it. 180 mina ma»i \ jihaj«, fzvzeaSl pondeljek. vsak Aslikega it 20, L nadstropje. ~ j4«ma te ce sprejemajo, rokopisi Štefan Oodina. — La«ta»' 2naSa za mesec L 7. —,8 nes Za iMusistn mesečno 4 lire tan zjutraj uUet sv. nre*ii!Sr«i i tel] ta idgtvoni Tbk tiskanu Edinost leta L 32.—, ta C3io telo L60 — urctfnUtva ta apnva A XI-«. Tram, f BtdsUo »0. lullta EDINOST Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVII Posamezne Številke v Trata ln okolici po 20 stotink. — Oglasi ae računah V firakoati ene kolone (79 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent nem: takt; ta zahvale, poslanice ta vabila po L I- —, oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglasi po 70 st beseda, majnanj pa L 2 — Ogiaaf naročnina In reklamacije ae pošiljajo Izklufao upravi Edinosti, v Trstu, ulica st J Frančiška Asttkega Mev. 20» L nadstropje. — Jelefen uredništva ta uprave ll-i/J » EVROPA BREZ MIRU" Naj ga nasprotniki — iti ti so na nacionalistični strani — še tako zaničujejo, zasmehujejo, klevetajo in ponižujejo, dej-stvo je vendar, da je bivši italijanski ministrski predsednik Franceseo Saverio Nitti ena najbistrejših državniških in političnih glav sodobne Italije. Kaj zgovoren dokaz za to je sloves, ki ga je z mesta dobila njegova razprava pod naslovom: cEvropa brez miru« . Prevedena je že skoro na vse evropske jezike. K hrvatskemu prevodu je napisal Nitti sam poseben uvod, kjer razpravlja o razmerju med Italijo in Jugoslavijo, Uvod se glasr: Jako me veseli, da se ta moja knjiga — ki je v svoji celoti delo resnice in prizadevanja, da se doseže pravi mir — prevede tudi na srbo - hrvatski jezik. Sedaj trpijo vsi narodi Evrope, četudi v razni meri, violed stanja gospodarske depresije in vr^ed stanja politične razburjenosti. Oživele so tisočletne mržnje o katerih se je mislilo, da so ugasnile, in starodavni spori, ki so se nam zdeli pozabljeni. K temu pa so še v senci nasilnega duha vznikle nove oblike pohlepa in lakomnosti, ki smo mislili o njima, da sta označba starih rodov in primitivne civilizacije. Ne samo, da se je zmanjšal duh solidarnosti, ampak so se pozabila tudi idealna načela, o katerih je ententa govorila, da se bori zanje. Sedaj je bolj potreben mir zmagovalcem, nego premagancem. Kdor je izgubil vojno, je že prebolel muko, ki mu jo je povzročilo dejstvo, da se je moral odreči najmilejših mu stvari. Kdor pa je zmagal, se trudi, da si ohr?nt in zagotovi sadove zmage. Ali obraniti se more le tisto, kar je trajno. Trajno pa je samo tisto, ikar temelji na resnici in pravici! In zato se problem miru, ki se do sedaj Se ni smel pretresati, pred vsem opira na odstranitev nekaterih ostrih zaprek v cmidlu pravičnosti. Zgodovina ni nič drugega, nego vrsta eaporednih dogodkov, a tudi največji narodi niso užival: dolgo časa zmag in uspehov. Civilizacija obstoji v tem, da se omogoči skupno živlfenje v časih sreče in v časih nesreče. V zgodovini sta poznana samo dva naroda, ki sta bila navajena na zmago m gospodarstvo: stari Rimljani in Razmerje med Jugoslavijo in Italijo Italija ima poseben interen na tem, da se ta nova država razvije in da napreduje, T ___ . «J»» • __• 1!_ X___11 .»Jai Jaz sem vedno misid in minlim tudi sedaj, da bi se morala ustvarfti med obema državama velika carinarska skupnost, ker ti deželi nimata nikakih nasprotnih si gospodarskih interesov; zato bi bilo potrebno, da se sporazumeta s prijateljskim naporom v vseh vprašanjih, ki ju ločujejo. Srečne tiste dežele, ki jih v njih odno-šajih ne ovirajo vetSd spori in velika gospodarska navzkrižja. Delo ljudi blage volje ni neprestano ogroženo od sil, ki rovarijo v smislu nesloge. