajce zaščitno cepiti. Poginule živali je treba dati v pregled strokovnjaku ali Veterinarskemu bakter'olo-škemu zavodu v Ljubljani, Kan m prffle v LJubljano Ker se meščani Izredno zanimajo za koze mlekarice, je Društvo Mali gospodar v Ljubljani zbralo doslej okoli 22 domačih koz mlekaric. ki so sposobna, da posamezne družina popolnoma preskrbe z mlekom. Koze niso kake posebne plemenske, nego običajne domače koze, vendar se je skrbelo, da bo vse odlične mlekarice. Seveda pa so sposobne tudi za razplod. Po nabavni ceni jih bo druStvo nudilo interesentom, Id se bodo javili, kolikor bo živali le na razpolago, ker je bilo že znatno število prednaročil. Društvo skuša doseči, da bi dobila v Ljubljano še neka] kos. Tako bodo mnoge družine ma. zimo preskrbljene s mlekom, kar je važno zlasti, kjer so otroci. <8e# h O L t D A K Danes: Ponedeljek. 6. oktobra: Bruno DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Smej se bajazzo Kino T/nion: Velika dirka Kino Moste: Vitez Salvator Rosa \n Indijski nagrobnik Velesejem Razstava slik Franea Prelovca v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti DEŽIKNt LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Esercenti pirMi L«e squadre annonarie della R. Quostura nei giorni scorsl hanno dlchiarato in cn-travvenzione i seguentl esercenti. perche non avevano esposto il listino d^i prezzi: Cvrlbar Aguesa, latteria, Sv. Petra N.o 9, Goljar Teresa, trattoria. Celovška N.o 279. Rihter laidmila, coloniali. Prijateljeva N.o 11, Pirnat Franeesro, coloniali, Cesta na Dobrovo N.o 4. Novak Franeesro, gcnerl alimentari. Viška N.o 29, Foth Anna. pel-licceria. Mostni trg: N.o 5. I predetti sono stati puniti con ammonda. Inoltre. i seguenti altri esercenti sono stati denunciati aH* autori ti giudiziarla per abusiva masrgiorazione dci prezzi: Mejrler Marleta, cnlzolaio. Miklošičeva, Kober An-touia. verdura, Dobrunie N.o 13. Tome Frnnoosoo, DOSSldente, Pravile N.o 21**. Dimnik Ghiiia, verdura, Studenec N.o 33, Vihtelič Anna, verdura. Trnovska N.o 21, T ovisnik Anna, verdura. Sv. Pavel presso Dobrunie. Vidmar Giovanna, trattoria. Sv. Jakoba tr£ 5. Kra«iar Francesea, verdura, Vič N.o 15. KnebI Adolfo, vetraio, VVolfova N.o 6. Infine e stata inflitta mVnmmonda dl Tare 1140 airoseroente di trattoria Goljar Teresa, perchd sornministrava la came bovina in giorno di divieto. Kaznovani trgovci Tržni oddelki Kr. policije so Ugotovili pretekle dni, da so naslednji trgovci in obrtniki prekršili veljavne odredbe, ker niso izstavili na vidnem mestu predpisanih cenikov: Neža Cvelbar, mlekarna, Sv. Petra S, Tereza Goljar, gostilna, Celovška 279, Ljudmila Kihter, trgovina z mešanim blagom, Prijateljeva 11, Franc Pirnat, trgovina z mešanim blagom, Cesta na Dobrovo 4, Novak France, trgovina z mešanim blagom, Viška 29 in Ana Roth, trgovina s krznom, Mestni trg. Omenjeni trgovci ln obrtniki so bili kaznovani z globo. Nadalje so bili prijavljeni sodišču zaradi protipravnega poviševanja cen naslednji trgovci in obrtniki: Marjeta Megler, čevljarska obrt, Miklošičeva, Antonija Kober, zelenjava, Dobrunje 13, France Tome, posestnik, Dravi je 218, Julija Dimnik, zelenjava, Studenec 33, Ana Vihtelič, Trnovska 21, Ana JLcvičnik, zelenjava, Sv. Pavel pri Dob-runjah, Ivana Vidmar, gostilna. Sv. Jakoba trg 5, Frančiška Kramar, zelenjava, Vič 15 in Adolf Knebl, steklar, VVolfova 6. Nazadnje je bila kaznovana z globo v znesku 1140 lir gostilničarka Tereza Goljar, ker je o brezmesnem dnevu gostom dajala goveje meso. II primo prenro delTI. N. A. alta Fiera Como ž noto 1'I.N.A. ha offerto 10 premi da L. 500 che verranno tirati a sorte nei 10 giorni della Fiera: 11 primo e stato sorteggiato al Padiglione dell'I.N.A. (Istl-tuto nazionale delle Assicurazlonl) con II certificato abbinato a un Buono del Te-soro 5rr tla L. 500. E* risultato vincltore lo scontrino N.o 0293 intestato alla signorina Baby Rupnik, Gregorčičeva ul. 17 a. la quale e pregata di presentarsi negli uffici dell'Istituto Na-zlonale, Via 3 Magglo N.o 11 portando lo scontrino vincltore per ritirare 11 premio. Prvi dobitek I. N. A. Kakor je znano, je L N. A. — narodni zavod za zavarovanje — določila 10 nagrad po Lir 500. ki se bodo Izžrebale v 10 dneh vele«ejma. Prva nagrada Je bila Izžrebana v paviljonu I. N. A.-e ln nanjo odpada en zakladni bon 5% za 500 Lir. Izžreban Je bil kontrolni listek Številka 293 na ime gdč. Babi Rupnikove, Gregorčičeva ul. 17. Imenovana gospodična naj se Izvoli javiti v uradu Narodnega zavoda za zavarovanje, Ulica 3. maja 11, ter naj prinese s seboj kontrolni listek, da lahko prejme nagrado. Izvor imena Italija Postanek imena Italija pojaanuje *Gior-nale d*ltaiia« na temelju proučevanja prof. Pauflaena. Ime Italije se je pojavilo prvič približno 600 let pred Kristusom in sicer v obliki Vitulus. Tako se je imenovalo pleme, ki je živelo takrat v okol'ci Messinc. Grki so izpustili pri prevzemu tega imena začetno črko »V« in tako je nastale ime Itulus. Iz tega se je pozneje razvilo ime Italija. 300 dreves Ameriški statistiki so izračunali, da porabi vsak človek v svojem življenju od zibelke do groba povprečno toliko lesa, kolikor ga je v 300 srednjevelikih drevesih. Toliko porabi vsak človek lesa za h:5o in stanovanje, za kurjavo, papir, vžigalice, umetno svilo itd. i leta je imel žebelj v želodcu Z Danskega poročajo o operaciji sedemletnega dečka, ki je pred kratkim začutil straSne bolečine v želodcu. Po rentgeno-loskem pregledu je bila operacija neizogibna, ker je bil v dečkovem želodcu skoraj 10 cm dolg žebelj ,ki je povzročal hude bolečine. Po Izvršeni operaciji, ki je povsem uspela, je deček dejal, da se spominja, da je že pred tremi leti nekoč med Igranjem požrl žebelj, da pa doslej nI čutil nikakih bolečin v želodcu. mm. 280 »SLOVENSKI MABOD«, Umi * Stran s »Ljubljanski velesejem mora postati Še večji" Ijnbijangfcega veleaefma — Minister Eksc Renato Kieci otvarja Ljubljanski velesejem Ljubljana, 6. oktobra. Nobena prireditev Ljubljanskega velesejma se ae ni začela tako slovesno kakor sedanja. Otvoritveni sla vn osti v soboto dopoldne je bilo naklonjeno tudi nebo, da je dobila popoln sijaj, kakršnega doslej pri nas nismo bili vajeni. Ne le, da so novi paviljoni dajali prireditvi lep okvir, temveč je bila vsa slovesnost v slogu učinkovitega ceremoniela; tudi tu se je pokazal italijanski smisel za formo in estetski čut. ZUNANJI OKVIR. Na trgu ob glavnem vhodu se je zbrala tako velika množica zastopnikov vsega javnega življenja kakor le ob največjih prireditvah. V sredini, ob vznožju portala je bil postavljen velik podij, ki ga je krasilo učinkovito ozadje s trobojnicami in emblemi. Pred podijem sta stala kot častna stražarja karabinjerja v slavnostnem, slikovitem kroju. Na levi strani vzdolž trga sta zavzeli prostor vojaška godba in častna četa grcnadirjev s pol-kovno zastavo, na desni so se pa zbrali številni povabljeni gosti. Povabljeni niso bili le zastopniki ustanov in uradov ter gospodarskega življenja, temveč tudi delavstva. Posebno častno so bile zastopane noše gospodarske ustanove in organizacije. Med OdHfinfml zastopniki oblasti je bil tudi Številen oiicfrski zbor. na čelu s poveljnikom II. Armade armadnirn generalom Eksc. Ambrosijem in poveljnikom armad-nega zbora generalom Eksc. M. Robotti-jem. Pri slovesnosti sta bila navzočna zastopnika dveh sosednih držav: Nemčijo je zastopil nemški generalni konzul dr. J. Brosch, Hrvatsko pa konzul dr. Anton Ivani«?. Ljubljansko mestno občino je zastopal podžupan dr. V. Ravnihar. Med številnimi zastopniki Iz Ljubljane je treba omeniti predvsem knozoSkofa dr. G. Rozmana, zastopnike Trgovinske obrtne zbornice in drugih gospodarskih organizacij. PRIHOD DOSTOJANSTVENIKOV Kmalu po 11. so prispeli na velesejmlšče dostojanstveniki, na čelu z zastopnikom Fašistične vlade, Eksc. R. Riccijem. Ministrom korporacij. Visokega gosta so spremljali podpredsednik Fašistične zbornice Ezio Maria Grav. pokrovitelj ljubljanskega velesejma Visoki Komisar Eksc. E. Grazioli. častniki in številni drugi od-liČniki. Prihod dostojanstvenikov je pozdravila godba, ob vhodu jih je pa sprejel in pozdravil predsednik velesejma Fr. Bonač. nakar so obšli častno četo, potem so pa zasaedll podi j, pozdravljeni od občinstva. Predno je stopil pred mikrofon predsednik velesejma, je Visoki Komisar Ekse. E. Grazioli nazdravil Kralju in Duceju. Godba je zaigrala himno, nakar je množica, začela skandirati: »Duce, Duce, Duce . . .c PREDSEDNIKOV POZDRAV Predsednik velesejma Fr. Bonač je prisrčno pozdravil visokega gosta, zastopnika Fašistične vlade Eksc. Riccija ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da ie prišlo do velike velesejmske slavnostl. predvsem se je pa spomnil naklonjenosti Duceja. Prosil je zastopnika vlade, naj tolmači Duceju naSo globoko hvaležnost in močno voljo, da hočemo sodelovati za skladen gospodarski razvoj Ljubljanske pokra iine z drugimi pokraiinami. Iskreno je pozdravil Eks«. E. M. Grava, podpredsednika Fašistične in Korporacliske zbornice. Toplo se je zahvalil za vso pomoč pri letošnji prireditvi pokrovitelju velesejma Visokemu Komisarju Eksc E Orazfr^Hu. Delal Jfe, da ta velesejem, ki šteje 1318 razstavlja7cev s 15 0^0 m2 razstavišča, kaže v veličastni, feprav nepopolni chlik! gospodarsko moč f~'stične Ttal^e in hoče odkriti e-osnodar-elvo prizadevanje nove Jiubh'nrske pokrajine. Končno je predsednik na Tira vil Kralju in Duceju. MINISTROV GOVOR Pred mikrofon je stopil Minister Eksc. Renato Ricci in de^al pred pozorno množico, da je dvajseti velesejem v Ljubljani posebno pomemben, ker je lzobličil hi ponazoril spojitev gospodarskih koristi Ljubljane z italijanskimi koristmi. Napor, ki ga je Ljubljana opravila, zasluži pohvalo, ki so je deležni tudi zastopniki, sotrudniki in vse prebivalstvo. — Nadaljeval je. da »da ne bo opustil prilike, da bi ne bil tolmač tako visokih čustev, ki so se ob tej priliki manifestirala za Duceja.« — Ob kono».i je zaželel naiv*»ČH usneh t M manifestaciji, ki pomeni začetek nove dobe. dobe. ki bo LiuMianl prinesla trgovski in gospodarski dobrobit. Množica le sprelela ministrov* besede a odobravanjem, nakar je Visoki Komisar Eksc. E. Grazioli ponovno nazdravil Kralju in Dueeui. množica le vzkliknila pozdrav in godba je zaigrala himno. NA OGLEDU RAZSTAV S tem je bila slovesnost končana, toda dostojanstveniki so se še mudili dolgo na velesejmišču. Skrbno so se ogledali vse razstave, tako da je bil ogled končan šele ob 13. Najprej so vstopili v paviljon M, na razstavo ministrstev. Ta razstava zgovorno kaže prizadevanje vlade po gospodarskem napredku, stremljenje po rodu v gospodarskem življenju in smortnem izkoriščanju zemlje ter naravnih sil. — V sosednem paviljonu N, si je minister ogledal razstavo Goriške pokrajine. Posebno pozornost je zaslužil ogled razstav znamenitih italijanskih podjetij, v paviljonu O krasno urejena razstava >Italviscose,< v Fiatovem paviljonu (P) zelo učinkovita in tudi okusna razstava največjega Italijanskega podjetja svetovnega slovesa ln v paviljonu Q ena najlepših razstav koncerna Montecatini. ZANIMANJE ZA LJUBLJANSKO POKRAJINO Odličniki so se zelo zanimali zlasti za razstavo podjetij Ljubljanske pokrajine in Minister Eksc. Ricci si je skrbno ogledal lopo razstavo, ki sjno na njo lahko ponosni, v paviljonu H-J. Pri vhodu jo bil prtarCno sprejet; dekleta so mu poklonila lep aopak cvetja. Vlaokl gost se j* pohvalno izrazil slasti o lepih i^rTllrtfi naših pohištvenih mizarjev. Večjo pozornost so pa budili tudi drugi izdelki nase industrije m obrti. Med tem ko se je ofleuovaloem nudila ▼ paviljonu J-H slika obrtne ln Industrijske zmogljivosti Ljubljanske pokrajine, so ae v paviljonu K, na veliki, vzorno urejeni kmetijski razstavi poučili o našem kmetijstvu. Razstava je pregledna ter res poučna. Gostom sta jo pojasnjevala načelnik kmetijskega oddelka Visokega Kotni-samta sng. Podgornik m komisar dr. Muoul Čeprav je ▼ enem strnem, ne posebno velikem oddelku težko prikazati vse kmetijske stroke, bo razstava vendar dosegla svoj namen, predvsem, da bo opozorila na silno pomembna kmetijska vprašanja naSe pokrajino, MOGOČNA REVIJA ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA Končno so si ogledali ie razstavo ▼ paviljonih OD m E-F-G, kjer razstavljajo predvsem Italijanske tvrdke ln ustanove. Obiskovalcu se nudi prava revija Italijanske Industrije, obrtne ln kmetijske zmogljivosti. Posamezni oddelki so urejeni po-sebo okusno, kar velja zlasti za Narodno zvezo pokrajinskih konzorcijev kmetijskih pridelovalcev kakor tudi za obrtniško razstavo Narodnega fašističnega zavoda za obrt in malo industrijo. MINISTER O SEDANJEM VELESEJMU Visoki gost je po ogledu čestital predsedniku velesejma in vsem sodelavcem k vzorni organizaciji razstav. Dejal je, da je ljubljanski velesejem obširen ter bogat. Naročil je predsedniku in velesejmskim delavcem, naj takoj po končani