GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ
LETO V.
LJUBLJANA, MAJA 1964
ŠTEVILKA 5
POJASNILO K ČLANKU »STIMULACIJA KLJUČNIH DELOVNIH MEST V PROIZVODNJI«, KI JE BIL
OBJAVLJEN V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA
NOVA STIMULACIJA
ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA ČASOPISA SMO PISALI O STIMULACIJI DELAVCEV, KI SO ZAPOSLENI NA KLJUČNIH PROIZVODNIH DELOVNIH MESTIH. SEDAJ PA, KO SO BILI TI PREDLOGI OBRAVNAVANI NA SEJAH UPRAVNEGA ODBORA IN DELAVSKEGA SVETA, POJASNJUJEMO V CELOTI, KOLIKO IN KAJ SE SPREMINJA IN POVEČUJE PRI DOHODKIH DELAVCEV V NAŠEM PODJETJU.
Finančna sredstva za osebne dohodke so v okviru letošnjega proizvodnega plana, v kolikor ga bomo uspešno realizirali, predvidena. v taki višini, da nam zagotavljajo te možnosti:
—	povečanje težavnostnega dohodka za 60 odstotkov oziroma 20 odstotkov,
—	povečanje dodatka za delo v izmenah za 20 odstotkov oziroma 40 odstotkov
—	povečanje osebnih dohodkov za napredovanja in za dodatek na ključna strojna delovna mesta.
1.	Težavnostni dodatek je bil pred približno 2. letoma določen v sedanji višini, vendar se je pokazalo glede na delovne pogoje, kakor tudi na višino dodatka, da to ne ustreza več stvarnemu stanju ter je že nujno,' da se ga popravi. Vsi predlogi, ki so obravnavali to vprašanje, so si bili enotni v tem, da se mora težavnostni dodatek povečati na težjih delovnih mestih; v metalurških obratih (razen modelne mizarne), v pločevinami s kovačijo in to za 60 odstotkov na sedanjo vrednost, enako tudi za vse tiste delavce, ki se vodijo v ostalih enotah, delovno mesto pa imajo stalno ali občasno v enem od metalurških obratov ali pločevinami s kovačijo.
V vseh ostalih enotah in sektorjih pa se težavnostni dodatek na že dosedanjih delovnih mestih poveča za 20 odstotkov. Ta povečanja se izvršijo tako, da ostanejo kriteriji za določanje dodatka isti, kot so bili do sedaj. Ker je pri obdelavi predlogov za priznavanje težavnostnega dodatka za delo na terenu bilo več različnih mišljenj, je delavski svet podjetja zadolžil vodstva tistih proizvodnih enot, ki imajo delo na terenu, da napravijo predloge na kakšen način in kakšne kriterije bomo določili za priznavanje težavnostnega dodatka. Te bo dokončno obravnaval in odobril upravni odbor podjetja.
Povečani dodatek za 60 odstotkov imajo tudi delavci enote HS, ki delajo v brusilnici tekačev, v livarni bele kovine ter brusilci ostalih enot. Delavci proizvodne enote oskrbovalnih obratov imajo tudi 60 odstotkov večji težavnostni dodatek, če delajo v metalurških obratih ali v pločevinami s kovačijo.
2.	Dodatek za delo v izmenah, tako za popoldansko, kakor tudi nočno izmeno je bil premalo stimulativen. To je sedaj prišlo do izraza, tako da delavci ne žele delati v izmenah ter si iščejo nova oziroma druga delovna mesta, kjer ni izmenskega dela. Prav gotovo je izmensko delo napor ter nastopajo poleg drugih tudi družinske težave. Pri upoštevanju vseh teh težav, in še zlasti za še popolnejšo zasedbo delovnih mest v drugi in tretji izmeni, je delavski svet sklenil, da se poveča dodatek;
—	za delo v drugi izmeni na 20 •dstotkov (od dosedanjih 8 odstotkov)
—	za delo v tretji izmeni na 40 •dstotkov (od dosedanjih 22 odstotkov).
Obračun tega dodatka ostane isti, kot je bil do sedaj, ravno tako tudi kriterij oziroma pravica, kdaj delavcu pripada ta dodatek in na kakšnem delovnem mestu.
3.	Posamezni predlogi za ključna proizvodna delovna mesta so bili prvotno tako široko obdelani, da jih ni bilo mogoče več vskla-diti s finančnimi možnostmi proizvodnih enot in podjetja v celoti, zato je bil delavski svet mnenja, da se oddvoji za ta predlog 22 milijonov dinarjev (bruto) sredstev.