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev mora razviti svoje velike agrarne vire in mora najti v Italiji, tržišče za potrebe 40 miljonov ljudi, ki mjrajo kupovati njene agrarne pridelke, davajoč v zameno svoje industrijske izdelke. Ko bodo rešena vsa vprašanja razmejitve in ko se vzpostavi stopnic klerikalne kmetska rveze, dr> so se razmere v vojski izboljšale. Slovesno je izjavil: Smatram za svojo dolžnost, da se iavno zahvalim vojnemu ministru za to, ker je hitro odpravil razne nedostatke v nadi vojski. Iz vrst slovenskih vojakov sem sprejel zagotovilo in poročilo, da je sedaj hrana zadostna, da so vojašnice snažne in da so preskrbljeni s čistim perilom. Spoiazum z Italijo dosežen BELGRAD, 28. Presbko oficielno potrjuje vest, da ie Italija »prejela jugosloven-ske predloge glede sporazuma v zadevi izvršitve rapallske pogodbe. vi ji? — Po Pa&ćevem obisku pri ktalju BELGRAD, 28. Nenadna Pašičeva vrnitev z Bleda je vzbudila v pol. krogih pozornost posebno, ker se o njegovi avdiienci pri kralju ne ve nič. Pozornost je postala še večja zaradi povabila ministra notranjih stvari Marinkovića na Bled. Marinkoviccv odhod na Bled vzbuja %em večjo pozornost, ker nekateri listi pišejo, da bo imel spor med Pribičevičem in Davidovićem zaradi hrvatskega vprašanja posledice tudi v de- navzkrižni interesi spravijo v sklad, se bo mogel med Italijani in Jugosloveni vzpostaviti se samo gospodarski in kulturni sporazum, ampak tudi spca'azum skupnega življenja! Oba naroda bi se morala smatrati kot prijatelja in delovati prijateljski. Med vsemi velikimi deželami Evrope je Italija tista, ki ima največji interes za pravi in iskreni mdr. Jaz sem vedno zastopal mnenje, da mora biti italijanska politika hkratu močna in pravična, Italija mora imeti močno vojsko, ali le za to, da se brani. Ona nima interesa na tem, da bi v Evropi premagala katero-koli etnična skupina. Ker meji s Francozi, Nemci in Slovani, in ker je Italija že sedaj — ako ne jemljemo v ozir Rusije, katere politična bodočnost ni nikomur znana — po številu svojega prebivalstva druga država v kontinentalni Evropi m stoj! za Nemčijo in pred Francijo — nima rrikakega interesa, da bi se vojevala in ne sme gojiti simpatije za nikak imperialzem. Večji del njenih inteligentnejših m razsodne jših državljanov in ja\rnega mnenja želi zdravo politiko miru. Vedno pripravljena, da se brani, si mora pred vsem prizadevati, da vzdrži gospodarsko ravnovesje, ki ni za njo samo pogoj razvoja, marveč celo pogoj življenja. Zaprta v svojem ozkem ozemlju, prena- ___________polnjena ljudi, brez mineralnega bogatsva, moderni Angleži, ki jima je lastna v veliki ■ motri Italija z veliko antipatijo vse, kar ji meri ta umerjenost. ; urgablja surovine, ustvarja carinansloe prz- Drznil bi se trditi da grozi zmagovalcem ! graje in zapreke svobodnemu gibanju ljudi večja nevarnost, nego premagancem. j Ne samo njeno čustvo, ampak tudi nj^n Država Srbov, Hrvatov ki Slovencev j centralni položaj gospodarski program zajema kaj krepka in zdrava ljudstva.; jo silUa k politiki miru. Za obe deželi bo na Reki režim, ki bo omogočal, da s® J mokratski stranki sami mesto rapadno razvije m da se razni «Beogra*r _< * ' Angliia Mednarodni kongres miru za Razorožitev in za pravico manjšin do samoodločbe LONDON, 29. Mednarodni kongres miru je odobril resolucijo v prid popolni razorožitvi, ki bodi zalog za mir sveta. Kongres priporoča nadalje Zvezi narodov, naj razpravlja o popolni odpravi obvezne vojaške službe. Kongres je nato spreoel resolucijo, ki pravi, da bi morale imeti manjšine pravico do odločevanja o svoji usodi in tudi do odcepitve od držav, od katerih so sedaj odvisne. Kongres je bil nato zaključen. . Nemšija Položaj