prireditvi nadaljujejo obnovitvena dela, da se bo razstavišče razširilo se bolj ter da se bo ljubljanski velesejem lahko uvrstil med svetovne velesejme z milanskim ln leip-zifikim. Prihodnja prireditev mora biti ae popolnejša slika delavnosti Ljubljanske pokrajine. Minister Eksc. Ricci je končno izjavil, da bo vlada posvečala Ljubljanski pokrajini v prihodnje največjo pozornost, ker so njena gospodarska stremljenja istovetna s stremljenji drugih pokrajin. Minister se je ob 13. poslovil od predsednika ln ravnatelja velesejma ter drugih spremljevalcev, nakar je zapustil ve-lesejmišče v spremstvu Visokega Komisarja Eksc. E. Graziolija, Velesejmlšče se je potem kmalu začelo polniti in popoldne je bilo že zelo živahno v vseh paviljonih- Prva velesefniska nedelja čeprav je včeraj odšlo mnog- r;:~I£aiaov iz je bilo na velesejma zelo živahno 2e dolgo ni bilo v Ljubljani dogodka, ki bi oživil naše ulice tako kakor zdaj velesejem. Morda je kdo pričakoval, da sedanja veiesejmska prireditev, čeprav zasluži veliko pozornot, ne bo tako velika privlačnost, da bi zaradi nje postal promet mnogo živahnejši, vendar je postala Ljubljana v soboto tu in tam v resnici velemestna. Tako je mnogo živahnejši promet zlasti na Celovški cesti in na cestah vidimo tudi precej motornih vozil, kljub omejitvam v avtomobilskem prometu. Prejšnja leta je prišlo vreme med vele-sejmom že v pregovor. Letos, ko se nam na veiesejmišču ni treba več tako bati dežja, ker se obiskovalcem nudi streha tudi ob paviljonih, smo pa dobili nenavadno lepo jesensko vreme, kakršno je v Ljubljani zelo redko oktobra. Čeprav prevladujejo južni vetrovi, je ostalo zadnja dneva vedro in celo megla se je v soboto razpršila prej kakor navadno. Včeraj je bilo sicer megleno vse dopoldne, zato je pa bilo tem lepše popoldne, solnčno in skoraj vroče. Nedvomno tudi zdaj lepo vreme nekoliko vplive na obisk velesejma in zato je bilo včeraj še tem živahnejše na veleseimišču. Iz mesta je sicer odšlo mnogo meščanov, saj zdaj narava še tem bolj privlačuje ljudi izza mestnih zidov, ko se gozdovi ode-vajo v ognjene jesenske barve, vendar se to ni poznalo v prometu na ulicah in veiesejmišču. Kako se ljudje zanimajo za sedanji velesejem, se je pokazalo že po tem, da so velesejmišče napolnili že v zgodnjih dopoldanskih urah včeraj, čeprav dopoldne prejšnje čase navadno ni bil posebno dober obisk. Mnogi obiskovalci prihajajo zdaj na velesejem že zato, ker so radovedni, kakšni so novi paviljoni, med njimi se pa tudi naglo širi glas. da so sedanje razstave prirejene zelo skrbno ter učinko- vito ter da razstavljajo v velikem slogu znamenita italijanska podjetja. Toda tudi razstava razstavljalcev naše pokrajine zasluži ogled, saj smemo reči, da najbrž ni bila še nikdar lepša. Vsaka koja posebej je prava šola za aranžerje. Nekatere koje so urejene z zelo skromnimi sredstvi skoraj najbolj učinkovito. V splošnem pa opažamo, da ni nikjer nakupičeno blago, koje so vse pregledne, a ker še tem bolj veča učinkovitost, je mnogo ugodnejša svetloba v vseh paviljonih, tudi v starih. Nekateri razstavljalci se poslužujejo umetne razsvetljave tudi podnevi, bodisi za samo lepotno in reklamno izpopolnitev razstave ali, da je blago boljše razsvetljeno. Tako dosezajo močne svetlobne učinke n, pr. v paviljonu koncema Montecatini, podjetje C. Epba v paviljonu E-F-G na razstavi medikamentov, v paviljonu »Italviscose« itd. Se tem bolj prihaja do izraza dobra umetna svetloba (ki budi zasluženo občudovanje zlasti med ljudmi, nevajenimi velemestne svetlobne reklame) zvečer. 2e zaradi razsvetljave kaže obiskati velesejem posebej med 19. in 21. Snoči je bilo zelo živahno na veiesejmišču do 21. Promet je bil nenavadno živahen ves dan. Včasih je mnoge privlačeval veseličnl prostor, ki ga letos prav za prav ni, a ga nihče ne pogreša, ker obiskovalci lahko na več krajih pokušajo sladka italijanska vina. Posebno hud naval je bil včeraj v paviljonu L, kjer je imela svoje čase svoje prcslore velika restavracija. Obiskovalci so vneto pokušali italijanska vina in posamezni so imeli toliko dela s tem po-kušaniem, da ga bodo mnrali 5e nadaljevati, kajti vrst je toliko in druga od druge je boljša, da se ne mo^-eš t^ko htro odločiti. Prigrizovali so tudi lahko izvrsten italijanski sir, da je vino teklo na deber temelj. Manj pokuaevaloav je bilo pri ko j ah, kjer so kuhali razne čaje. vendar številni obiskovalci radi preizkusijo in pokusijo vse temeljita Kakor v starih Časih so tudi »pokušali« kranjske klobase, posebno pečenice, zelo so jim pa tudi sle v slast hrenovke. Marsikdo je bil presenečen, da so mu tako dobro postregli v teh časih — da je pozabil na vojno. Sploh js vladalo včeraj na veiesejmišču veselo razpoloženje, čeprav ni bilo po-sbnega veseličnega prostora, čemur je nedvomno precej pripomogla vojaška godba, ki je neumorno igrala, a odmore je izpolnila godba, ki se je razlegala iz zvočnikov. Anton Leskove« »Dva Glavno žensko vlogo umrlega slovenskega Ljubljana, 6. oktobra Kot druga novost v letošnji sezoni pride na dramski oder delo slovenskega dramatika, Leskovčeva igra »Dva bregova«. Anton Lesk ovac je bil mnogo obetajoč domač dramatik, ki je žal prerano umrl, da bi mogli uživati se nadaljnje plodove njegovega dramatskega razvoja. Njegovi najpomembnejši dramatski deli sta »Dva bregova« in »Kraljična rjaris«. Obe deli je uprizorila naša Drama pred dobrimi dvanaistimi leti. Sava Sever je v a Iz bera dramatske snovi kaže, da Lesko-vec ni ljubil vsakdanjih motivov. Tako »Kralj ična Ha ris«, kakor »Dva bregova«, očitujeta, da je iskal in skuial dramatsko oblikovati svojevrstnost in neznano. Mikala so ga neznana dogajanja v človeškem življenju, ki nosijo pečal posebnosti in imajo v sebi prvine skrivnostnega in grozljivega. V tem pogledu se dviga Leskovec iz naturalizma v ekspresionizem. Značilnost njegove dramatike v obeh igrah je hrepenenje v nek drug, bolj ali manj določen svet; tako kralj ična Haris kakor Rona — obe glavni ženski v igrah — hrepenita iz ožine, prva iz obilja, druga iz bede v boljši, lepši svet. ivaa Cesar Vsebina igre v treh dejanjih, ki j o je imenoval avtor »drama iz beraškega življenja«, se giblje v okolju beraške srenje. Avtor nam pokaže družbo beračev, katerih poglavar je Macafur; kot lik je več kot realna oseba, on predstavlja obenem bregova« bo Igrala v tej drami prerano dramatika Sava Sever jeva usodno moč. ki veže uboge k ubogim, za-vržence k zavržencem. On je tista sila, ki zaznamuje človeka že ob rojstvu in čigar žig ostane neizbrisen do smrti. Macafur stoji kot posrednik na mostu, ki veže oba bregova. Leskovčevo delo predstavlja kot celota pogled v globine hrepenenja ljudi na dnu življenja, subjektivno mišljenje in čustvovanje razreda bednih. S to osnovno mislijo, ki je vredna Leskovca. kot dramatika, je pokazal bolečo rano družbenega življenja. Mestoma nekoliko preobširno dejanje je v režiji prof. Šesta prikrojeno odrskim nujnostim. Rezija je ohranila noto tajin-stvenosti in zagonetnosti, ki označuje to dela Tudi inscenacija je namenoma držana v stilizaciji, ki odgovarja občutju drame. Glavno žensko vlogo bo igrala Sava Sever jeva, ki je postala po treh letih odsotnosti zopet Članica naše Drame. Med tem je bila angažirana v Beogradu in Zagrebu, kjer je igrala z velikim uspehom. V Beogradu je bila zaposlena v sledečih vlogah: Shakespeare: Kar hočete (Olivija), Zvveig: Siromakovo jagnje (Belilo^tat, Schurek: Pesem s ceste (glavna ženska vloga); doživela je 55 repriz; Bulgakov: Mol i ere (Armanda), Goldoni: Sluga dveh gospodov (glavna ženska vloga). V Zagrebu je nastopala zopet v igri »Pesem s ceste*, ki je imela tudi tam izreden uspeh, poleg tega je igrala v Ibsenovi drami »Gradbenik Solnes« vlogo Hi Ide. Sava Severjeva je našemu občinstvu dobro znana in njene igralske kvalitete so priznane od kritike in občinstva. V času, ko je bila naša članica, je ustvarila celo vrsto zanimivih vlog, med katerimi naj omenimo predvsem njeno vlogo v »Simfoniji 1938«, dekle v »Beraiki operi«, gospodično Julijo, glavno žensko vlogo »Kako zabogatiš«, dekle v »Rivalih«, v »Tujem detetu« in v »Kvadraturi kroga«. Severjeva predstavlja kot igralka zanimivo in svojevrstno osebnost, ki jo zna Ljubljana ceniti. Glavno moško vlogo Macafur j a bo Igral kaa Cesar, naš karakterni igralec in komik. Največ ga vidimo v komičnih vlogah, katere preveva njegova izredna na tu most in prvobitnost ter jim daje humor in neodoljivo komik o. Vendar pa pomeni Česal tudi kot predstavi j alec resnih vlog odlič* no moč. Spomnimo se le na njegove stvaritve v igrah »Striček Vanja«. »Česnjevi vrt«, na njegovega »Sodnika Žalamejske-ga«, na vojaka Flambeauja, v »Orliču«, na Johna v »Cvrčku za pečjo«, na župnika v »Hlapcih« in njegove očete v Finžgarjevih igrah, na Van Pacarda v »Simfoniji«, na doktorja Grozda v »Za narodov blagor«, na Chrisa v »Ani Christie« in župnika v Mladosti« in priznati moramo, da je Cesar prav tako v tehtnem repertoarju nenadomestljiva moč naše Drame. Nadaljnja zasedba vlog v Dveh bregovih« je sledeča: Flore Briga — Sever, Krištof — Gregorin, župan — Milan Skrbin-šek, Kornposarica — Nablocka., Križem-svet — Peček, Soba — Rakarjeva, Muha — Gabrijelčičeva. Inscenacijo je napravil Ing. arh. Franz. Maša SL Važna iznajdba v vinskem kletarstva Vse, ki imajo posla s kletarstvom opozarjamo na pomembno iznajdbo v zvezi z velesejmom Ljubljana, 6. oktobra. Vinogradniško, gosti lničarsko in trgovsko kletarstvo je doslej Se vedno trpelo na veliki pomanjkljivosti: še vedno ni znan primeren postopek, kako bi bilo mogoče ohraniti sode za vino zanesljivo dobre, da bi ne bil pokvarjen okus vina. Strokovnjaki trde, da je bilo vsaj 30 odst. vsega vinskega pridelka vedno več ali manj pokvarjenega zaradi slabih sodov. Slab sod da vinu neprijeten priokus, ali pa ga celo tako pokvari, da sploh ni več užitno. Zaradi nezanesljivih sodov se vino pogosto pretirano žveplali, da so preprečili razne vinske bolezni. Pivci so seveda imeli priliko večkrat tožiti nr.d posledicami preveč žvepla-nega vina. Zdravega vina v zdravem sodu pa seveda ni treba tako zelo žveplati. Nad polovico naših vinogradniških, go-stilničarskih in trgovskih sodov trpi na okužbi po jesihovi kislini, raznih plesnih, neprijetnemu vonju in škodljivih glivicah. Zaradi tega nastaja leto za letom Skoda, ki sega v milijone. Vino v nezdravih sodih je manj vredno, pijača je neprijetna, v toplih poletjih pa celo večkrat neužitna in škodljiva. Med kmečkimi vinogradniki je že pomrlo mnogo ljudi, ker so pili zavrelko (kubmo). Našemu znanemu vinogradniku E. Kru-leju iz Sevnice — ki živi že več mesecev v Ljubljani — se je posrečilo po številnih preizkušnjah in izkustvu ter delu dolgih let 'izdelati trpežno napravo, ki omogoča, da lahko odpravimo vse naštete pomanjkljivosti sodov povsem temeljito. Četudi je sod še tako nezdrav, ga Je mogoče zopet vzposobitl, da je uporabljiv, samo les mora biti še zdrav. S to napravo, ki se da uporabljati dolga leta, je mogoče sterilizirati vsak sod. Preprosta ln cenena iznajdba je razstavljena na velesejmu v paviljonu Kmetijske družbe. [ Obnavljajte naročnino Malo italijanščine za vsak cStn 54 Trgovina. II negozio. Bu6n gićrno. signore, che c6sa co-mandate — dober dan. gospod, k a i želite? In che posso servirvi — s čim vam morem postreči? Mi raccomandate questa cartoleria — ali mi priporočate to papirnico? Mi oc-corre della carta (da lettere,- ordinaria) — potrebujem (pisemskega, navadnega) papirja. Avete dell'inchiostro per pen-na stilogržfica — ali imate črnila za nalivno pero? Fštemi vedere delle pen-ne stilografiche, col pennino un po' 14r-go — pokažite mi nalivna peresa z nekoliko topim peresom. £ una qualita diina fabbrica di primo ordine — je kvaliteta prvovrstne tovarne. Con que-ste penne si serive magnificamente, si possono garantire senza seru poli — s temi peresi se imenitno piše, lahko vam jih brez nadaljnjega priporočim. — Quanto c os ta questa stilogr&fica — koliko stane to nalivno pero? Ne prende-ro una da sessantaclnque lire e spero che seriveri bene — vzamem ga (pero) za 65 lir in upam, da bo dobro pisalo. Avete anehe dei buoni temperalšpis — ali imate tudi dobra Spičala za svinčnike? Vorrei un lapis (una matita), ma che non si spezzi subito — rad bi svinčnik pa ne takega, da bi se koj zlomil. Abbiamo anehe dei portalapis — imamo tudi podaljšala za svinčnike. Date-mi della ceralacca — dajte mi pečatne* ga voska. Della carta bordata di nćro — žalni (= črno obrobljeni) papir. Da-temi cinquanta buste — dajte mi petdeset kuvert. II cartone — lepenka. Non c'e una libreria qui vicinc — ali ni tukaj knjigarna v bližini? Vorrei comprarmi alcuni libri italiani — rad bi si nakupil nekaj italijanskih knjig. Che libri volete — kakšnih knjig hočete? Avete il dizionario di N. — ali imate N.