Z obdelavo teh predlogov, katerih kriterije smo obdelali že v prejšnjem članku, je zadolžena tehnična služba in ker predlog velja od 1. maja, bodo ti predlogi v najkrajšem času ponovno obdelani. Seveda ne bodo tako široko zajeti, kot so bili prvotno. Želi-
OBISK AVSTRIJSKIH GOSPODARSTVENIKOV
V četrtek, 21. maja t. 1., je obiskala naše podjetje večja delegacija avstrijskih gospodarstvenikov pod vodstvom inž. VVemer-ja PFRIMERJA, predsednika koroške gospodarske zbornice, ki je zastopal predsednika avstrijske zvezne gospodarske zbornice trgovinskega svetnika inž. Rudolfa Sallingerja. V delegaciji, ki si je z velikim zanimanjem ogledala našo tovarno in se nato dalje časa zadržala v družbi predstavnikov našega podjetja, so bili gospodarstveniki iz vseh večjih avstrijskih industrijskih podjetij in avstrijska trgovinska atašeja iz Beograda in Zagreba.
mo, da bi predlogi obsegali resnično vsa problematična delovna mesta, tako glede na planske zadolžitve, ozka grla, vrednosti strojev, naprave in podobno.
4.	Finančna sredstva za napredovanja delavcev so s sklepom DS še enkrat večja, kot so bila v poslovnem lanskem letu, in sicer 70,016.630 dinarjev (bruto) sredstav za vse proizvodne enote in sektorje.
Način uporabe oziroma izvedbe napredovanj je določen s sprejetimi navodili o postopku pri napredovanjih. Tako je z navodili urejen sistem načina napredovanj, po drugi strani pa tudi z obstoječo organizacijsko shemo proizvodnih enot in sektorjev. Tam kjer bomo ugotovili, da je organizacijska shema Ovira za upravičena napredovanja, bodo obratni delavski sveti morali doseči z utemeljenimi predlogi korekturo organizacijske sheme.
Vse spremembe dodatka za izmensko delo za ključna strojna delovna mesta, težavnostne delovne pogoje in povečana sredstva za napredovanja terjajo precejšnja finančna sredstva. Zato bomo morali te večje osebne dohodke pokriti z večjo produktivnostjo, boljšim gospodarjenjem, varčevanjem s stroški in drugimi ukrepi, ki imajo za posledico boljši finančni rezultat oziroma večji sklad osebnih dohodkov.
Litostrojčani smo že neštetokrat dokazali, da zmoremo marsikaj. Kljub težavam smo bili še tako težkim in kompliciranim nalogam kos, zato nam tudi sedaj ne more biti pretežko, ko je najtežje že za nami.
Miro Završnik
Ob prvi obletnici skrajšanega delovnega tedna
Pred letom dni smo se odločili, da preidemo na skrajšan delovni čas. Ob tej priložnosti smo se odločili za težko nalogo, da povečamo našo produktivnost za 14,5 %. Ali z drugimi besedami povedano, da naredimo vsaj toliko, kolikor bi naredili pri 48-umem tedniku. Da bi uspešno opravili to nalogo, smo sprejeli vrsto ukrepov, katerih končni cilj je dvigniti produktivnost na zaželeni nivo. Nekateri ukrepi so bili kratkoročne narave, drugi pa so zahtevali daljši čas in tudi učinek teh ukrepov se ne pokaže takoj.
Ker smo bili ena od prvih gospodarskih organizacij, ki so prešle na 42-umi delovni tednik, so nas mnoge gospodarske organizacije prosile, da jih seznanimo z našimi izkušnjami in s težavami, ki jih imamo pri skrajšanem delovnem tedniku.
V našem podjetju so organizirale celo zvezne organizacije seminar in posvetovanje o problemih uvajanja 42-urnega delovnega tednika. Na tem posvetovanju so tudi naši sodelavci tolmačili naše težave in izkušnje, ki smo si jih pridobili pri prehodu na 42-urni tednik. Vse to inam kaže, da smo .pravilno pričeli reševati problem naše proizvodnje v pogojih 42-urnega tednika.
Tempo, s katerim smo pričeli reševati naše probleme, pa ne sme popustiti. Ne smemo se izogniti problemom, na katere naletimo vsak dan. Uspeh našega podjetja in naši osebni dohodki so izključno odvisni samo od dela naših možganov in rok.
Ko analiziramo naše poslovne uspehe v preteklem letu in še posebno v času skrajšanega delovnega tedna, lahko ugotovimo naslednje:
Produktivnost in velikost realizacije se nam je dvignila v zaže-
leni meri. Z realizacijo smo presegli celo naša pričakovanja. Dober gospodar pa ne sme gledati samo na velikost svojega dela, ampak tudi na kvaliteto dela in s kakšnimi stroški ,smo uspeli narediti določeno delo. Stroški podjetja so tisti element, kateremu moramo posvetiti še več pozornosti kot doslej. Torej kako in na kakšen način znižati stroške ie naloga nas vseh, ker masa vseh stroškov nastaja v neposredni proizvodnji in tu moramo pričeti z delom. Že znižanje stroškov in s tem doseganje boljšega poslovnega uspeha našega podjetja je UO sprejel ustrezne organizacijske ukrepe — od analize našega proizvodnega programa za čim večjo specializacijo do načina in politike nagrajevanja.