na Bavarskem BERLIN, 29. Pismo, ki ga je naslovil predsednik Ebert na bavarskega ministrskega predsednika je naredilo na Bavarskem velik vtisek tesr prineslo splošno streznenje. Listi so ga objavili, večinoma brez komentarja. Posebno v vrstah ljudske stranke, ki je b&a glavni činitelj v boju proti zakonu za varstvo republike, je prodrlo spoznanje, da je šla Bavarska v svojem boju predaleč. Sedaj se išče pot, kako bi se ves poiožaj na lep način rešil. Najbrže bo pristala Bavarska na to, da se skliče državni sodni dvor v Lipsko, katerega izreku se bo podvrgla. Tako bo vsa zadeva prešla političnega pozorišča v sodno dvorano. Komunisti hočejo izrabiti sedanji spor med Berlinom in Monakovim MONAKOVO, 28. V ustavnem odboru pokrajinskega zbora je stavila neodvisna stranka predlog, da se izž ene jo iz Bavarske vsi člani bivše kraljeve rodbine. Predlog je večina načelno odklonila. Notranji minister je povodom debate izjavil, da je predloge neodvisnih čitai z gnšusom in stu-fcdom. Kraljevi rodbini je Bavarska dolžna vse spoštovanje ... Po vesteh iz Berlina so začeli komunisti živahno propagando za uvedbo sovjetskega režima v Nemčiji. Komunisti izrabljajo pri svoji agitaciji konflikt Bavarske z Berlinom. Pripravljeni so, da v slučaju, ako bi osrednja vlada poslala vojaštvo na Bavarsko, začno z revolucionarnim gibanjem v svrho proglasitve sovjetske republike. O teh namerah komunistov dobro poučena berlinska vlada fe sklenila, ^da nastopa [proti Bavarski previdno in z vso opreznostjo in da vodi taktiko pomirjenja. Pismo državnega predsednika bavarskemu ministrskemu predsedniku BERLIN, 29. Državni predsednik je poslal bavarskemu ministrskemu predsedniku pismo, v katerem mu izraža svoje vznemirjenje zaradi stališča, ki ga je zavzela Bavarska nasproti zakonu o zaščiti države. Po ugotovitvi, da je naredba, izdana od bavarske vlade, v navzkrižju z državno ustavo, pravi predsednik, da je njegova dolžnost, da zahteva njeno razveljavbenje, prosi pa bavarskega ministrskega predsednika, naj mu prihrani izvršitev te dolžnosti. Državni predsednik zaključuje, poudarjajoč, da zakon o zaščiti republike ni prvi korak k sistematičnemu odpravljanju bavarskih pravic in da izvršitev tega zakona ne prejudicira politične ustave raznih nemških držav, ki temelji na državni ustavi Bavarska Se spoštuje rodbino bivšega kralja rodnem uradu dela je bilo odgodeno, ker je zastopnik francoske vlade zahteval, naj bi se priznal za uradnega tudi španski iezik. Zastopniki nemškega delavstva in nemške vlade niso ugovarjali, ker bo to vprašanje prišlo itak na dnevni red na prihodnji seju Amerika Amerika priznala neodvisnost Estonskef Letiške, Litve in Albanije WASHINGTON, 29. Potrjuje se, da je vlada pristala na popolno priznanje neodvisnih vlad Estonske, Letiške, Litve in Albanije. Turčijo Zavezniške čete zasedle Čataldžo • CARIGRAD, 29. Vrhovni poveljnik zavezniškega okupacijskega zbora je dal ukaz senegalskim in francoskim četam, da zasedejo Čataldžo in se uprejo eventuelnemu grškemu oboroženemu pohodu na Carigrad. Poljska zbornica odobrila pogodbo Z Nemčijo in trgovske pogodbe z Romunsko, Italijo in Švico. Irski vstaši so še vedno gospodarji mesta Tipperaryja, okolB katerega se vrše srditi boji Drugi angleški polk na Malti je dobil nalog, da odpotuje v Carigrad. Nemška policija je napadla — kakor javljajo pariški listi — skupino medzavez-niških častnikov v Stettinu, ko so hoteli preiskati prostore, v katerih so prejšnji dan našli! orožje. _ Italijanski najemninski zakon raztegnjen na Julijsko Krajino Z današnjo brzojavko št. 4182-6-5 javlja Centralni urad, da ie računski dvor vknjižil kr. odlok z dne 19. min. maja, s katerim se