-ov slovar? Si, signčre, e il m:-glićre dizionario tascabile — da, gospod, (to) je najboljši žepni slovar. Avete il romanzo X del Y — ali imate Y-ov roman X? No, signore, e esaurito — ne, gospod, pošel je. Quando uscira la nučva edizićne — kdaj bo izšla nova izdaja? Vendete pure dei libri sco-lastici — ali prodajate tudi šolske knjige? Mostrate al signore i libri che ab-biSmo ricevuti ultimamente — pokažite gospodu knjige, ki smo jih zadnjič prejeli. Ebbene. signore, avete tro vato qualche cosa che vi convenga — no gospod, ste našli kaj, kar vam ustreza? Vi occorre aneora qu&lche cesa — ali vam je še česa treba? Vorrei avere una cčpia deila Storia del Z. — Rad bi en izvod Z.-jeve zgodovine. Vorrei una bčlla stoffa — rad bi kakšno lepo blago. Che sorte di stoffa volete — kakšno vrsto blaga želite? A che prezzo — po kakšni ceni? Che prezzo vorreste mettervi — koliko bi dali? Ne abbidmo di tutti i prezzi — imamo ga po vseh cenah. Mostratemi cio che avete di meglio — pokažite mi, kar imate najboljšega. £cco una bella stoffa per abiti d'estate — tole je lepo blago za poletne obleke. Se ne volete per calzoni, vi raccomando questa stoffa — če hočete blaga za hlače, vam priporočam tole blago. Vi garantisco che e forte — jamčim vam, da je močno. Qudnto lo vendete al metro — po čem ga prodajate meter? Lo trovo mol-to caro — zdi se mi zelo drago. Ditemi 1'ultimo prezzo — povejte mi zadnjo ceno. Non ho che un prezzo — imam samo eno ceno. Ho soltanto prezzi fis-si — imam samo stalne cene. Potite darmelo per x. lire — ali mi ga lahko daste za x. lir? Vi daro y. lire — dal vam bom y. lir. Davvero non posso venderlo a meno — zares, ne morem ga prodati ceneje. Sapete che s6no un buon cliente — veste, da sem dober odjemalec. £ vero, ma non e giusto che io venda con perdita — res je, toda ni prav, da bi moral prodajati v zgubo. Volete che io ve lo dia al prezzo di costo — hočete, naj vam ga dam po lastni ceni. Desiderate aneora qual-che cosa — želite še česa? Dov'e il reparto confezioni — kje je oddelek za konfekcijo? Le confezioni per signora sono al primo piano — konfekcija za dame je v prvem nadstropju. Fatemi vedere dei costurni da viaggio — pokažite mi kakšen popotni kostim. Volete una stoffa a righe o una stoffa a quadrćtti o tutto un col6-re senza disegno — hočete črtasto ali karirano ali enobarvno blago brez vzorca? Le stoffe di fantasia sono di gran moda — fantazijski blagovi so zelo moderni. Dov'e un appdlto (una rivendita ta-bacehi, una tabaceheria) — kje ja kakšna trafika? Datemi dieci sigarette X. — dajte mi deset X. cigaret. Una sca-tola di fiammiferi (cerini) — eno škatlo vžigalic (voščenih vžigalic). Avćte delle cartoline illurtršte — ali imate razglednice? Si, queste s6no da cinquanta e quelle da settantacinque centesimi — da, tele so po 50, one po 75 centesi-mov. Sce?'iete a vostro cčmodo — kar izberite si. »SltOTSHSKI RIlODi, 230 Horoskop za tekoči teden od 6. do 12. m soincem ob raj»l¥«i Ljubljana, 0. oktobra. Bojoni med ZZ. Januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Rojeni t prvi tretjini trpe zaradi opozicije Pluta, ki bo trajala Se dolgo. V sredini rojeni Imajo srečo s denarjem, d očim kaze kritično za pogodbe in pisma. Zadnja tretjina ima smolo t družbi in ljubezni. Tudi za zdravje ne kaže dobro. Rojeni med 90. februarjem In 20. mar-e**n v Ribah: Precej ugoden teden t vseh vsakdanjih opravkih, posebno pa za one, *đ zna;o obračati denar In se spoznajo na račune. Rojeni med 21. marcem ln 20. aprilom v Ovnu: Bolj mračno razpoloženje v splošnem. Zdravje ie še vedno v nevarnosti. Rojeni med 21. aprilom In 21. majem v Biku: V zabavah in kupčijah ne bo zadovoljstva. Nepovoljno zdravstveno razpoloženje. Teden z vsemi trdotami. Rojeni med 22. majem In 21. junijem v Dvojčkih: V splošnem kaže dobro, posebno za denarne posle. Veselite se svojega zdravja. Rojeni med 22. junijem In 21. julijem v Raku: Izkoristite dobro razpoloženje. Bolni smejo upati na izboljšanje. oktobra 1941 — Tranziti Rojeni mod «. julijem tn 2S. a< ▼ Levu: Samo sredina teh rojstev »me računati na uspehe, vsi ostali naj ae sprijaznijo s trdotami življenja, Rojeni med 24. avgustom m 22. septembrom v Devici: Lahko dosežete uspehe t kupčijah. Zadovoljstvo v družabnem življenju. Vendar ne pozabite na pregovor: Kakor pridobljeno, tako izgubljeno. Rojeni med 24. septembrom tn 22. ssito hrom v Tehtnici: Teden bo ugoden, ako nimate opravka z nevarnim orodjem in vnetljivimi rečmi. Ako vam je do prepirov, jih zdaj lahko zanetite. Rojeni med 24. oktobrom tn 22. novembrom v Škorpijonu: Rojeni do 10. novembra bodo imeli srečo, ostali pa naj slepi sreči ne zaupajo. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Denar boste lahko dobili, če ga boste iskali, vendar ne delajte računov brez krčmarja. Rojeni med 23. decembrom ln 21. Januar* jem v Kozorogu: Dober teden za umetnike, trgovce in za vse. ki so dobre volje. Smehlja se ljubavna src<*?i Samo za zdravje ne kaž<* dobro B. K. DNEVNE VESTI — Nova grobova. V Krčevini pri Mariboru je umrl upokojeni nadučitelj Jože Sabati, star 86 let. V Ptuju je pa umrla daleč naokrog znana hfšna posestnica ln lastnica kavarne Karolina KorSe. — Otročki domovi v okraju Maribor. V okraju Maribor mesto so btll otvorjeni štirje otroSki vrtci za 310 otrok in 4 otroški domovi za 200 otrok. — Delavcem prepuščeno zdravilišče. Zagrebška mestna občina je prevzela nedavno podržavljene Stubiške toplice v Zagorju, ki jih bo prepustila delavcem. 500 delavcev je bilo že letos v tem zdravilišču, kjer so si utrdili zdravje. — Nemška va<* na Hrvatskem. Hrvatski notranji minister je izdal odlok o preimenovan j u vasi odnosno občine Hrastovac v okraju Daruvar v Slavoniji v Eichendorf. V tej vasi prebivajo pretežno Nemci. — Rodbinske p°dpore na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izplačala doslej članom rodbin hrvatskih vojakov, ki so padli v volni med Nemčijo ln bivšo Jugoslavijo 33.000 000 kun. Korporacijsko ministrstvo je pa pripravilo osnutek zakona, po katerem bodo dobivale rodbinske podpore tudi civilne osebe, svojci rezervnih oficirjev, ustašev. lPTionarjev, hrvatskih dobrovolj-cev in drugih, ki so Izgubili življenje, ko se je ustanavljala samostojna Hrvatska drŽava. — Prijava blaga, vskladlSčenega na Hrvatskem in ljubljanski pokrajini. Iz Celovca poročajo: Vse tvrdke odnosno osebe, ki imajo v Ljubi anski pokrajini in na Hrvatskem vskladiŠČeno blago, kupljeno odnosno plačano že pred vojno, pa še ne dobavljeno, se pozivajo, da nemudoma prijavijo svoje blago šefu civilne uprave, gospodarski oddelek na Bledu. V prravi je treba navesti količino, vrsto tn vrednost blaga, kdaj in prt kateri tvrdki je bilo kupljeno In dokazilo, da je bilo plačano. — Zatiranje malarije v Makedoniji. V Ohridu se mudj zdaj vodja nemškega Tropskega zavoda v Hamburgu prof. Miihlens. ki proučuje legla malarije v Makedoniji. Pozneje bo predlagal pristojnim bolgarskim oblastem, kaj bi bilo ukreniti za učinkovito zatiranje malarije v Makedoniji. — Prepoved prodaje oblek na Hrvatskom. Hrvatsko trgovinsko ministrstvo je prepovedalo prodajo vseh vrst oblek prvotno do t. oktobra, pozneje je bila pa prepoved podal šana do 6. oktobra. — Zvišanje cen v zagrebških hotelih. V cene uradno zvišane za 20 odst. Tudi v za-zagrcbSkih hotenh so bile s 1. oktobrom grebških kavarnah so bile cene s 1. oktobrom zvišane. — Uradno določene cene vseh ftlvfl na Hrvatskem. Hrvatsko trgovinsko ministrstvo je uradno določilo cene vseh živil. VsAko prekoračenje maksimalnih cen bo najstrožje kaznovano. — Nova ob M na s sedežem v Br^p"^ f Ko so določali mejo med Nemčijo in Hrvatsko je Nemčija odstopila Hrvatski pet va^i ob Savi vzhodno od Brežic. Te vasi so dobile posebno občino s sedežem v Brega-ni. Hrvatski tisk je porabil to priliko, da je naeiasil uvidevnost in širokogrudnost nemških oblasti ter pomen teh vasi za Hrvatsko. — Novo podjetje v Zagrebu. V Zagrebu je bilo ustanovljeno novo pod'etje Trans-mar Handels A. G., ki se bo pečalo z uvozom in prodajo različnega blaga zlasti deželnih ln industrijskih pridelkov, živine, perutnine. Vina itd. Akcijski kapital znaša 2,000.000 kun. — Zadovol|iva letbia sladkorne pese na Hrv3t«kem. Na Hrvatskem se je 2e pričelo spravljanje sladkorne pese. ki je obrodila zadovoljivo. Ker je bilo zadnje tedne lepo vreme je sladkorna pesa tudi po kakovosti dobra. Cene so bile določene na 62 kun za 100 kg čiste pes-?. Sladkorno peso so že začeli voziti v sladkorno tovarno v Osijeku. — Ljudske kuhinje v Zagrebu. Zagrebška občinska uprava namerava otvoriti več ljudskih kuhinj v katerih bodo dobivali hrano siromašni prebivalci, v prvi vrsti delavci. Hrana bo zelo poceni. Najsiromaš-nejši bodo dobivali v ljudskih kuhinjah čez zimo hrano brezplačno. Priprave za otvoritev l;udskih kuhinj so se že pričele. — Panonska keramika v ljutomerskem okraju. Pod tem naslovom priobčuie včerajšnja -^Marburgerzeitung« dališi članek, ki ga je napisal dipl. ing. Ferdinand Lup-fia. — Ponovno svarilo pred naseljevanjem v Mariboru. Oblasti že drugič svare tiste, ki se nameravajo naseliti v Mariboru, da naselitev brez posebnega dovoljenja ni dovoljena. Kdor se hoče naseliti v Mariboru mora najprej dobiti tam stanovanje. — Prvi kuharski tečaj na Pragerskem. Te dni je Ženska organizacija štajerskega Heimatbunda priredila na Pragerskem prvi kuharsk1 fr^jBaf, ki ga ;e p^-e!>!o mnogo Žen in deklet. — Nemški Rdeči kri* v Ptuju. Takoj po zlomu bivše Jugoslavye je bil ustanovljen v Ptuju nemški Rdeči križ, ki pa ni mogel dobiti primernih prostorov. Zdaj so hišo, v kateri se je nastanil, preuredili in renovirali. Nemški Rdeči križ v Ptuju ima na razpolago tudi ambulanco in posebno spalnico, kjer prenočujejo člani, ki imajo nočno službo. Na razpolago ima tudi dva reševalna avtomobila — Blagovni promet med Hrvatsko In Nemčijo. Od 15. okt. se bo upoštevalo 50°-«. povišanje hrvatskih tarif, ki doslej v blagovnem prometu med Hrvatsko in Nemčijo še ni veljalo, tudi prj nemško hrvatskem blagovnem prometu. —lj Večerni trgovski tečaj prične v torek 7 oktobra. Poučuje se: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina. Šolnina nizka. — Dovol;en je obisk tudi posameznih predmetov. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učill-šče »C hri^tofe učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Hrvatsko gospodarsko zastopstvo se je vrnilo iz Benetk. Hrvatsko gospodarsko zastopstvo na čelu s finančnim ministrom dr. Kosakom in državnim tajnikom za javna dela ing. Bulićem, ki se je mudilo več dni v Benetkah na gospodarskih in finančnih pogajanjih, se je vrnilo v Zagreb. Pogajanj se je udeleževal tudi nekaj časa zunanji minister dr. Lorković, ki se je mudil privatno v Benetkah. — Odposlanstvo ustaške mlad:ne v Italiji. V soboto je odpotovalo iz Zagreba v Italijo odposlanstvo ustaške mlr.dine pod vodstvom prof. Oršaniča. Odposlanstvo ostane v Italiji 10 dni in imelo bo priliko seznaniti se z delovanjem fašistične mladine. Odposlanstvo poseti vsa kulturna središča Italije. — Gradnja novega savskega mostu pri Beogradu. Dela na gradnji novega mostu čez Savo pri Zagrebu hitro napredujejo, čeprav so jih morali zaradi visoko narasle Save v prvi polovici septembra in zaradi velikega zastoja v dobavah gradbenega materiala za nekaj časa prekiniti. Na beograjski strani so temelji novega mostu že položeni in zabetonirani. V kratkem začno postavljati stebre v strugi Save. Dela bodo končana do konca tekočega leta, če ne bo posebnih ovir. —lj Tečaji italijanščine, nemAčlne tn drugih jezikov — dnevni in večerni — pri-čno 6. oktobra. Oddelki: začetni, nadaljevalni, višji nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Zahtevajte prospekt! — Trgovko učilisče »Christofov učni zavod«, Ljublj*-na, Domobranska 15. — posebni tečaji sa strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo itd. — Znižane voznine na železnici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na le-ttt&uji Ljubljanski ve Smejem. Vel esejem bo od 4. do 13. oktobra. Na odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Ljubljane in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni za brezplačen povratek. V^ak obiskovalec dobi na veleseimu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, ki stane za enkraten obisk L 4, za 10 obiskov pa L 15. Od 7. oktobra dalje vsak torek, sredo, «■> Četrtek« soboto in nedeljo VESELI TEATER Začetek ob 19. (7.) — konec pred 31. (9.) — Težka nesreča, V soboto popoldne se je pripetila v Bresternicl blizu gostilne Brudermann težka prometna nesreča. S Koroške je pripeljal tovorni avto, na cesti je pa stal kmečki voz. Šofer je zaklical vozniku, naj odpelje naprej mimo tovornega avtomobila. Cesta, kjer sta se srečala voz in tovorni avto. je pa zelo ozka. Nesrečno naključje je hotelo, da se je pokvarilo na tovornem avtomobilu krmilo tn Šofer ni mogel več obvladati vozila. Posledica je bila, da je na vso moc" zavozil v voz, stoieč na robu ceste nad strmim bregom. Avto in voz r a se