Pri vseh teh ukrepih bi še posebej poudarili ukrepe, ki imajo za cilj zmanjšanje nadurnega dela pod lanskoletno raven. Pri analiziranju naše organizacije dela odkrivamo notranje rezerve v delovni sili, ki jih moramo mobilizirati za povečanje produktivnosti dela in vzporedno z akcijo nadaljnjega izpopolnjevanja delitve dohodka, v katero moramo vključiti čimbolj stimulativne elemente. Če bomo znali izkoristiti te rezerve, bomo lahko zmanjšali število nadur na minimalno število.
Boriti se moramo za izpopolnitev druge in tretje izmene, k^r imamo nrav tu ogromne rezerve. Poiskati moramo pravilno pot za čim večje in boljše izkoriščanje našega strojnega parka. Vsi vemo, da imamo ogromno naročil, a da zamujamo roke in plačujemo penale, da na ta način trpi tudi ugled našega podjetja pri kupcih, ki čakajo na naše dobave. Stroje in naročila imamo. Pridobiti moramo nove kvalitetne sodelavce tako v pripravi dela ■kakor pri strojih. Izpolnitev te .naloge nam bo prinesla večji dohodek, ekonomičnost in večje osebne dohodke.
Pri izpeljavi katerekoli naloge se moramo zavedati, da skrajšani delovni teden nismo dobili kot darilo družbe. To pomeni, da si moramo sami zagotoviti ugodnosti, ki nam jih mudi 42-urni tednik; boljši uspeh in s tem večji osebni dohodki so izključno plod našega lastnega dela.
Andrej Vrhovec
V teh dneh nas obišče delegacija leningrajske turbinske tovarne XII. kongresa KP Sovjetske zveze. Delegacija s tem vrača obisk naših vodilnih predstavnikov, ki so bili v tej tovarni lani jeseni. Tovarišem iz bratske Sovjetske zveze, iz herojskega Leningrada, ki so naši delegaciji priredil čudovit sprejem, želimo, da bi se med nami kar najbolje počutili, želimo, da bi z njimi izmenjali koristne izkušnje in še bolj c krepili velike prijateljske stike. Na sliki: S svečanega sprejema naše delegacije lansko jesen
MEDNARODNO PRIZNANJE
Inštitut za dvigala nam je na mednarodnem velesejmu v Leipzigu izročil zahvalo in priznanje za viličarja razstavljenega na sejmu. Priznanju so bile priložene tudi zelo zanimive fotografije, ki prikazujejo naš viličar in številne gledalce.	S. R.
Trdnejše vezi
Plenum poslovno-tehničnega sodelovanja med delovnimi skup-	zasedanju je bil sprejet po-
nostmi Litostrojem, Metalno in STT je v dneh 7. in 8. maja 1964 slovnik, ki ureja delo vseh or"a-zasedal v Trbovljah. Kritično je pretresel dosedanje poslovno-teh- nov poslovno-tehničnega sodelo-nično sodelovanje in pregledal delo komisij in drugih svojih or- vanja, t. j. plenuma, koordinacij-ganov.	- -...
Udeleženci plenuma so v razpravi ugotovili, da je dosedanje sodelovanje potekalo ugodno in uspešno. Vendar pa je že treba napraviti v sodelovanju korak naprej, ga učvrstiti in mu dati tudi primemo pravno obliko. Zato so udeleženci plenuma sklenili priporočiti delavskim svetom vseh treh podjetij, naj do 1. julija 1964 potrdijo okvirno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju. Prav tako naj čimprej sklenejo tudi posebne pogodbe, ki bodo urejale usklajevanje proizvodnih kapacitet vseh treh podjetij, razvoj proizvodov, poenotile standardizacijo in tipizacijo, poenostavile tehnološke postopke, uredile normative materiala, tesnejše tehnično sodelovanje sploh in skupno komercialno nastopanje.
Zanimiv je sklep, da so delavski sveti vseh treh podjetij dolžni medsebojno obveščati se o svojih zasedanjih z dostavljanjem dnevnih redov, dokumentacije in sklepov. Kadar se bo na zasedanjih delavskih svetov obravnavalo poslovno-tehnično sodelovanje, je udeležba predstavnikov delavskih svetov ostalih dveh podjetij obvezna, sicer pa zaželena.