razširjajo na Julijsko Krajino v kraljestvu veljavne zakonske določbe za najemanje prostorov in hiš za stanovanja. Ukrenili so se že potrebni koraki pri ministrstvu pravosodstva in uka za takojšnjo objavo tega odloka v Uradnem listu. V kolikor gro za odlok glede najemanja poslovnih prostorov, se bo takoj o tem poročalo v prihodnjem ministrskem svetu. jezika ca t mednarodnem uradu dala odgođeno _____ ___________ INTERLAKEN, 29. VpraSanje priznanja da je morda neprimerno določiti to evotoi! nemškega jezika za uradni jezik v medna- Stanje naših m\mm PITANJE JUGOSLOVENSKOG ŠKOLSTVA ISTRE U PARLAMENTU. Naš vrli istarski narodni zastupnik dr. Uliks Stanger, upravio je na ministarskog predsednika, te na ministre unutarnjih po-sala i nastave ugnt glede uredjenja poduke talij, jezika na slavenskim školama Istre, što ju napučuje slavenska većina, na način, da ova poduka ne škodi svrsi pučke škole. Sada je poverena poduka talijanskog jezika — veli dalje interpelanl — osobama, koje u večini slučajeva ne poseduju učiteljske sposobnosti; niko od njih nema posebne spesobntosti za podučavanje jezika u slavenskim školama pokrajine. Budući ovi novi učitelji ne poznadu ni cigle slavenska reči, ih deca ne razumiju. Nauk talijanskog jezika je time osporavan, otešćan, a uspeh biva takorekuć ništetan. Pored toga je talijanskom jeziku cdredjena polovica i preko učevnih satova na štetu drugih učev* nih predmeta, tako da je napredak škola time znatno osporavan. Dodat ćemo — veli interpelacija — da ovi učitelji uživaju vrlo malo simpatija me« dju ljudstvom jer ne poštuju narodnog Čustva, jer zlo postupaju s decom, jer se pačaju osobito politikom kao zagovornic* (eksponenti) krajnih stranaka (fašista i na^ cionalista) izazivajući tako opravdani otpor na štetu akcije za narodno pomirenje; Otale ono zlo, što oni razvijaju u pokra-iini Istri. Slovenski narod zahteva u do* brobit škole (da njegova deca ne budu po-luanalfabeti) te narodnog mira, da onri ta« lijanski učitelji, što su došli nedavno u ove krajeve iz raznih ureda i vojničkih ode-lenja, budu opozvani, a podučavanje talijanskog jezika da se poveri učiteljima, u tu svrhu uspoisobljenim prema vladajućim zakonitim propisima t. j. učiteljima, koji poznadu jezik učenika i jesu usposobljeni za podučavanje u slovenskim školama. Na ovu interpelaciju dobi naš narodni zastupnik zbilja interesantan odgovor, za koji treba, da sazna Čitav naš narod u Jul-skoj Krajini, a osobito njegovo učiteljstvo.. Evo ga: «Generalni civ. komesarijat u Trstu uredio je i proširio prošle škol. godine podu« ča van je talijanskog jezika u inorodnim školama. Ovaj ured ja j je podignu o bt*u (alarm) u nekim većma užganim Slaveni* ma Istre i Gorice, koji su ovu uredbu shvatili u svrhu raznarodjivanja, d očim se. to ima upisati potrebama inorodnih naroda* koji izjaviše u raznim prigodama, da si žele stvoriti talijansku prosvetu (di farsi trna coltura italiana), da mogu udobnije (con pift agto) živeti i sudelovati uspeš nije (con piii eficacia) u državi, kojoj definitiv^ no pripadaju*. Šta se tiče druge primetbe našeg zashtpN nika, da se poverilo podučavanje talijao* skog jezika ponajveć osobama, koje nemaju učiteljskog ospoeohijenja, a niko o4, njih onog posebnog za podučavanje u sfo«, venskim školama pokrapne, odgovara rm^ gosp. mrtfrtT javne obuke (nastave), d^ su »vi ovi očstaft kojima je poveren* obuka talijanskog jezika u inorodnim iko^ lama u novim pokrajinama^ usposobljen^ 91mm fL •CDINOST« V Trstu, dne 30- fttfifa 1922. Glede druge opaske, da oti kaki prepovedi. Zakaj marsikatera naša kulturna prireditev je bila io prepovedan*, toda nismo še slišali, da bi bil prepovedaa en sam nesrečni