zvalila po pobočju hriba v Dravo. Slučajno je stalo v neposredni bližini več ljudi, med njimi tudi 261etni stavbni tehnik Franc Smrečnlk, iz Maribora, pomožni delavec Vili Ahej iz Boča. 271etnik Ivan Gričnik iz Slemna in 581etni zidar Feliks Serblim iz Selnice. Tovorni avto je zgiabil vse š*iri, ko se je zavaM po pobočju. Smrečaik je zadobil tako težke poškodbe, da se je onesvestil in so ga takoj prepeljali v bolnico Aheju je zlomilo desno nogo in tudi njega so prepeljali v bolnico. Tudi Serblimu m Gričniku je zlomilo noge. Poleg tega sta pa zadobila težke notranje poškodbe. Lahko poškodovan je bil se neki delavec, ki pa je ostal v domači oskrbi — Nesreče. V ljubljansko bolnico so prepeljali tri ponesrečence. Štiriletni sin strojnika iz Ljubljane Stanko Semrov je ranjen na glavi. Med igro ga je udaril neki otrok z železnim loncem. — Petletni sin tesarja iz Velikih Lašč Jože Mihelič je padel a brajde in si zlomil desno nogo. i! ljubljanski KINEMATOGRAFI •a M. ni IS. url: KINO MATICA Ma tanalb eMcunm glsoaiise na vrt***) Smej se Poaeo Giaeasttl TELEFON ta-41 * Unn aolarl UNO UNION TELEFON Zl-tl filmska romanca slavnega Adolfa Menjoua Velika dirka aantr sfenjou Bager Dazuel Psa— Oaatelo Iz Ljubljane —lj Ljubljanski godalni kvartet je izšel iz komornega oddelka Državnega konzervatorija v Ljubljani. Po uspelih produkcijah od leta 1931. dalje je z delnimi spremembami posameznih svojih članov stalno koncertiral po vseh večjih naših mestih, kakor v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod. Med najvažnejše svoje koncerte, pri katerih je bil deležen najlaskavejših ocen mora prištevati koncerte v Beogradu, in v minulem letu tudi v Zagrebu. Leta 1934. je sodeloval z odlično našo pevko altistko go. Franjo Golobovo na mednarodnem glasbenem festivalu moderne glasbe v Firenci. V uli ka zasluga Ljubljanskega kvarteta je, da je ▼ teku svojega delovanja izvajal skoraj vsa domača dela, ki so pisana za godalni kvartet, kakor tudi najvažnejša dela iz tuje literature. Njegov prvi letošnji nastop bo v petek 10. t. m. ob pol 8. zvečer v veliki Filharmomčni dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene matice. —lj Kolesarji In obisk velesajma. PrejS-nje čase so imeli kolesarji, ki so obiskovali velesejem, shrambo za kolesa na vele-sejmišču. Prostor je pa bil zelo tesen, tako da so mnogi puščali kolesa Se po vsem ve-lesejmišču. razen tega so se pa morali prerivati s kolesi med množico. Zdaj je za kolesarje bolje poskrbljeno. Velika garderoba za kolesa je določena na širokem hodniku zunaj paviljona C—D, ob cesti med vele-sejmom in kopališčem Ilirije. Vstop s kolesi na velesejem ni dovoljen, tako da kolesarji ne maže;o pešcev s kolesi pri vhodu in izhodu. —lj Sladkor In milo za oktober bodo trgovci dobili od torka 7. t. m. dalje pri onih grosistih, kjer so sladkor in maščobe dobili v mesecu septembru. Trgovcem se pa za to blago ni več treba javljati v mestnem pre-skrbovalnem uradu zaradi posebnih nakazil, ker bodo dobili blago pri svojih grosistih brez nakazil. Grosiste je namreč mestni preskrbovalni urad že obvestil, koliko blaga morajo izročiti posameznim trgovcem. Tudi maščobe bodo razdeljene na ta način in bo dan objavljen pozneje. —lj »Veseli teater« v jesenski sezoni. S 7. oktobrom prične 7. program »Veselega teatra« tečno z začetkom ob 7. (19.) uri. V jesenski sezoni bodo predstave redno vsak torek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo zvečer. Priporočamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji, blagajna bo poslovala vsak dan od 10. do pol 13. in od 17. do 19. ure. —lj Seznami davčnih osnov trgovin S suho robo m kurivom, trgovin s starino, cvetličarn, vrtnarjev in raznih obrtnih podjetij so že razgrnjeni ter bodo razgrnjeni do 17. oktobra, seznami davčnih osnov trgovin z železnino in posodo, trgov, modistinj in krz-narjev, sanatorijev, trgovin s sanitetnimi in zobotehničnimi predmeti, zdrav, preparati, parfumerij in kozmetih bodo razgrnjeni do geodetov, inženirjev in arhitektov pa do dne 19. oktobra, seznami davčnih osnov lekarn. 20. oktobra ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata. —lj Prvovrstna namizna jabolka kilogram L K— prodaja Franc Kham, Ljubljana, K -osni trg 8. 448/n Trgcvstvo 7 Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 6. oktobra. Po daljšem času je izšlo glasilo našega trgovstva »Trgovski list« na številnejših straneh kot velesejmska številka. Med drugim zanimivim gospodarskim gradivom objavlja tudi članek o organizaciji trgovstva v Ljubljanski pokrajini in iz njega posnemamo naslednje podatke. Trgovstvo v naši pokrajini je še vedno organizirano po prisilnih združenjih, stanovska trgovska organizacija je pa Zveza trgovskih združenj, ki je bila ustanovljena L 1920. Zveza se deli za 8 trgovskih strok na osrednje odseke; v teh odsekih so združeni trgovci iz vse pokrajine. V Ljubljanski pokrajini deluje 7 trgovskih združenj. Najmočnejše je Združenje trgovcev v Ljubljani s 1411 člani in s 24 sekcijami. Druga združenja imajo svoje sedeže: za ljubljansko okolico v Ljubljani (422 članov), za logaški sodni okraj v Logatcu (260), za ribniški sodni okraj v Ribnici (225), v Kočevju (141), v Novem mestu (290) in v Črnomlju (200). — Slovensko trgovsko društvo »Merkur* je matica vseh trgovskih organizacij; ustanovljeno je bilo že I. 1901. — Nadalje deluje še DruStvo in-dustrijcev in veletrgovcev, ustanovljeno leta 1925. — Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, ustanovljeno 1. 1927. ki je že pred leti izplačalo na posmrtninah milijonsko vsoto, ne deluje več samo od lani, ko je njegove posle prevzelo Združenje trgovcev v Ljubljani- — Med trgovske organizacij spada tudi Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov, ki deluje že 13. leto. DruStvo upravlja posmrtninski sklad ter izplačuje iz njega posmrtni ne svojcem umrlih članov. Z Gorenjske — Nov hotel na Bledu. Nr. južni strani Blejskega jezera ob lepi promenadni poti grade nov hotel. Nastal bo na kraju nedavno porušenega gradu Windischgratz. Zgrajen bo po načrtih arhitektov dr. Mo-ritza in dipl. ing. Heveka ln imel bo 110 postelj. Poslopje bo zgrajeno v renesančnem slogu, okna in okvirji vrat bodo vloženi z zelenim kremencem. Hotel bo že letos pod streho. —- Zvočni Uno na Bledu se seli. Sedanja kinodvorana na Bledu nikakor ne odgovarja potrebam modernega zvočnega kina. Zato so sklenili preurediti v kinodvorano gledališko dvorano bivšega Prosvetnega doma pri blejski cerkvi. Potrebna manjša popravila bodo kmalu končana. Blejski kino projektorja, delovala izmenoma, tako da ne »prijetnih dolgih odmorov. — Za slepimvo JCftenic. Pred kratkim so odstranili na Trgu Adolfa Hitlerja nasproti kolodvora tri lesene stojnice. V kratkem bo pa odstranjena ie četrta. Tako bo ustreženo želji pretežne večine prebivalstva. — Zanimiv jurče*. Gobarica Marija Kern iz Vodic je našla te dni v gozdu zelo čudno zraščena dva jurčka. Iz večjega 12 cm visokega jurčka je zrasel na njegovem klobuku 7 cm visok dvojček. — Mrtvo neznanko so naftii s. avgusta med postajama št. Vid in Medno. Neznanko je povozil vlak. Stara je bila okrog 25 let, vitke srednje postave, temnočrnih gostih las, sivkastom odrih oči. V spodnji čeljusti je imela na desni strani zlat mosti-ček, roke gladke in lepo negovane. Na sebi je imela rdečo volneno obleko, rdečkasto spodnje krilo in črne semiš čevlje. Pri nji so našli moder žepni robec z monodramom D. J. Ponesrečenka je bila najbrž -^ma iz Gorenjskega ali Doien-skega. Bel jaški pe v Ptuj;i V soboto so pose tili Ptuj rr i z Beljaka. Pred osmimi leti so b t - 'jski pevci v Beljaku in zdaj so jim ... jaški vrnili poset. Ptujski pevci so pripravili gostem prisrčen sprejem. Iz Beljaka se je pripeljalo v soboto zvečer 70 pevcev in na kolodvoru so jih sprejeli ptujski pevci z godbo. S kolodvora so odšli na magistrat, kjer jih je pozdravil ptujski župan. Potem »o priredili beljaški pevci koncert, na katerem so prepevali najlepše koroške pasmi. Včeraj so priredili po mestu odhod, me 1 katerim so prepe\*ali koroške narodne pesmi. Po obhodu so odšli v okolico mesta. Snoči jim je pa priredilo ptujsko pevsko društvo pozdravni večer, na katerem je nastop'1 mešani zbor pod vodstvom zborovodje Edvarda Bučarja. Nastopila je tudi novoustanovljena godba pod vodstvom ravnatelja Erjavca. Danes dopoldne so si beljaški pevci ogledali zanimivosti Ptuja, popoldne se pa vrnejo domov. Iz Novega mesta — Maksimalni cenik za šivilje in čevljarska dela. Na podlagi naredbe Visokega Komisarja je civilni komisar g. dr. Ottone Griselli izdal za novomeški okraj sledeči maksimalni cenik: 1. za šivilje: damski plašč od 35 do 45 L; kazak obleka 20 do 25 L; večerna obleka 25 — 30 L. kostum 35 do 45 L; obleka 16 — 20 L; domača obleka 12 — 15 L; krilo 7—8 L; hlačno krilo 12 do 15 L; bluza 7 do 8 L; otroška obV-ka do 6 let starosti 12 do 15 L. svileni delovni plašč 12 do 15 L. Posebej se smejo računati dela. katera niso označena v tem ceniku- Krznarska dela se amejo izvrševati samo pri posebnem krznar ju. ne pa doma in to po plačilnem dogovoru. Vse potrebščine kot svila, sukanec, gumbi in drugo, se računa'o posebej. 2. Čevljarska dela: a) za moške: novi čevlji 30 do 35 L; polnovi 15 — 19 L; templanje 12 do 14 L. škornji 70 do 80 L; gojzerji 60 L; popravilo pet 2 L; nove pete 4 L. b) za ženske: novi čevlji 25 do 30 L: polnovi 15 do 19 L; templanje in pete 9 do 12 L; popravilo pet 2 L; novi škornji 65 do 70 L; polnovi škornl 18 — 20 L; gojzerji 45 L. c) za otroke: novi4 Čevlji št. 28 od 20 do 21 L; novi št. 29 do 35 23—25 L; templanje in pete 6—8 L. Ti ceniki stopijo v veljavo takoj ln bodo vsi prekršjt! od strani obrtnikov kot tudi strank najstrožje kaznovani. — Živilske nakaznice. Za mesec oktober je mestni prehranjevalni urad že razdelil trgovcem živilske nakaznice. Stranke naj jih dvignejo, morajo pa ob dvigu nove nakaznice izročiti izpolnjeno in podpisano glavo za september. Opozarjajo se starši dijakov, ki bodo nadaljevali svoje študije v Ljubljani, da ne oddajo glave nakaznic teh dijakov, ker bodo doMIi diiaki v Ljubljani nove živilske nakaznice samo proti predložitvi glav starih nakaznic. — Brezplačne kopeli za priseljenco Stavbna zadruga >Prosvetni domc je na prošnjo socialnega odbora novomeškega Rdečega križa odstopila več brezplačnih kart za javno kopališče v Prosvetnem do- PHILIPS Vsakovrstne električne tarnicB, ta različne o porabe, proizvod tnanih. velikih tvornte * Atpignano (Torino), opremljenih i najmodernejšimi stroji in i dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji Zatrta*** ojn* an raiLips a. a. i. uiL/viuo - m s MAKrma 20 mu. Rdeči križ prosi vse one priseljence, ki bi želeli poslužiti se kopeli, da se zglase v uradnih prostorih Rdečega križa, kjer bodo dobili vsa pojasnila. Za izkazano naklon enost se Rdeči križ zadrugi >Prosvet-nl dom« najtopleje zahvaljuje. — Začetek šolskega leta. Na vseh novomeških šolah se s 6. oktobrom prične redni šolski pouk. V ta namen so v soboto dijaki in dijakinje vseh šol imeli otvoritveno službo bo/tjo in sicer di""aki in dijakinje osnovne šole In gimnazije v frančiškanski cerkvi, meščanska šola pa v kapiteljski. Otvo-ritveni službi božji so prisostvoval«, učiteljski zbori vseh šol. Radio Ljubljana oktobra 1941 XIX. 7.45: Postni Torek. 7 7.30: Poročila v slovenščini, in melodije, v odmoru napoved časa, 8.15: Pomena v italijanščini, 12.15: Simfon ćna glasba, 12.40: Pesmi in melodije, 13: Napoved časa — rHvročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega, stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Amjeli.nija. 14: Poročila v italijariMjini, 14.15: Fantazija — orkester pod vodstvom mojstra Pctralia, 14.15: Por čHi v slovenščini, 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom Draga Marija §i-janca. 1930: Poročila v slovenščini. 19.45: Stanko Prek, solo kitara. 20: Napoved časa — pc-TOČillo v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Gledališka sezona F1AR Mascani, Lodolet-ta v odmorih s'ovensko predavanje in vesti v slovenščini. Po operi poročila v italijanščini. Sreda. 8. oktobra 1941-XIX. 7.30: PiTOčV.'la v slovenščini, 7.45: O porotna glasba, v odmoru napovec čas:* o. 15 Poro5i-la v italijanščini, 12.15: Koncert soprani 9 tke Dore Kobackieve. 12.35: Pestra glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komun;ke g'avnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkestralna glasba p* xi vodstvom mojstra GaillLna, 14: Poiročila v italijanščini, 14.15: Izbrana glasba pod vodstvom mojstra Pe>-tralia. 