barjarski ples po naših vaseh. Naj začno enkrat oblastva prepovedovati te plese in naj nas obveste o tem, «Nazionin» dopisnik bo potem vide!, kako znamo — ne samo protestirati, — ampak tudi pohvaliti in celo hvaležni biti! Nekaj novega pa rta-m j© omenjeni dopisnik povedal, kar nas osuplja. Piše namreč dobesedno: «Toda če bi hotela biti « Edinost* nepristranska, bi morala pred vsem napasti zastopnike slovanskih občin, kateri ne samo, da odpošiljajo prošnje za ples, uložene od podjetnikov, gostilničarjev in posameznih društev, ampak kateri tudi priporočajo brzo rešitev, da se izda zahtevano dovoljenje.® Ce je to res, potem z vso brezobzirnostjo pripisujemo dober del krivde tistim občinskim zastopnikom, ki so tako zaslepljeni, da na tak način uničujejo naše narodno gospodarstvo in narodno — zdravje. Gori citirani stavek «Nazioninega» dopisnika dajemo na znanje Goriški županski zvezi z nujno prošnjo, da ukrene tu primerne loorake, da se ta narodni greh, če se res dela, odpravi, in da obvesti o tem javnost Vso našo javnost pa po zavijemo, da nam javi takoj, če izve za kak primer, kakor ga ima v mislih «Naziomn» dopisnik da ime krivca objavimo in da bomo znali, kdo ne sme biti naš občinski zastopnik! Preiskava pri Jadranski banki. Včeraj pred-poldne se je raznesla po mestu senzacionalna vest, da so redarstveni organi izvršili pri Jadranski banki razsežno preiskavo, ker so se baje vršile velike zlorabe na škodo državnega erarja. Ta da je oškodovan za več miljonov. Preiskave so se izvršile tudi na stanovanju osumljenih uradnikov. Na podlagi uspeha preiskav je nekaj uradnikov aretiranih. Te odredbe so se izvršile na podlagi ovadbe nekega odpuščenega uradnika. Več nismo mogli doznati na kvesturL Jugoslovanska aacijonalistžrna omladfina in fašizem. »Primorske Novine®, ki so s simpatijami pozdravljale postanek gjbania jugoslavenske nacijonalistične omladine in ki »o tudi potem dobrohotno zasledovale to gibanje, pri občujejo sedaj nekoliko «misli*, ki so v indirektni zvezi tudi z našim položajem v Julijski Krajini. Naciojonalistična omladina v Jugoslaviji je začela s svojkn delovanjem, ne da bi si stavila vprašanje, s kakimi metodami in kakim delom naj doseže svoj cilj. Ni izključeno, da si; je vzela kot vzor italijanski fašizem. To je bflo hudo zgrešeno. Ta poslednji se bistveno razlikuje od ©mladinskega gibanja v Jugoslaviji toliko po svojih krajevnih ciljih, kolikor po konkretnih problemih, pred katera je postavljena naerjonalistična omladina. Italijanski fašizem hoče z nasiljem zadušiti socijalno gibanje, ki razjeda notranje narodne sile Italije, In dela to ob pomanjkanju državne oblasti. Fašizem stremi po osnutju gospodarski in teritorijalno ekspanzivne in agresivne Italije. V ta namen hoče udušiti socijalne tendence v deželi. Omladinsko gibanje v Jugoslaviji pa ne le da ni ofenzivno na zunaj, ampak tudi na znotraj ne predstavlja podlage za socijalno uravnanje; in sicer enostavno zato ne, ker v Jugoslaviji ni socijalnega razkrajanja. Poleg tega ni treba da nastopa nameesto državne oblasti, ker oblast lahko poleg vseh nedostat-kov — fizično posreduje in že v klici uduši vsak centrifugalni pojav v državi. Primer fašizma ni posnemanja vreden tudi zato, ker je iz današnje italijanske krize razvidno, da je to dvorezen meč, istotako nevaren za državo, kakor je bil nevaren nasprotnik, katerega je hotel vklonitL Fašizem je dete socijalne krize v Italrji. Ce bi ga hoteli v Jugoslaviji posnemati, bi kazalo to, da so trtfi tam socijalno bolni. Nactjonalizem v Jugoslaviji je postavljen pred nalogo duhovnega ujedinjenja treh plemen. Zato mora Uti njegova borba duhovna, ker je nezmšselno misliti, da bi se s frrir-nian sredstvi motfel doseči čisto duševen uspeh! Fašizem je zapadel v to pogreško, da hoče s silo ubiti — idejo! Zato mu ne smemo slediti na tej poti. Doba borbe s fizičnimi sredstvi je pri kraju in nastopa doba izpopolnjevanja kulture. Ta js pravo polje omladinskega gibanja. Duhovno emnstvo naroda se da doseči samo s povzdigo narodne kulture. Sila se sicer res ne more povsem izločiti iz življenja, ali za ▼ resnici kulturno filovečanstvo mora Uti to le «ulthna ratso»l Tečaj Mm hrvaščino. Društvo «Prosveta» bo priredilo dvomesečni (avgust-september) tečaj m hrvaščino m sicer po tri ure aa teden. Kdor bi želel obiskovati ta tečaj, naj se zglasi do zadnjega dne tekočega meseca v uradu društva «Pnosvete» v Trsta, via Fabio Filzi 10, I. Učnina za dva meseca: 20 Kr. Prošnja za pomoč. Iz Kubeta v Istri nam pišejo: V naši vasi se nahaja stara fena (60 let) rodom iz Kubeda (Dekani), Id pa nima nobenega od sorodstva živega. Ista žena je živela vedno v Trstu in na Dunaju kot šivilja. Nekaj lat pred vojno se je ponesrečila in si zlomila 2 prsta na roki ter obolela na revmati&mi In tako postala nesposobna, da bi se mogla preživljati s šivanjem. Bila je v bolnišnici iau ker neozdravljiva« so jo poslali semkaj, kjer se nahaja v bedi. V njenem imenu prosimo, da blagovolite sporočiti, oziroma priporočiti v «Ediaosti» rečeno zadevo. Eventuelne darove naj bi sprejemala uprava «Edinosti», od koder bi se dvignili pravočasno. S to svotico bi si revica kupila kak stari šivalni stroj, da bi se tako lažje preživljala. Njen naslov: Josipina Škergat, Kubed p. Crnikal (Istra). Od sv. Ivana. Danes, 30. L m. ob 5. uri pop. priredijo gojenci otroškega vrtca, na vrtu Narodnega doma običajno zaključno veselico s sledečim sporedom. 1. Domovini pesem. 2. I seveda, deklamacija; 3. Slcr/enska deklica, prizor; 4. Sladkosnedni Tonček, igrica; 5. I.en-čico ljubim, prizor; 6. Barčica, pesem; 7. Zlali gradovi, prizor; 8. Leži, leži, prizor; 9. Lažn,iva Nadisa, prizor; 10. Sneguljčica, Igrica; 11. Glej v gnezdu, pesem; 12. K Tebi o nebeška mati, prizor; 13. Perica, prizor; 14. Seno dišeče grabimo; 15. Ko pomlad, pesem. Vabimo naše občinstvo, da se udeleži te prireditve v čim večjem številu- Prbsveta — predavanja. Danes ob 4. uri popoldne se bo vršilo v Bazovici predavanje o « G regorčiču Predavanje v Trebčah vsled nepričakovanih ovir odpade. # Knjige za kaznjence. Društvo «Prosveta» se tem potom ponovno obrača do vseh onih, ki bi imeli knjige, katerih ne rabijo in ki bi bile primerne za kaznilnično knjižico, da bi jih darovat za naše kaznjence. Kdor bi take knjige imel, naj obvesti urad društva «Prosvete» v Trstu, via Fabio Filzi 10, I. Za slavnost «Šolskega društva«, ki se bo vršila prihodnjo nedelšo, dne 6. avgusta v Sežani, so se do sedaj javila za sodelovanje sledeča društva: Pevsko društvo «Velesila» iz Skednja, «Kolo» iz Trsta, «Tabor» iz Vrhovelj, «Odvada» iz Sv. Jakoba, Podružnica «Šol. društva« iz Sv. Jakoba, «Adrija» iz Barkovelj, «Divača> iz Divače, «Ilirija» iz Sv. Jakoba, «Zastava» iz Lonjerja, «Štorie» iz Štorij, «Štanjel» iz Štanjela, «Dneva žar» iz Kazelj, «Hajdrih> iz Prošeka, «Zarja» iz Bazovice, «Žensko dobrodelno udruženje« iz Trsta, »Slovan« iz Padrič, «Lipa» iz Bazovice, «Mladins>ki pevski krožek® iz Kontovela, «Omladina a iz Trsta. Obljubila so sodelovanje nadalje še nekatera druga e bila včeraj aretirana in odpeljana v zapor v ulico Coroneo neka Fauto Santma, lastnica trgovine v ulici della Gmnastica §t. 1. Škodo je trpela zasebnica Bruna Bumelo, stanujoča v isti ulici ši. 10. Vlom v železno blagajno. — 3 tisoč lir škode. Včerajšnja tržaška kronika je zaznamovala vlom v železno blagajno v uradu «Societa