14.15: PctOafls v 5/'oven'rčini, 17.15: Koncert tenorista Antona Sladoljcva, pri klavirju Marijan Liooa-šok, 17.30: Koncert pianistke Adriane Mari, 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. d lisičke liter 1.50 L: c) liter sirovk. ciganov, možki (i^lortove&a iezika> 2 L; d) tnrki. brezovi gobnn-' z mladimi in trd'nv. kiobuki. mladi eebularji, maslenke kilogram 3 L: e) iurčki z zaprtim klobukom 10 L: uirčki z odrrrtim klobukom 6 L. K'inci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Te cene morajo biti vidno označene pri vseh vrstah fižola, pri čebuli, pri paradižniku, pri cvetači, pri vseh vrstah sadja in pri vseh vrstah gob. Potrebne številke za označevan i e blaga s cenami dobe prodajalci in prod a i alke pri tržnih organih brezplačno Kdor ne bi imel tega blaga vidno označenega s cen="~"' mu bo blago zaplenjeno. Opozariamo. da ta predpis velja tako za stalne prodajalke in prodajalce ko za prodajalce in prodajalke z dežele. Spet opominjamo, da je dovoljeno in mogoče blago prodajat: ceneje, najstrožje je pa prepovedano prodajanje vsega navedenega blaga dražje kot določajo te cene Te cene je določil Visoki Komisar na predlog mestnega tržnega urada, ki cene predlaga Visokemu Komisariatu po dogovoru s pridelovalci, prodajalci in konzumenti. Za koristi naših gospodinj se razumno in razsodno, vneto in z uspehom zavzemajo zastopnice naših ženskih organizacij. Naša poštena javnost je bila pa zelo neljubo presenečena ob govoricah ki so tem skrbnim zastopnicam gospodinj očitale, da so krive povišanju cen. Taki nepremišljeni očitki niso samo neresnični, temveč tudi z1 ob ni ter lahko izvirajo samo iz verižni.skih vrst. ki pri svojih temnih, zločin Fkih namenih hočejo zvaliti krivdo za draginjo na ramena naših mater in gospodinj. Zato je na zadnii seji uprave mestnega preskrboval nega odbora g. podžupan dr. Vladimir Ravnihar v zastopstvu gospoda župana ugotovil, da tako predstavnice našega ženstva in gospodinj, kakor predstavniki naših nabavljalnib zadrug in Pokrajinske delavske zveze pri vseh protidra-ginjskih in preskrbovalnih vprašanjih sodelujejo pešteno in vestno ter se z vsemi svojimi silami prizadevajo za koristi prav vseh slojev prebivalstva. Podčrtal je njih prizadevanje za koristi vseh slojev, saj zastopniki in zastopnice kontinentov pri določanju cen uvidevajo tudi potrebe nagih zelen in d n rje v in vrtnarjev ter naših kmetov, posebno pa tudi stisko našega revnega okoliškega prebivalstva, ki si z nabiranjem jagod in drugih gozdnih sadežev, predvsem pa z nabiranjem gob skuša lajšati dandanašnje težke razmere. Pozabil tudi ni zastopnikov naših slovitih zeljar-jev. ki se resnično prizadevajo ohraniti dober glas ter z zastopnicami in zastopniki konzumentov sodelujejo v popolnem soglasju. Prav zastopnikom naših zel j ar j ev moramo biti hvaležni za opozorilo na izvoz zeijnatih giav, da je uspelo ustaviti izvoz zelja, ki nam je pretil z velikim zvišanjem cene kislemu zelju. Gospod podžupan dr. Vladimir Ravnihar je kot predsednik seje zastopnicam g^soodinj. zastopnikom delavstva, zastopnikom nabavljalnih zadrug in tudi zastopnikom producentov in prodajalcev izrekel v imenu mesta najtoplejšo zahvalo s prošnjo in z željo, naj bi še nadalje tako vestno in pošteno varovali koristi vsega prebivalstva. Po tej pohvali in zahvali je pa gospod podžupan bil prisiljen, opominjati prebivalstvo zaradi nediscipliniranosti pri nakupovanju tako na živilskem trgu, kakor Po trgovinah, enako v Ljubljani ko na deželi. Vse prebivalstvo se mora zavedati, da maksimalne cene ne veljajo samo za prodajalca, temveč enako, tudi za kupca. Nedisciplinirane gospodinje, ki se pulijo za blago, prezirajo maksimalne cene ter blago lahkomiselno plačujejo visoko nad maksimalnimi cenami, najbolj zvišujejo cene na našem trgu in nosijo največjo krivdo za podražitev najrazličnejšega blaga. Posebno pa izletniki lahkomiselno love živila na dežel: ter zanje ponujajo tudi dvojno in trojno maksimalno ceno. Tak^ nam je nediscipliniranost konzumenta podražila krompir in sadje, a tudi mnogo drugega blaga, da se prav* zaradi Dreplačevania pojavlja mnogo novih, vedno teže rešljivih preskrbovalnih problemov Vsi se moramo prizadevati z vsemi svojimi silami za najstrožje zasledovanje in kaznovanje prekrškov oblastno določenih maksimalnih cen. Na živilskem trgu skuš^ mestni trini urad s sodelovanjem drugih oblastev čim najbolj uveljaviti rr'"^',;',r;p in nakunova-nje do maksimalnih cenah. V soboto so vsi tržni organi dobili številke na rokavih, kar bo gotovo povečalo in ut*d:'^ 'pa- nje prebivalstva v uspešno poslovanje tržnih organov. Na željo zastopnic gospodinj in Ženskih organizacij je mestni tržni urad uvedel vidno označene cene pri vseh vrstah fižola, pri domači čebuli, pri paradižniku, pri cvetači, pri vseh vrstah sadja in pri vseh vrstah gob. Vidno označevanje cen se je obneslo tudi pri uvoženi zelenjavi in uvoženem sadju ter pri vsem drugem blagu. Zato naj pa gospodinje in kupovalci pazijo na vidno označene cene ter čim najbolj sodelujejo z mestnim tržnim uradom pri prizadevanjih za red, zlasti pa za uve-ljavljenje maksirnalnih cen v korist vsega prebivalstva. Plavalni rekordi Dasi je bila letošnja plavalna sanSna se dovolj razgibana, vendarle zaradi vojne nI mogla doseči tistega vlaka kakor druga leta, ko so bile po vsem svetu številne plavalne prireditve z odlično udeležbo In tudi z odličnimi rezultati. Tako letos mednarodna plavalna zveza ni imela in ne bo imela velikega dela a priznavanjem novih svetovnih in evropskih rekordov. V rekorderskl tabeli, ki Je sedaj veljavna, vodijo z ogromno premočjo Amerikanci. Plavači USA so nositelji 10 svetovnih plavalnih rekordov, med tem ko 3 posedujejo Japonci. 2 pa Nemci. Glede primata Amerikancev se v evropskih plavalnih krogih meni, da je omogočen predvsem zaradi tega, ker so bazeni v Ameriki dolgi le 25 m. Ameriški plavači morejo popolnoma izkoristiti veliko prednost pri obratih in jim to omogoča boljše čase. Bvropssd rekorda so hiti postavljeni večinoma ▼ hazemlh, ki merijo 50 m. Sedanja tabela svetovnih in evropskih plavalnih rekordov Je sledeča (na prvem mestu Je za disciplino označeno ime svetovnega, na drugem mestu pa evropskega rekorderja): 100 m prosto: Plck (USA) 56.4 — F1-scher (Nemčija) 56.8, sf 200 m prosto: Medica (USA) 2:07.2 — Bjorn Borg (Švedska) 2:11.9, SOO m prosto: Medica (USA) 3:21.6 — Taris (Francija) 3:27.6, 400 m prosto: Medica (USA) 4:37.2 — Tat os (Madžarska) 4:46.4, 600 m prosto: Flanagan (USA) 5:56.6 — Taris (Francija) 6:01.2, 800 m prosto: Maki no (Japonska) 9:55.8 — Taris (Francija) 10.15.6. 1000 m prosto: Amano (Japonska) 12.33.8 — Taris (Francija) 12:57.6, 1.500 m prosto: Amano (Japonska) 18:53.8 — Arne Borg (B vedska) 19.07-2, 100 m prsno: Hough (USA) 1:073 — Nakache (Francija) 1:093, 200 m prsno: Kaslev (USA) 2:37.2 —• Nakache (Francija) 2:37.3, 400 m prsno; Heina (Nemčija) 5:433 — Tu je evropski rekord enak svetovnemu. 500 m prsno: Heina (Nemčija) 7:13. — Evropski rekord je enak svetovnemu. 100 m hrbtno: Klefer (USA) 1:04.7 — Schlauch (Nemčija) 1:06.8. 200 m hrbtno: Kiefer (USA) 2:24.6 —' Bjorn Borg (Švedska) 2:26.9. 400 m hrbtno: Kiefer (USA) 5:13.4 — Bjorn Borg (Švedska) 5:15.9. Obnovite naročnino! ESPOSITORI ALLA RAZSTAVLJALO! NA LJU FI ERA Dl L U BIA N A \MJ BLJANSKEM VELESEJMU ITALIA BELEZZE NATURALI ARTE • LAVORO NARAVNE LEPOTE, UMETNOST, DELO Nel visUare ls Fiera di Lubiana recatevi al Padi-glione italiano dove troverete un'ampia docomenta-zione fotografira dell'operosita creativa del popolo italiano nella cornice di belezze naturali e artistične. Ko obiščete Ljubljanski velesejem, se ustavite v italijanskem paviljonu, kjer boste na«li obširen fotografski dokumentaricni materijal o stvariteljskem deln italijanskega naroda v okviru naravnih lepot in na umetnostnem področju. ITALVISCOSA MILANO — Cono Vinom Emannele n. 37—39 Societa per la vendita esc!ušiva detle Družba za Izključno prodajo umetnih fibre tessili artificiali viseosa pro- viskoznih tekstilnih vlaken, ki Jih dotte da: izdelujejo: Snia Viseosa — Cisa Viseosa — Chatillon 43 stabilimenti 38.000 operai 43 38.000 delavcev PBODUZIONE ralon lucldo raion opaco lavorati di raion fiocco opaco fiocco lucldo filati speci ali Z D E L, K I MeJčeči rajon moten rajon rajonski sukanci moten fiocco bližčeči fiocco posebne vrste prediva FECER AZIONE IT ALI ANA DEI CONSORZI AGRARI (ITALIJANSKA ZVEZA KMETIJSKIH KONZORCIJEV) Tutte le materie e macehine per Fagricoltura. Tutti 1 prodotti deU'agricoltura Vse potrebščine In stroji za kmetijstvo. Vsi kmetijski pridelki. ROMA — Via XXIV Maggio 43 CONSERVE ALIMENTAR JEDILNE KONZERVE AGENZIA GENERALE PER LUBLANA GENERALNA AGENCIJA ZA LJUBLJANO — Societa Commerciale Importazione Esportazione — MILANO — Corso del Littorio n. 9 — LUBLANA — TvrSeva cesta 33 Corrispondente per la Croazia INDUVOZ D« D* — Korespondent za Hrvatsko TRG >N« 12 So Cb la Ea FIERA DI LUBIANA PABIGLI011E 1TMM0SA LJUBLJANSKI VELESEJEM BIMIBHIISl F R A N C O G A Y PeUi per pellicoeria e confezioni Koze za kož u ho vino in konfekcije INGROSSO — ESPORTAZIONE NA DEBELO — IZVOZ Stand N° G 218-221 Telefono 75-231 Via Montenapoleone 5 MILANO INDUSTRIA COMMERCIO ARTICOLI TECNICI ANTONIO Qn>TAVALLE S. A. Capitale Soclale Ure 1.00O.OOO.— Interamente versato Družbena glavnica 1,000.000.— Lir v celoti vplačana TKIESTE (4) — Via Cesare Bat t isti N. 4 — Telefono N. 68-^.s AGENTI DI VENDITA CON DEPOSITO — AGENTI S SKLADIŠČEM: Utensileria per le Industrie meceaniche e navali potrebščine za mehanične delavnice in ladjedelnice Fs - Lime di precislone, raspe e utensileria da falegname ■ * P Precizijske pile, raspe in mizarske potrebščine C A Ifnls Ttfji.—S ■ ■ M Mole e lime abrasive per tutti g-li impieghi 9» š%m jvmvic norum brusni kamni in stružne pile za vsako rabo Accial da u t e n s i 1 i, costruzlonl e inossidabili Jeklo za orodje, gradnje, rje prosto jeklo Elli, Zerboni & Co. — S.LA.U.- STAND N° 473/433 e/«»9s scandall: La Gran Marca Italiana Postegr^io Fiera N. 296-297 Velika italijanska znamka Sejmski oddelek St. 296-297 CAMERANO - (Ancona) LA REGINA DELLE FISARM ONICHE KRALJICA HARMONIK S. A. AcCiaierie BSS— — Fualonl e forgiati greggl e lavorat. ^* **• """"" surovo ln obdelano. Uto In kovano železo S. A. L Cuscinetti a sfere S. K. F. - g^^f^j^ Teste automaticlie a scatto per Hletare „TAS" AVTOMATIČNE GLAVE PRI STROJIH ZA OBROBUANJE »TAS« UBALD0 BONTEMPI FABBRICA FISARMONICHE • CASTELFIDARDO (Ancona) TOVARNA HARMONIK, CASTELFIDARDO (Ancona) Cataloghi a richiesta. Na zahtevo katalogi. APERltlVO TON1CO FAMA MONDIALE FERR0 CHINA BISLERI TON1ĆN1APERITIV offlHiiiiarr:;:::™ SVETOVNEGA SLOVESA i»......iii;iitii'riii:ij|,iiini!iii(mi,m WFH »8LOTZBTSKI HARODf, 230 Praznoverje zapelje človeka v zločin O sredstvih, ki naj ščitijo zlcčince — V ameriškem I« »zajčja 44 Pred kratkim je svetovno časopisje poročalo o razkritju umora, pri katerem je v neki južnoameriški državi zločinec usmrtil svojo žrtev z zasaditvijo pletilke v srce. Neki kriminalist Je dognal, da je storilec ravnal pod vplivom praznoverja, ki je razširjeno med Indijanci plemena Inka. Ko so morilca prejeli, se je izkazalo, da je bilo res tako. Indijanci plemena Inka namreč verujejo, da dočakajo določeno skupno starost ljudje, rojeni istega dne. Kdor si hcče podaljšati svojo življensko dobo. more to storiti z tem, da odstrani človeka, ki je bil rojen Istega dne. Kolikor je s tem >iTkradelt let umorjenemu, pridejo njemu v korist. V knjigi, pisani za preiskovalne sodnike, ki obravnava znanstveno motive zločinov ter kriminalistične izkušnje za pjth odkritje, je zlasti obširno poglavje o praznoverju, kot motivu zločinov. Iz raznih krajev kjer je mnogo več analfabetov, kakor se splošno misli, se često poroča, da z'očinci na kraju svojega dejanja rprrmžo nekaj, kar so takorekoč prisiljer.1 storiti in se temu sploh ne morejo upirati. 