Cemento Isonzo ex Portand^ v ulici Riccardo Pitteri; danes mora omeniti drug viom, ki je bil izvršen v noči od petka na soboto v skladišču tvrdke Bernardo Braun & Com na obrežju Grumula št. 14, Preden se je posrečilo neumornim «de lav-cem» priti na cilj, so morali najprej odpreti s ponarejenimi ključi sosedno brivnico. Tam so prevrtali debel zid. Po skladišču in po pisarnah »o vse razmetali, končno so pa prevrtali veliko železno blagajno, vzeli iz nje 3 tisoč lir in nato odšli skozi uostranska vihata. Radi protipostavne nošnje orožja sta bil^ preteklo noč aretirana in odpeljana v zapor tf ulici Coroneo dva mladeniča: Anton Filippo* vich, star 19 let, stanujoč na Garibaldijevem| tekališču, in Josip Devescovi, star 20 let, breai stalnega bivališča. Pod kolo je prišla včeraj zjutraj v ulici Cont| neka Marija Stokel, stara 77 let, iz mestne sirotišnice. Pri tem je dobila odrge na obrazu fq na obeh rokah. Prvo pomoč ji je dal zdravnik rešilne postaje. Sleparija. Včeraj je bil aretiran v ulici Fon-« deria neki Ivan Re, star 35 let, stanujoč v ulici S. Lazzaro št. 7, ker je opeharil neko tukajšnjoj tvrdko za 450 lir. Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevij so vdrli neznani tatovi v stanovanje Hercnino Catana v ulici Giosue Carducci št. 36 in odnesli omot, v katerem se je nahajalo en foto-grafični aparat, brivna britev m nekaj perila. Aretiran dezerter. Včeraj po noči je bil are-, tiran v neki ulici v starem mestu neki Alojzij Valli, star 21 let. Valli je pobegnil od vojakov pred par meseci. [Občni zbsr oKiđ. fer. đrušfra „Balkan" o Trstu Preteklo soboto se je vršil v Dornbergu n: Goriškem v prostorih tamošnje u Vinarske io gospodarske zadruge« XXIII. redni občni zbor akad. fer. društva *Balkans, katerega se \r udeležilo lepo število naše akademske mladine, ki se je že dalj časa pripravljala, da po seti gostoljubno vipavsko dolino in da pozdravi svoje goriške tovariše. Vkljub temu, da vlada ob počitnicah v žepu našega dijaka večja ali manjša denarna kriza, se je vsak »Balka. nec=> potrudil, da je prišel bodisi z vlakom al — kakor večina — peš v Dornberg. Predsednik tov. Berce — rodom Dornbcr žan — je v svojem nagovoru pozdravil vse navzoče tovariše in številne društvene starešine, dijaške prijatelje in goriške goste, raei1 njimi zastopstvo dornberške občine, goriškega deželnega odboTa in odbora polit, društva •Edinosti* v Gorici, tov. Pavlico predsednika goriške «Adrije» ter odposlance raznih goriških kulturnih društev, kakor »Omladine >. «Prosvetne zveze» itd. Nato je podal besedo tov. tajniku, ki je ^ obširnem poročilu orisal postanek društva in njega delovanje v predvojnem času, pomen društva za naše dijaštvo in za naše ljudstvo v Julijski Krajini sploh. Povdarjal je, da se je malokateremu društvu v par letih posrečilo ustanoviti 14 knjižnic, kakor jih je ravnj «Balkan», knjižnice, katere je ljudstvo tako krvavo potrebovalo in ki so posebno po tržaški okolici zelo dobro uspevale. Žalibog pa so se med vojno večinoma porazgubile. Nadaij« je tov. poročevalec omenjal, da je društvi, stremelo za ustanovitvijo osrednje ljudske knjižnice za Trst in okolico, zakar se je pot okriljem «Balkana» nabral tudi potreben fond. Prišla pa je vojna in tozadevno delovanje se j<* ustavilo. Omen^sni fond pa se je izročil društvu *Prosveta», ki ima ravnotako namen nu diti ljudstvu potom knjižnic duševne hrane. Čeprav je vo^na ustavila skoraj vsako dru* štveno delovanje, ,ker je manjkalo zato potrebnih delavnih meči, se je vendar društvo krepko borilo za svoj nadalnji obstanek. Komaj so sf tovariši vrnili z bojnih poljan, so skušali oživeti redne društvene sestanke, na katerih se je redno predavalo