2brleče luči« mnogokrat bili razočaram, se je to praznoverje stopnjevalo tako daleč, da se je smatralo da doseže »brlefa luč« svojo največja čudežno moč. če je izdelana iz snovi šc nerojenega otroka. Kakšne p.bledice je to imelo, si lahko mislimo. Praznoverje pa je često tudi p^vod za najtežje zločine, ki jih store še nekazno- Izjssnne prcvlce žensk v prestopnem letu čudni običaji pri raznih narodih v starih časih Po starem običaju so bile priznane v prestopnem letu ženskam posebne, :zjem-ne prav:ce. Ta običaj je bil razširjen zlasti med narodi keltskega plemena. Dekleta so imele med drugim pravico potegovati se v prestopnem letu za može in iskati jih same, dočim so morala v nava Iruh letih potrpežljivo čakati, da so se oglasili ženim sami Neka legenda iz 12 stoletja pripoveduje, kako je prišlo do tega običaja. Sveta Brigita se je baje obrnila na Sv. Patrika s prošnjo, naj bi se odpravila kričeča krivica, da lahko samo fantje snubijo dekleta. S tem naj bi bila dekleta v svojih željah in poskusih oškodovana. Sveti Patrik je baje predlagal, naj bi smeda dekleta sama izbirati ženine v vsakem sedmem prestopnem letu. To se je pa zdelo Sv. Brigiti premalo. Pros la je, naj bi veljalo to za vsako prestopno leto. Da bi svojo piošnjo še bolj podprla, se je tak~>j poslužila te pravice in predlagala Sv. Pa-triku zakonsko zvezo. Ker je bil pa Sv. Patrik malo prej položil svečano zaobljubo, :!a bo ostal vse življenje samec, se je morala Sv. Brigita zadovoljit: s tem, da ji je podaril svilen robec. Na Škotskem so imeli že leta 1288. zakon, po katerem je bilo v prestopnem letu dekletom in vdovam ne samo dovoljeno snubiti fante, temveč je moial fant aii vdovec, ki je dekleta odnosno vdovo odklond, plačati precej visoko denarno globo, če aie mu ni posrečilo dokazati, da je že oženjen. V Franciji so se podobne zakonske določb? še v 17. stoletju pogosto uveljavljale. Seveda pa tega niso bili posebno veseli moški, ki so odločno protestirali proti izjemnim ženskim pravicam v prestopnem letu in so se v tej za levj obrnili celo na kralja V Escanadi. mestecu severoameriške države Michigan, je še zdaj priznana navada, da dekletu, kj se v prestopnem ietu na podlagi te pravice omoži, ni treba plačati nobenih stroškov za poroko, n!ti za poročno gostijo, pa naj bo še tako metna. Će se pa pozneje loči. ji tudi ni treba plakati advokatskih stroškov. Krsmplr v Nemčiji Kakor za nas, je tudi za Nemce krompir, kar je na primer za Italijane kruh. Iz najnovejših podatkov nemškega poljedelskega ministrstva je razvidno, da je Nemčija lani pridelala 70 milijonov ton krompirja. V normalnih časih je nemški narod použil od 12 do 13 milijonov ton krompirja na leto. sedaj pa, ko je manj mesa in maščob pa je ta konzum dosegel že 22 milijonov ton. Večji konzum zahteva seveda večje organizacijske napore, zlasti v pogledu prevoza. Zaradi navedenega večjega konzuma je namreč potrebno 625.000 žeV-zniških vagonov več ko prej ali približno 12.500 tonskih vlakov po 50 vagonov vsak. Te številke dovolj jasno povedo, kolikšne napore bodo morale vzdržati nemške železnice zaradi povečanega uživanja krompirja. Glede nakupa krompirja je določeno, da si sme vsak Nemec nabaviti krompirja, kolikor ga potrebuje za vso zimo. vendar mora izkazati, da ima za njegovo shrambo primerne prostore. pride na javno dražbo. V Jutsku je bila oni dan velika dražba v morju najden h predmetov. Dostop na dražbo so pa imeli samo interesenti, ki imajo od oblasti do-voijenje, da smejo uvažati vino iz inozemstva. Zalivski tok prinaša whisky Plima in viharji so zanesli zadnje čase poleg mnogih min in raznih razstreliv na severodansko obalo tudi najrazličnejše predmete, posebno poncirane angleške kle-tarske izdelke. Stari sherrv. portskD vini in \vhisky v velikih steklenicah je morje deloma naplavilo, deloma so pa našli to žlahtno kapljico mornarji pred vrtnimi vratci vile .lanskega, ministrskega predsednika. V zalivu pri Strandder Koge so naši' naplavljen tudi 600 litrski sodček zlatega maršala. V kolikor se tako blago najde nanlavlje-io na obali pripade najditelju, drugače pa Enotne eene v vseh italijanskih restavracijah Mero .ajne fašistične organizac je proučujejo vprašanje, ki ga je sprožil tisK, namreč o nujnost uvedbe enotnih cen vse*i živil po vseh italijanskih restavracijah, v mnogih mestih so enotne cene že uve.enc. Kar se tiče vrste jedi je uvedena tudi enoi-nost, že odkar se je pričelo v Italiji racio-niranje živii. Predpisane so gotove vrs'e jedi ob določenih dneh, pa tudi njihova teža. Gostom je zagotovljena dobra hrana po določenih cenah. S tem se bo prihranilo mnogo živil. Cene so že odnosno bodo še določene po vrstah restavracij, razdeljenih v posebne razrede v 1., 2.. 3. in 4. vrste. Vino m napitn.na sta izvzeta iz enotnega cenika. Avtomobilske ceste tuđi v Španiji Tudi v Španiji začno v kratkem grad ti moderne avtomobilske ceste po nemškem vzorcu. Prva taka cesta bo zgrajena xl Madrida proti francoski meji. Španske avtomobilske ceste bodo š.roke 40 m. I*? sredini bodo razdeljene z zelenim pasom ob straneh bodo pa imele steze za p ŠC3 in kolesarje. V prvi vrsti mislijo spanji modeme avtomobilske ceste iz l»laznov»rj<» čest-^ z-°r» valiva na ljudi, da store zločine. Posledica tesra spoznanja pa je. da je treba z vsemi sredstvi stremeti za tem, da se praznoverja onem o sroči. Cela vas pokopana pod snegom Strašni snežni meteži, kakršnih ne poj-mijo niti najstarejši Iju Ije, so divja'i zadnje dm septembra v čilski in argentinski oblast; And. Vas Caracoles je zasul plaz. ki je pridrvel v dolino iz višine 3000 m in uničil vse kar je dosegel. Reševalci so že prvi dan odkopali iz snega več trupel. V sneg in led so morali izkopati več predorov, da so mogli priti do hiš zasute vasi, ki jo je pokrivala 30 m debela piast snega in ledu. Položaj prebivalcev prizadetega kraja je bil prve dni zelo težak. Ker le primanjkovalo hrane. Čilski letalci so skušali metati čilskemu prebivalstvu živila in zdravila, toda to delo je šlo spočetka zelo počasi. Argent nska letala, ki so tuli poskušala priskočiti žrtvam snežnih metežev na pomoč, so se morala dvigniti do 7000 m visoko, da so se izognila silnemu viharju. Iz zdravniških c£!iritlj Zdravnika Snevuer in Davicison sta preiskala več sto rodbin in ugotovila, da se podedujejo tudi motnje v okusu. Nekateri ljudje imajo ta čut zelo slabo razvit, ah pa povsem okrnjen. Ce oče in mati n sta imela nobenega okusa, ga tudi otroci nimajo. Spol pa na dednost ne vpliva. — Ozon je po Aubergu učinkovito sredstvo proti kroničnemu gnojenju in kostnim fistulam, zlasti čeljustnim. Najmodernejši aparati, izlelujoči povsem čisti ozon, nam omogočijo to popolnoma neškod'j.vo zdravljenje, ki se priporoča zlasti za stomatologijo. — Cigarete brez nikotina in kava brez kofeina imajo po Cemavu isti uč nek. da namreč pospešujejo izločanje kisi ne, kakor jo pospešujejo cigarete z nikotinom in navadna kava. Pesnik in avtsgrami Slavni Tennyson je* imel vel ke križe in težave s svojimi častilci, ki so ga nad egcva'i s prošnjami za podpis ali za nekaj vrstic njegove pisave. Nekateri so bili zelo iznajdljiv., kadar so hoteli doseči svoj cilj. Nekoč mu je poslal tak vsiljivec pismo, v katerem ga je prosil, naj mu pove, kateri znanstveni slovar je boljši, Vvebster ali Ogilvie. Pesnik je vzel škarje, izbrisal z pisma ime Ogilvie. ga nalepil na papir in poslal svojemu vsiljivemu častilcu kot oa-govor. Barcšl2fi3 mesto stoletnih Barcelona je očiviino mesto, kjer živi v Spanji največ stoletnikov. Nedavno je zopet umrla v Ba .-cel oni neka žena, s* ara 103 leta. To je že šesta stoletnica, ki je umrla v tako visoki starosti. V Barcetom pa ž vi še več nad 100 let starih ljudi. Barcelona že dolgo slovi po tem. da so mnogi njeni prebivale! dočakali visoko starost. Lani sta umrla v Barceloni dva nad 100 let stara prebivalca. Kitalonci so sploh znani po trdnem zdravju. lili^ xi%>-^^ *x % In ona base aerea italiana si prepara un'azione dl aerosiluranti — Italijanska letalska baza pripravlja napad z zračnimi torpedi Eden najboljših naših slikarjev razstavlja France Pavlovec je s svojo prvo samostojno raz* stavo pritrdil sloves našega najboljšega krajinarja Ljubljana, 6. oktobra Zadnjo nedeljo v septembru, ko je bila v spodnjih prostorih zaključena prva samostojna razstava Lojzeta Perka, je bila v novozgrajenih zgornjih prostorih galerije Obersnel otvorjena prva samostojna razstava našega najboljšega krajinarja Franceta PavKvca. Nenavadno veliko število ljubiteljev likovne umetnosti, ki so prihiteli na otvoritev razstave, dovolj zgovorno priča, kolik sloves uživajo Paviovec in njegove umetnine med nami. Otvoritev razstave je bila tiha in neoficieina. Kljub temu pa je bil naval tolik, da so bili novi razstavni prostori takoj pretesni. Pričujoča razstava je, kot rečeno, prva Pavlovčeva samostojna rastava. V družbi pa je že večkrat razstavljal, ne samo v Ljubljani, tudi v tujini, kjer uživa velik sloves. Naj omenim le njegove umetnostne razstave v Zagrebu, Beogradu, Rimu, Londonu, Parizu itd. Povsod je žel na svoj; poti navzgor upravičeno priznanje. Vse njegove razstave so doživele velik uspeh. Pavlovčevj pej^r.ži m tihožitja so res nekaj pos-bnega. Njegov čopič ustvarja umetnine, kakršnih pri nas še nismo imeii in stežka se bo dobil kdo, ki bi ga megel prerasti. In vendar ni dvoma, da Pavlovec v svojem ustvarjanju še vedno stremi naprej, da se še vedno vzpenja. Kakor Pavlovec sam prava, so take samostojne razstave nujno potrebne, ker vsak slikar slikar žeii videti večje število svojih del skupaj razstavljenih in na ta način primerjati svoja starejša dela z najnovejšimi. Na taki razstavi je mogoče nadzorstvo nad lastnim delom. Ni dvoma, da so take retransportivne razstave za vsakega .posameznega umetnika nujno potrebne. Z umetnikovimi deli sta napolnjena oba nova razslavna prostora pri Obersnelu. Pavlovec je za svojo prvo samostojno razstavo zbral 40 slik. Od teh: 30 pejsažev, ostale pa so tihožitja in portreti Vsa sli-karjeva dela so svojevrstnost; posebno krajine, V svoji posebnosti pa prav nič ne zaostajajo portreti in tihožitja. Med raz-tavljenimi deli prednjači j o po svojstveno-sti izražanja in učinkovitosti umetnine »Na vrtu« (št 35), »Sava« (št 4) in »Domačija sadjarja na Rašici« (št 26). Dočim sta prvi dve sliki novejši deli, je poslednja starejšega datuma. Nekaj posebnega so Pav-lovčevi portreti, ki na prvi pogled ne napravijo močnega vtisa. Tudi v tem pogledu je umetnik zelo napredoval. Portreti št. 13 »Gospodična P.«, Št 21. »Portretna študija«, št 25. »Gospodična Vladoša«, št. 30. Katja« in skica lastnih otrok so vse pozornosti vredne umetnine. Vsa razstavljena dela. v glavnem plod dela enega leta, vzbujajo vso pozornost velikega števila občinstva, ki stalno polni oba razstavna prostora. Med ogledom razstave sem se razgovarjal s Pavlovcem, ki je marsikaj zanimivega povedal. Pogovarjala sva se o mnogočem. O izgledih slovenske umetnosti pravi, da so dobri. Ce. . . Zanimal sem se, kako vpliva vojna na njegovo ustvarjalno delo. V začetku so dogodki vplivali negativna Povsem razumljivo. Nenadna sprememba. Toliko nepričakovanih dogodkov. Kmalu Pa se je znašel in še bolj se je oprijel dela. Še krepkeje je prijel čopič in delal je več ko kdaj koli prej ... Načrtov Pavlovec nima. Pač pa mnogo želja, mnogo volje, moči pa so preslabe. Marsikaj bi si želel narediti toda pozna svoje sposobnosti in močL Ve kaj more in kaj ne more. Neštevilni so Čudoviti še neobdelani motivi, ki jih ne zna, ki se jih ne upa upodobiti, pač pa upa, trdno upa, da jih bo mogel kdaj pozneje, ko bodo na razpolago moči, ko bi imel sposobnosti... Nikakor ne bo pozabil strašnega neba nekega prazničnega jutra .. . Goya! ... -mir. Spet siekaj o gsfsaft Ljubljana, 6. oktobra. Težje prebavljive so za občutljive želodce vse trde in težke gobe, če jim ne slečemo kože, ki se n. pr. pri lepem Se-bularju sleče prav tako lahko kot pri čebuli. Seveda* pa to ni pravilo za vse trde in goste gobe, ki so najbolj izdatne za hrano. Prav ta izdatnost je marsikdaj vzrok, da se ta aii oni pritožuje na gobe, ker si je želodec z njimi preveč napolnil ter tako preobloženi želedec le s težavo prebavi preveliko množino. Pomisliti namreč moramo, da so gobe enako težko ali še težje prebavljive kot nekatere vrste mesa. Prebavljivost gob pa najbolj olajšamo s tem, da ne pripravimo samo ene vrste gob, temveč napravimo jed iz več vrst užitnih gob, saj je taka jed tudi mnogo bolj okusna. Preobčutljivim in bolnim želodcem seveda ni mogoče svetovali, katere gobe naj jedo in koliko jih smejo zaužiti, ker bi s tem posegali že v zdravniško vedo, ki tudi ne more na splošno določati zdravil, temveč lrhko pomaga samo po preiskavi posameznika, še enkrat pa opozarjamo, da so vse pogrete gobe Škodljive, čeprav naj-žlahtnejše vi»ste. Prav tako ntno ve* za kuho stare gobe ter nad 24 nr odtrgano. Glavno pa je — kakor pri vseh težje prebavljivih jedeh — da gobe dobro prežvečimo, seveda pa tudi dobro pripravimo. Vsaka goba mora biti prekuhana ali pre-pražena, da je laže prebavljiva. V stalni razstavi gob na semenišču je spet nekaj novih vrst, predvsem pa opozarjamo na kostanjevko, ki je redkejša goba, pa prav dobra za vsestransko uporabo. Čeprav prerezana nekoliko pomodri, se ni treba te gobe bati. Kostanjevka je zelo podobna jurčku tako po svoji zunanjosti kakor po okusu. Nov na razstavi je tudi bakreno-rdeči polžar, ki pa ne spada med najboljše gobe, pač je pa užiten, dokler je mlad. Dobili smo tudi nove najvišje cene za dolgo vrsto gob, da se bo prebivalstvo lahko založilo s to dobro prehrano. Vse prodajalke gob morajo imeti vsako vrsto gob natančno obeleženo s ceno, ki pa nikakor ne sme presegati oblastno določene najvišje cene za tisto vrsto. Gospodinje odslej brez skrbi kupujejo najrazličnejše gobe na trgu, ker se na razstavi same lahko prepričajo o njih užitnosti in vrednosti, PROKi.STsffl'g 44 AUTA Roman — Čujte. — sem dejal in mu položil zaupljivo roko na ramo, — inteligenten fant ste. Mislim, da se bova lahko sporazumela. Način, kako ste našli moj naslov, dokazuje, da ste iznajdljivi. Zdaj, ko sva prijatelja, mi lahko poveste, kaj se je zgodilo snoči po mojem odhodu v krčmi v Sohu. — Prav rad, gospod Pipe... Če plačate, imate tudi pravico vedeti, kaj se je zgodilo. Snoči je torej vaš pajdaš ... — Moj pajdaš? — Da, tisti, ki ste se ga z mojo pomočjo odkri-žali. Mož trdi. da je vaš pajdaš, da ste zelo bogati in da ste ga vi uničili... Meni seveda to ni jasno. Bil je tako neumen, da se je dal' pretentati in to je končno njegova stvar. — Ta človek laže, — sem dejal z ogorčenjem, ki naj bi bilo iskreno. — Nesramno laže, vam pravim. Nasprotno, on me je uničil, zdaj bi se mi pa zopet rad obesil na vrat, da bi ga vzdrževal. — Saj razumete, da ni moja stvar vmešavati se v take zadeve, — je dejal Bili Sharper. — Jaz si samo prizadevam pošteno preživljati se s tem, da služim zdaj temu, zdaj onemu. Vaš pajdaš nima niti beliča in zato me ne zanima. — Varujte se tega človeka ... on fe no'icijski agent! ,— Mislite? — To vem točno. — Torej se ga bom ogibal. Ker pa ne razume niti besede angleščine, ni preveč nevaren. Vp. i^o njega lahko človek brez strahu govori. — Nikar se ne zanašajte na to. Prispela sva do Trafalgar Squarea. — Oprostite, zdaj vas moram zapustiti, — mi ie dejal Bili Sharper... Če bi slučajno zvedel kaj novega, vam sporočim. Da, saj res, moj naslov vam je znan. — Toda povejte mi, kako ste zvedeli zanj ? — Kaj lahko. Sledil sem vam. — Vidim, da ste zelo spretni. — Ne, pač sem pa podkovan v svoji stroki. — Bili bi izboren detektiv. — To so mi rekli že mnogi. — Zdi se mi tudi, da ste razumni in preudarni. — Kakor to pač razumete — — Hočete reči, da se znate hitro odločiti, če je treba. — Da. — Ali hočete zaslužiti sto funtov? — Kdo bi ne hotel zaslužiti sto funtov? —Počakajte, najprej moram vedeti, če ste pripravljeni sprejeti moj predlog. — Povejte, kaj mi predlagate. Zelo verjetno je, da g3- sprejmem. Za kaj pa gre? De'al sem se, knkor da razmišljam, potlej sem pa odgovoril z resnim glasom: — Zaenkrat vara ne morem še ničesar povedati. Ali hoćete, da se jutri sestaneva? — Če hočete vi. Kje pa? — Pri meni. — V Aruundcll Streetu? — Da. — Kdaj? — Okrog enajstih dopoldne. — Velja ... Pridem k vam. Segla sva si v roke in se razšla pred Guild Hallo. Ko je Bili Sharper zavil za vogal King Streeta, sem krenil naglo proti kolodvoru Charing Cross. Tam sem kupil dva vozna listka do Dovra, potlej sem se pa vrnil domov. Moja ljubica je še ležala v postelji. — O, — je dejala, ko me je za^le^ia. — ti si že tu? — Ali je to očitek? — Ne, dragec moj, toda pred poldnem te nisem pričakovala. • — Kgnčal sem svoje opravke prej, nego sem pričakoval. — Torej bova obedovala v mestu? — Da, Edita, če hočeš, čeprav bi mi bilo ljubše, če bi nama sobarica prinesla obed v sobo. Danes boš imela mnogo dela in morda bi storila prav, če bi ne izgubljala časa. Edita se je dvignila na postelji, so podprla glavo z roko in me začudeno pogledala, — Mnogo dela, praviš? — Da, najina prtljaga ... — Tvoja prtljaga? ... — In tvoja tudi, Edita, ker odpotuješ z menoj. — Zare a 7 — Kaj misliš, da se šalim? Moja ljubica je skočila s postelje, me «V'ela okrog vratu in me jela poljubljati, poskakujoč od vnselja, kakor otrok, ki so mu obljubili lepo igračo. — Oh, Edgar, to je veselo presenečen ie! Kako dober si! Torej se odpeljeva na Holandsko. Kolika sreča! Pravijo, da je Holandska zelo lepa. Nedavno sem dobila razglednico od neke svoje prijateljice iz Rotterdama. Lepo razglednico, na kateri so naslikani vetrni mlini in mladeniči s kučmami v i 'ečih hlačah in cokljah. Ah, kako sem zadovoljna, rJdgar, moj ljubljeni Edgar! Da, zelo zadovoljna' Kouko in kako lepo presenečenje! Da. obedovati morava doma. Takoj pozvoni mgospodinji, naj nama pripravi kaj dobrega za obed. ta čas se pa oblečom.. In radostno nasmejana je izginila v *oaletni kabinet. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za inseratni del lista: Anica Kar is — Vsi v LgubUani »8LOTZHSKI HAEODc, Praznoverje zapelje človeka v zločin Id naj Ščitijo u O »zajčja Pred kratkim je svetovno časopisje poročalo o razkritju umora, pri katerem je v neki južnoameriški državi zločinec usmrtil svojo žrtev z zasaditvijo pletilke v srce. Neki kriminalist je dognal, da je storilec ravnal pod vplivom praznoverja, ki je razširjeno med Indijanci plemena Inka. Ko so morilca prejeli, se je izkazalo, da je bilo res tako. Indijanci plemena Inka namreč verujejo, da dočakajo določeno skupno starost ljudje, rojem istega dne. Kdor si hcče podaljšati svojo življensko dobo, more to storiti 2 tem, da odstrani človeka, ki je bil ro.ion istega dne. Kolikor je s tem vi-kradeH let umorjenemu, pridejo njemu v korist. V knjigi, pisani za preiskovalne sodnike, ki obravnava znanstveno motive zločinov ter kriminalistične izkušnje za ndth odkritje, je zlasti obširno poglavje o praznoverju, kot motivu zločinov. Iz raznih krajev kjer je mnogo več analfabetov, kakor se splošno misli, se često poroča, da z'očinci na kraju svojega dejanja aagrefe nekaj, kar so takorekoč prisiljeni storiti in se temu sploh ne morejo upirati. Zeleč zabrisati za seboj sledove svojega zločina, puste recimo na kraju zločina čevelj, ali pa odtise krvave roke z rano. ki so si jo sami prizadejali Med Angleži ln Američani je zelo razširjeno trgovanje z zajčjimi tačkami in morda ima ameriško podzemlje tudi svojega »kralja zajčjih tPčk ■-. Zr>;ec je lahkonoga žival m zločinec m oni da je varen pred zasledovanjem varnostnih oblasti, če ima pri sebi — V zajčjo tačko. Nič novega ne odkrijemo, 6e ugotovimo, da obstojajo med podzemljem ln med najbogatejšimi sloji ameriške družbe živahni stiki. Žene ln dekleta bogatih hiš v Angliji in Združenih državah hranijo zajčje tačke v praznoverju, da se bodo v primeru nevarnosti mogle naglo umakniti iz raznih ljubavnih dogodivščin. Vendar so to še razmeroma nedolžna praznoverna nazlranja zločincev, ki se včasih pojavljajo tudi v Nemčiji. Tudi v berlinskih draguljarnah so že našli talismane zločincev. Ti talismani so bili poslani iz Poljske. Rusije. Srbije, s praznovrrnimi domnevami, da imajo velik učinek. Iz Poljake izhaja nevarno praznoverje o »brleči sveči«. Zločinci i azumejo pod tem luč, ki jo daje snov iz masti nedolžnega otroka. Lahko si mislimo posledice, ki so niso pokazale samo Izjemoma in ki so ena izmed pobud za marsikateri rop otrok v Zedl-njenih državah Severne Amerike. Kai. se doseže z ^brlečo lučjo« ? Praznoverje zločincev pravi, da učinkuje --brleča luč* uspavalno na prerivalce hiše, katero hočejo oropati. Ker *o pa zločinci kljub posesti take >brleče luči« mnogokrat bili razočarani, se je to praznoverje stopnjevalo tako daleč, da se je smatrnlo da doseže »brlefa luč« ^vojo največja čnnVžno moč. Če je izdelana iz snovi še nerojenega otroka. Kakšne posledice je to Imelo, si lahko mislimo. Praznoverje pa je često tudi p-vod za najtežje zločine, ki jih store še nekazno- Izjamue pravice žensk v prestižem fefri čudu! cbičafi pri raznih narodih v starih časih Po starem običaju so bile priznane f prestopnem letu ženskam posebne, izjemne pravice. Ta običaj je bil razširjen zlasti med narod, keltskega plemena. Dekleta so imele med drugim pravico potegovati se v prestopnem letu za može in iskati jih same, dočim so morala v navalnih letih potrpežljivo čakati, da so se oglasili ženini sami. Neka legenda iz 12 stoletja pripoveduje, kako je prišlo do tega običaja. Sveta Brigita se je baje obrnila na Sv. Patrika s prošnjo, naj bi se odpravila kričeča krivica, da lahko samo fantje snubijo dekleta. S tem naj bi bila dekleta v svojih željah in poskusih oškodovana. Sveti Patrik je baje predlagal, naj bi smela dekleta sama izbirati ftenine v vsakem sedmem prestopnem letu. To se je pa zdelo Sv. Brigiti premalo. Pros-la je. naj bi veljalo to za vsako prestopno leto. Da bi svojo prošnjo še bolj podprla, se je takoj poslužila te pravice in predlagala Sv. Pa-triku zakonsko zvezo. Ker je b:l pa Sv. Patrik malo prej položil svečano zaobljuoo, la bo ostal vse življenje samec, se je morala Sv. Brigita zadovoljiti s tem, da ji je podaril svilen rebec. Na Škotskem so imeli že leta 128is. zakon, po katerem je bilo v prestopnem letu dekletom in vdovam ne samo dovoljeno snubiti fante, temveč je moral fant aii vdovec, ki je dekleta odnosno vdovo odklonil, plačati precej visoko denarno globo, če &e mu m posrečilo dokazati, da je že -ženjen. V Franciji so se podobne zakonske določbe se v 17. stoletju pogosto uveljavljale. Seveda pa tega niso bili posefcno veseli moški, ki so odločno protestirali proti izjemnim ženskim pravicam v prestopnem letu in so se v tej zaievj obrnili celo na kia1ja. V Escanadi. mestecu severoameriške države Michigan, je še zdaj priznana navada, da deKletu, k; se v prestopnem ietu ni podlagi te pravice omoži, m treba plačati nobenih stroškov za poroko, niti za poročno gostijo, pa naj bo še tako metra, če se pa pozneje loči. ji tudi ni treba plačati advokatskih stroškov. Krompir v Nemčiji Kakor za nas, je tudi za Nemce krompir, kar je na primer za Italijane kruh. Iz najnovejših podatkov nemškega poljedelskega ministrstva je razvidno, da je Nemčija lani pridelala 70 milijonov ton krompirja. V normalnih časih je nemški narod použil od 12 do 13 milijonov ton krompirja na leto. sedaj pa, ko je manj mesa in maščob pa je ta konzum dosegel že 22 milijonov ton. Večji konzum zahteva seveda večje organizacijske napore, zlasti v pogledu prevoza. Zaradi navedenega večjega konzuma je namreč potrebno 625.000 žek-zniških vagonov več ko prej ali približno 12.500 tonskih vlakov po 50 vagonov vsak. Te številke dovolj jasno povedo, kolikšne napore bodo morale vzdržati nemške železnice zaradi povečanega uživanja krompirja. Glede nakupa krompirja je določeno, da si sme vsak Nemec nabaviti krompirja, kolikor ga potrebuje za vso zimo, vendar mora izkazati, da ima za njegovo shrambo primerne prostore. pride na javno dražbo. V Jutsku je bila oni dan velika dražba v morju najden h predmetov. Dostop na dražbo so pa imeli samo interesenti, ki imajo od oblasti dovoljenje, da smejo uvažati vina iz inozemstva. Zalivski tok prinaša whisky Plima in viharji so zanesli zadnje čase poleg mnog-ih min in raznih razstreliv mm severodansko obalo tudi najrazličnejše predmete, posebno poncirane angleške kle-tarske izdelke. Stari sherrv. portsks vin*) in vvhiskv v velikih steklenicah je morje deloma naplavilo, deloma so pa našli to žlahtno kapljico mornarji pred vrtnimi vratci vile lanskega ministrskega predsednika. V zalivu pri Strandder Koge so našii naplavljen tudi 600 litrski sodček zlatega marsaJa. V kolikor se tako blago najde naplavlje-no na obali pripade najditelju, drugače pa Enotne cene v vseh italijanskih restavracijah Mero .ajne fašistične organizac Je proučujejo vprašanje, ki ga je sprožil tisK, namreč o nujnost uvedbe enotnih cen vseh živil po vseh italijanskih restavracijah. V mnogih mestih so enotne cene že uvedene. Kar se tiče vrste jedi je uvedena tudi enotnost, že odkar se je pričelo v Italiji racio-niranje živil. Predpisane so gotove vrs'e jedi ob določenih dneh, pa tudi njihova teža. Gostom je zagotovljena dobra hrana po določenih cenah. S tem se bo prihranilo mnogo živil. Cene so že odnosno bodo še določene po vrstah restavracij, razdeljenih v posebne razrede v 1., 2.. 3. in 4. vrste. Vino m napiln.na sta izvzeta iz enotnega cenika. Avtomobilske ceste tudi v Španiji Tudi v Španiji začno v kratkem grad ti moderne avtomobilske ceste po nemškem vzorcu. Prva taka cesta bo zgrajena >d Madrida proti francoski meji. Bpapaf&e avtomobilske ceste bodo š.roke 40 m. 1* ? sredini bodo razdeljene z zelenim pasom ob straneh bodo pa imele steze za p še? in kolesarje. V prvi vrsti mislijo spanji modeme avtomobilske ceste iz Madrida, pozneje boio pa modernizirali vse svoje cestno omrežje. vam* ljudje. Najstrašnejši primer take vrste so imeli ▼ Smederevem 14. aprila 1892. Tega dne Je vojak Niza Konstantl-novlć umoril svojega tovarila VaMUJa Ra-dulovlca x njegovim privoljenjem m sicer tako, da ga Jc skrbno obglaviL Zgodilo ae je to zaradi praznovernega prepričanja, da Je mogoče obglavljenemu glavo prilepiti nazaj ob izgovarjanju čarovniaklh izrekov. Tako >operirani« človek naj hI tmel dar odkrivanja zakopanih zakladov. Poučen v vrsti takih zločinov Je vsekakor tudi dogodek, ki se Je pripetil že pred 35 leti. neki ženi v Groseenhelmu v Nemčiji. Prišla je na zatožno klop kot poži-galka, ker je zažgala posestvo svojega moža. Pri prvem sodnem zaslišanju Je pripovedovala, da JI Je preteklo Jesen neka ciganka vrgla karte in svetovala, da naj zažge hišo. ker bo morala drugače pretrpeti strašne stvari 2ena si je vzela svoj zločin tako k srcu. da si je prvo n č po zaslišanju končala življenje. Nadaljna preiskava je dognala, da Je imel nten mo* velike dolgove in bilo je presenetljivo, da ie bilo posestvo tako visoko zavarovano. Zaradi tega je prav verjetna domneva, da je bil mož v zvezi s ciganko, da bi tako vplival na svojo praznovemo že^o. Ti kratki primeri zadostujejo, da smo si na jasnam, da praznoverja čest^ mp*o v*»Hva na ljudi, da store zločine. Posledica tega spoznanja pa je. da je treba z vsemi sredstvi stremeti za tem, da se praznoverja onemogoči. Cela vas pokopana pod snegom Strašni snežni meteži, kakršnih ne poj-mijo niti najstarejši Iju i je, so divja'i zadnje dm septembra v čilski in argentinski oblasti And. Vas Caracoles je zasul plaz, ki je pridrvel v dolino iz višine 3000 m in uničil vse kar je dosegel. Reševalci so že prvi dan odkopali iz snega več trupel. V sneg in led so morali izkopati več predorov, da so mogli priti do hiš zasute vasi. ki jo je pokrivala 30 m debela piast snega in ledu. Položaj prebivalcev pnzadetega kraja je bil prve dni zelo težak, Ker °je primanjkovalo hrane. Čilski letalci so skušali metati čilskemu prebivalstvu živila in zdravila, toda to delo je šlo spočetka zelo počasi. Argentinska letala, ki so tu !i poskušala priskočiti žrtvam snežnih metežev na pomoč, so se morala dvigniti do 7000 m visoko, da so se izognila silnemu vihar iu. Iz zdravniških cdkritlj Z'.ravnika Snevuer in DavidsGB sta preiskala več sto rodbin in ugotovila, da se podedujejo tudi motnje v okusu. Nekateri ljudje imajo ta čut zelo slabo razvit, ali pa povsem okrnjen. Ce oče in mati n .