in kjer se je imelo član' stvo priliko naučiti pravemu nastopu in pri debati Širiti svojo izobrazbo. Toda vse to delovanje so pretrgali plamen! •Narodnega doma», kjer je imelo društvo svo sedež. Uničeno nam je bilo vse rmotjf». Toda mladina ne obupuje. Sicer je bilo delovanje radi pomanjkanja prostorov in radi nastalih političnih razmer sila otežkočeno. Sestanki sr se morali vršiti po okoliških dvoranah in gostilnah, kjer je bilo shajanie zvezano z raz* nimi neprijetnimi zaprekami. Vendar pa se je v zadnjem času posrečilo odboru, da j ČEVLJARSKA l ^^ ^g; ^ ^ Trst. m edino 32 imA L' Ariosio) (prej Belvedere) Jzbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usuje zajamčeno] Cene nizke. Postrežba točna. $ 49 oojbollfl kovin đofltfck Izuornesa, oromaiieocga okusa* Samo s figovo kavo „LEVANTE pripravi gospodinja izborno kavo bre: ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vded tega naj neman j ka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno k£¥© ^EV^Ti" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Lev^ute ' Lcser A L«t?0, Trst, Via (arpison 10*12, Telefon 44-96 ima v lastni zalogi najraznovrstnejSe kuhinjske in druge hišne potrebščine iz itesiafa. ttđtoiK !aa h enalirau peti TRST — Piazza San Giovanni Sretrne Krone in zlsio plačujem po nslulfiia cenah IO Lliil Trst, r Ia Mazsinl $t- 39, Telefon 23-85 Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — Izgotovljene obleke po meri — Bogata iz-bera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža In potrebščin za neveste. Predaja na drobno in debelo. 9 i M MMIffl 18 — Gorica — ex i/in del Teatro p Uri XI ir-ii i-** H, u i Podružnica v Trstu. 2 U0501 m UaiMs 11 — Uid 30 ottte 11 Izvršuje vse banmm posIa« Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje B^ P© 3 3|4 clo H6tto Vloge na tekoče račune po 4%°\0 Vazans vlago obrestjjo najugodnejše po dogovoru. Giavni sedež ba^ke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica: SHS kron 50.009.300.—. Rezervni zaklad: „ t, 45.000.000.—. TeL št 5-18. Uraduje od 9-13. II! 1131 II II ilBE^SIfi Trst PinzzH GsnDold! št 2 s (prej Barriera) HMHHHBB AMBULATORIJ sa spolne, iHIktiUt, kola« bi otroik« boEazai 44 i.ra G* & A. De Lee Specialista spcpolnjeaa na pariški kliniki Moderno zdravljenje siillttične bolezni, zoženja in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okužen j. Sprejemata od M do 12 ia od 14 do 17. Cortca, Piazza NicoS6Tommasco (Piazzutta) • a— a— Urarna In zlatarna ;a ssre^sio ia Na debelo Bencin, petrolej, karbur, navadna in lina mazila, glazure, barve, laks, vrvi, šp ga, ovojni papir i. t. d. Dobave za avtomobile irf motore v vsaki uri. =r Lastna zaloga v Tolminu pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu". Najzmergiejše ceree. 40 r lic jo se ZflSTCPHl« in PREPRODAJALCI v vsej Julijski Kolini. IIIBHBH »BBSailBBim ASfiia SANDALI ADRifl SANDALI ADRIA SANDALI Udria čevlji turiste damski in molki dvojne Fivasi z flvoinim poletom cksvanl z !sk|ji iimmi mprb£I!IA Izdsiojs edino domače so najprimernejše obuvalo v dnevih vročine. preseko v ličnosti In trpežnosfl vse druge tovrstne izdel&e, so najcenejše olmvalo. \J ^ Adria fevSJi vseh vrst za vsak m in starost v razsit MM ia barvan. trpežM io li(&Q iz^laoi no urnim ia omiSei Mm Doji naj&oijie. ZGdmžno industrijsko podjetje te stroke (!RZ0 Macor i cevuars&a zadruga e Mirna pri Gorici Trst, Via Udine 26. 1'eliKo Izbero darov za birmo . 24 po najnižjih cenah. Velik dohod budilk znamko „Vella" En bolJSIH. 490 Lastne prodajalne: Gorica, COfSO Verdi 32 V M mm posojilol&s (nižje m&m vrla, tm). Trst, Via Mori 1, iiiizo magistrata. Razpošilja se na malo in veliko tudi iz tovarne v Mirnu.