=ta imela nobenega okusa, ga tudi otroci nimajo. Spol pa na dednost ne vpliva. — Ozon je po Aubergu učinkovito sredstvo proti kroničnemu gnojenju in kostnim f.-stulam. zlasti čeljustnim. Na jmod ;-mc jš: aparati, izlelujoči povsem čisti ozon, nam omogočijo to popolnema neškodljivo zdravljenje, ki se priporoča zlasti za stomatologijo. — Cigarete brez nikotina in kava brez kofeina imajo po Bemavu isti uč nek. da namreč pospešujejo izločanje kisi ne, kakor jo pospešujejo cigarete z nikotinom in navadna kava. Obnavljajte naročnino Pesnik In avtegrami Slavni Tennyson je1 imel vel ke križa in težave s svojimi častilci, ki so ga nad egcva'i s prošnjami za podpis ali za nekaj vrstic njegove pisave. Nekateri so bili zelo iznajdljivi, kadar so hoteli doseči svoj cilj. Nekoč mu je poslal tak vsiljivec pismo, v katerem ga je prosil, naj mu pove, kateri znanstveni slovar je boljši, \Vebster ali Ogilvie. Pesnik je vzel škarje, izbrisal z pisma ime Ogilvie. ga nalepil na papir in poslal svojemu vsiljivemu častilcu kot odgovor. Barcsl^m* mesto stoletnih Carcc-lona je očivi'.no mesto, kjer živi v Span ji največ stoletnikov. Nedavno je zopet umrla v Barceloni neka žena. stara 103 leta. To je že šesta stoletnica, ki je umrla v tako visoki starosti. V Barceloni pa živi še več nad 100 let starih ljudi. Barcelona že dolgo slovi po tem, da so mnog: njeni prebivalci dočakali visoko starost. Lani sta umrla v Barceloni dva n-\d 100 let stara prebivalca. Katalonci so sploh znani po trdnem zdravju. In ona base aerea italiana si prepara un'azione dl aerosiluranti^ — Italijanska letalska baza pripravlja napad z zračnimi torpedi Eden najboljših naših slikarjev razstavlja France Pavlovec je s svojo prvo samostojno razstavo pritrdil sloves našega najboljšega krajinarja Ljubljana, 6. oktobra Zadnjo nedeljo v septembru, ko je bila v spodnjih prostorih zaključena prva samostojna razstava Lojzeta Perka, je bila v novozgrajenih zgornjih prostorih galerije Obersnei otvorjena prva samostojna razstava našega najboljšega krajinarja Franceta PavKvca. Nenavadno veliko število ljubiteljev likovne umetnosti, ki so prihiteli na otvoritev razstave, dovolj zgovorno priča, kolik sloves uživajo Pavlovec in njegove umetnine med nami. Otvoritev razstave je bila tiha in neoficieina. Kljub temu pa je bil naval tolik, da so bili novi razstavni prostori takoj pretesni. Pričujoča razstava je, kot rečeno, prva Pavlovčeva samostojna razstava. V družbi pa je že večkrat razstavljal, ne samo v Ljubijani, tud: v tujini, kjer uživa velik sloves. Naj omenim le njegove umetnostne razstave v Zagrebu. Beogradu, Rimu, Londonu, Parizu itd. Povsod je žel na svoji poti navzgor upravičeno priznanje. Vse njegove razstave so doživele velik uspeh. Pavlovčevj pejsaži in tihožitja so res nekaj posebnega. Njegov čopič ustvarja umetnine, kakršnih pri nas še nismo ime.: in stežka se bo dobil kdo, ki bi ga megei prerasti. In vendar ni dvoma, da Pavlovec v svojem ustvarjanju še vedno stremi naprej, da se še vedno vzpenja. Kakor Pavlovec sam pravi, so take samostojne razstave nujno potrebne, ker vsak slikar siikar želi videti večje število svojih del skupaj razstavljenih in na ta način primerjati svoja starejša dela z najnovejšimi. Na taki razstavi je mogoče nadzorstvo nad lastnim delom. Ni dvoma, da so take retransportivne razstave za vsakega .posameznega umetnika nujno potrebne. Z umetnikovimi deli sta napolnjena oba nova razstavna prostora pri Obersneiu. Pavlovec je za svojo prvo samostojno razstavo zbral 40 slik. Od teh: 30 pejsažev, ostale pa so tihožitja in portreti. Vsa slikar jeva dela so svojevrstnost; posebno krajine. V svoji posebnosti pa prav nič ne zaostajajo portreti in tihožitja. Med raz-tavljenimi deli prednjači j o po svojstveno-sti izražanja in učinkovitosti umetnine »Na vrtu« (št 35), »Sava« (št 4) in »Domačija sadjarja na Rašici« (št 26). Dočim sta prvi dve sliki novejši deli, je poslednja starejšega datuma. Nekaj posebnega so Pav-lovčevi portreti, ki na prvi pogled ne napravijo močnega vtisa. Tudi v tem pogledu je umetnik zelo napredoval. Portreti št. 13 »Gospodična P.«, št 21. »Pcw-tretna študija«, št 25. »Gospodična Vladosa«, št 30. Katja« in skica Lastnih otrok so vse pozornosti vredne umetnine. Vsa razstavljena dela, v glavnem plod dela enega leta, vzbujajo vso pozornost velikega števila občinstva, ki stalno polni oba razstavna prostora. Med ogledom razstave sem se razgovarjal s Pavlovcem, ki je marsikaj zanimivega povedal. Pogovarjala sva se o mnogočem. O izgledih slovenske umetnosti pravi, da so dobri. Ce... Zanimal sem se, kako vpliva vojna na njegovo ustvarjalno delo. V začetku so dogodki vplivali negativna Povsem razumljivo. Nenadna sprememba. Toliko nepričakovanih dogodkov. Kmalu Pa se je znašel in še bolj se je oprijel dela. Se krepkeje je prijel čopič in delal je več ko kdaj koli prej ... Načrtov Pavlovec nima. Pač pa mnogo želja, mnogo volje, moči pa so preslabe. Marsikaj bi si želel narediti toda pozna svoje sposobnosti in močL Ve kaj more in kaj ne more. Neštevilni so Čudoviti še neobdelani motivi, ki jih ne zna, ki se jih ne upa upodobiti, pač pa upa, trdno upa, da jih bo mogel kdaj pozneje, ko bodo na razpolago moči, ko bi imel sposobnosti... Nikakor ne bo pozabil strašnega neba nekega prazničnega jutra . . . Goya! . . . -mir. Opet nekaj o gs&ali Ljubljana, 6. oktobra. Težje prebavljive so za občutljive želodce vse trde in težke gobe, če jim ne slečemo kože, ki se n. pr. pri lepem če-bularju sleče prav tako lahko kot pri čebuli. Seveda* pa to ni pravilo za vse trde in goste gobe, ki so najbolj izdatne za hrano. Prav ta izdatnost je marsikdaj vzrok, da se ta ali oni pritožuje na gobe, ker si je želodec z njimi preveč napolnil ter tako preobloženi želedec le s težavo prebavi preveliko množino. Pomisliti namreč moramo, da so gobe enako težko ali še težje prebavljive kot nekatere vrste mesa. Prebavljivost gcb pa najbolj olajšamo s tem, da ne pripravimo samo ene vrste gob, temveč napravimo jed iz več vrst užitnih gob, saj je taka jed tudi mnogo beli okusna. Preobčutljivim in bolnim želodcem seveda ni mogoče svetovati, katere gobe naj jedo in koliko jih smejo zaužiti, ker bi s tem posegali že v zdravniško vedo, ki tudi \ ne more na splošno določati zdravil, temveč lrhko pomaga samo po preiskavi po- j sameznika. Se enkrat pa opozarjamo, da so vse pogrete gobe Škodljive, čeprav na>-žlahtnejše vpste. Prav tako niso već za kuho stare gobe ter nad ZA ur odtrgano. Glavno pa je — kakor pri vseh težje prebavljivih jedeh — da gobe dobro prežvečimo, seveda pa tudi dobro pripravimo. Vsaka goba mora biti prekuhana ali pre-pražena, da je laže prebavljiva. V stalni razstavi gob na semenišču je spet nekaj novih vrst, predvsem pa opozarjamo na kostanjevko, ki je redkejša goba, pa prav dobra za vsestransko uporabo. Čeprav prerezana nekoliko pomodri, se ni treba te gobe bati. Kostanjevica je zelo podobna jurčku tako po svoji zunanjosti kakor po okusu. Nov na razstavi je tudi bakreno-rdeči polžar, ki pa ne spada med najboljše gobe, pač je pa užiten, dokler je mlad. Dobili smo tudi nove najvišje cene za dolgo vrsto gob, da se bo prebivalstvo lahko založilo s to dobro prehrano. Vse prodajalke gob morajo Imeti vsako vrsto gob natančno obeleženo s ceno, ki pa nikakor ne sme presegati oblastno določene najvišje cene za tisto vrsto. Gospodinje odslej brez skrbi kupujejo najrazličnejše gobe na trgu, ker se na razstavi same lahko prepričajo o njih užitnosti in vrednosti, 44 DEMANTA Roman — Čujte, — sem dejal in mu položil zaupljivo roko na ramo, — inteligenten fant ste. Mislim, da se bova lahko sporazumela. Način, kako ste našli moj naslov, dokazuje, da ste iznajdljivi. Zdaj, ko sva prijatelja, mi lahko poveste, kaj se je zgodilo snoči po mojem odhodu v krčmi v Sohu. — Prav rad, gospod Pipe... Ce plačate, imate tudi pravico vedeti, kaj se je zgodilo. Snoči je torej vaš pajdaš ... — Moj pajdaš? — Da, tisti, ki ste se ga z mojo pomočjo odkri-Žali. Mož trdi. da je vas pajdaš, da ste zelo bogati in da ste ga vi uničili... Meni seveda to ni jasno. Bil je tako neumen, da se je dal' pretentati in to je končno njegova stvar. — Ta človek laže, — sem dejal z ogorčenjem, ki naj bi bilo iskreno. — Nesramno laže, vam pravim. Nasprotno, on me je uničil, zdaj bi se mi pa zopet rad obesil na vrat, da bi ga vzdrževal. — Saj razumete, da ni moja stvar vmešavati se v take zadeve, — je dejal Bili Sharper. — Jaz si samo prizadevam pošteno preživljati se s tem, da služim zdaj temu, zdaj onemu. Vaš pajdaš nima niti beliča in zato me ne zanima. — Varujte se tega človeka ... nn io policijski agent! — Mislite? — To vem točno. — Torej se ga bom ogibal. Ker pa ne razume niti besede angleščine, ni preveč nevaren. Vp.i:o njega lahko človek brez strahu govori. — Nikar se ne zanašajte na to. Prispela sva do Trafalgar Squarea. — Oprostite, zdaj vas moram zapustiti, — mi ie dejal Bili Sharper... Če bi slučajno zvedel kaj novega, vam sporočim. Da. saj res, moj naslov vam je znan. — Toda povejte mi. kako ste zvedeli zanj ? — Kaj lahko. Sledil sem vam. — Vidim, da ste zelo spretni. — Ne, pač sera pa podkovan v svoji stroki. — Bili bi izboren detektiv. — To so mi rekli že mnogi. — Zdi se mi tudi, da ste razumni in preudarni. — Kakor to pač razumete — — Hočete reči, da se znate hitro odločiti, če je treba. — Da. — Ali hočete zasluziti sto funtov? — Kdo bi ne hotel zaslužiti sto funtov? —Počakajte, najprej moram vedeti, če ste pripravljeni sprejeti moj predlog. — Povejte, kaj mi predlagate. Zelo verjetno je, da ga sprejmem. Za kaj pa gre? De-al sem se, knkor da razmišljam, potlej sem pa odgovoril z resnim glasom: — Zaenkrat vam ne morem še ničesar povedati. Ali hočete, da se jutri sestaneva? — Če hočete vi. Kje pa? — Pri meni. — V Aruundcll Streetu? — Da. — Kdaj? — Okrog enajstih dopoldne. — Velja ... Pridem k vam. Segla sva si v roke in se razšla pred Guild Hallo. Ko je Bili Sharper zavil za vogal King Streeta, sem krenil naglo proti kolodvoru Charing Cross. Tam sem kupil dva vozna listka do Dovra, potlej sem se pa vrnil domov. Moja ljubica je še ležala v postelji. — O, — je dejala, ko me je zagledala. — ti si že tu? — Ali je to očitek? — Ne, dragec moj, toda pred poldnem te nisem pričakovala, • — Kgnčal sem svoje opravke prej, nego sem pričakoval. — Torej bova obedovala v mestu? — Da, Edita, če hočeš, čeprav bi mi bilo ljubše, če bi nama sobarica prinesla obed v sobo. Danes boš imela mnogo dela in morda bi storila prav, Če bi ne izgubljala časa. Edita se je dvignila na postelji, so podprla glavo z roko in me začudeno pogledala. — Mnogo dela, praviš? — Da, najina prtljaga ... — Tvoja prtljaga ? ... — In tvoja tudi, Edita, ker odpotuješ z menoj. — Zare c 7 — Kaj misliš, da se šalim? Moja ljubica je skočila s postelje, me objela okrog vratu in me jela poljubljati, poskakujoč od veselja, kakor otrok, ki so mu obljubili lepo igračo. — Oh, Edgar, to je veselo presenećen ic! Kako dober si! Torej se odpeljeva na Holanlsko. Kolika sreča! Pravijo, da je Holandska zelo lepa. Nedavno sem dobila razglednico od neke svoje prijateljice iz Rotterdama. Lepo razglednico, na kateri so naslikani vetrni mlini in mladeniči s kučmami v i ilečih hlačah in cokljah. Ah, kako sem zadovoljna, rJdgar, moj ljubljeni Edgar! Da. zelo zadovoljna' Koliko in kako lepo presenečenje! Da. obedovati morava doma. Takoj pozvoni mgospodinji, naj nama pripravi kaj dobreera za obed. ta čas se pa oblečem.. In radostno nasmejana je izginila v *oaletni kabinet. Urejuje: Josip Zupančič_Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za inseratni del lista: Anica Kar is — Vsi v Ljub Ua ni