Na plenumu so ugotovili, da je potrebno ustanoviti skupino strokovnjakov iz vseh treh podjetij, ki se bo ukvarjala izključno s problemi strokovno-tehnič-nega sodelovanja. Prva naloga te strokovne skupine bo, da pripravi skupen elaborat o ekonomsko-tehničnih osnovah poslovno-tehničnega sodelovanja. Elaborat mora zlasti uskladiti tudi perspektivni razvoj vseh treh podjetij.
Za še neobdelana ali nezajeta področja so bile ustanovljene: komisija za higiensko-tehnično varnost, komisija za finančno-računovodska vprašanja in podkomisija za uskladitev dela iz-
obraževalnih služb. Vsem so bile določene naloge, ki naj jih opravljajo. Komisija za notranje in zunanje tržišče pa je bila reorganizirana v komisijo za komercialna vprašanja s podkomisijo za raziskavo trgov. Komisija za informiranje kolektivov mora odslej obvezno sodelovati na vseh plenumih.
skih komisij in podkomisij. Posebej je bilo še sklenjeno, da morajo koordinacijske komisije o svojem delu redno obveščati samoupravne organe vseh treh podjetij.
Več o zasedanju plenuma bomo čitali v glasilu Metalne iz Maribora Naša tovarna, ki bo za vse tri kolektive objavilo podrobnosti o plenumu in njegovih sklepih.	Jur.
P
rvorncLjSke po
Le poLi/ufe
Pred 1. majem so nekateri najprizadevnejši člani našega kolektiva prejeli pismene pohvale. Objavljamo seznam vseh pohvaljenih.
GRS — vsi člani delovnega kolektiva PE Oskrbovalni obrati: Geza Veren, Janez Avsec, Brane Leskovec, Djuro Mučič, Franc Nose, Vinko Resnik, Vinko Sutar, Filip Bele, Vojko Du-bokovič, Nikolaj Sedej, Franc Kovačič. Izidor Brezovšek, Ivan Starč-nik, Emil Poljanec, Franjo Mitrovič, Franc Oblak, Ivan Prešeren, Marjan Miklavčič, Marijan Marič, Ciril Adler. Splošni sektor:
Nežka Tomažin, Anica Rossi, Ignac Zajec, Jože Prešeren, Janez Rižnar, Karla Prosen, Marija Perkovič. Anica Škrjanec, Mara Novak, Gabrijel Primožič. Ana Babnik. Ivanka Biček, Dušanka Perišič, Marija Možek, Ana
SREČANJE Z MLADINO
IZ PAPIRNICE VEVČE
Dne 23. aprila 1964 smo mladinci Litostroja obiskali papirnico Vevče, kamor so nas povabili tamkajšnji mladinci. Po prisrčnem sprejemu smo si temeljito ogledali tehnološki postopek te nadvse zanimive tovarne, nato pa smo se pogovorili o delu rpladiri-ske organizacije, o uspehih podjetja in podobno.
Med tem časom, ko so bili razgovori, so se nekateri naši mladinci pomerili v naslednjih športnih disciplinah: streljanju, šahu in namiznem tenisu. V prvih dveh smo izgubili, v namiznem tenisu pa zmagali. Dogovorili smo se za povratno srečanje v Litostroju.	Janko
Spet bomo volili delavske svete
Delavski svet podjetja je na svojem 23. rednem zasedanju dne 29. aprila razpisal redne volitve v delavski svet podjetja in delavske svete proizvodnih enot. Volitve bodo v četrtek, dne 4. junija 1964, od 5. do 16. ure.
Po novih predpisih se volijo člani delavskega sveta za dve leti, in sicer tako, da se polovica vseh članov voli za eno, druga polovica pa za dve leti. Zato bomo letos volili kandidate na dveh listah, in sicer eni kandidati za dve in eni kandidati za eno leto. Tudi pri letošnjih volitvah bo v našem podjetju devet volilnih enot s trinajstimi volišči. Skupaj bomo volili v centralni delavski svet podjetja 67 članov, in sicer 34 za eno leto in 33 za dve leti, tako da bodo posamezne proizvodne enote, sektorji in službe volili od najmanj štiri, do največ štirinajst članov v centralni delavski svet, kar pač ustreza sorazmerju med številom članov vse delovne skupnosti in številom članov posameznih delovnih skupnosti enot, ki tvorijo volilno enoto.
V delavske svete proizvodnih enot, sektorjev in službe pa bodo člani posameznih enot volili skupaj 147 članov, tako da bo imela
MLADINSKI DROBIŽ
V	zadnjem času smo zelo zadovoljni z delom kulturne sekcije pri tovarniškem komiteju miadine. Ta sekcija je pripravile program za
skupni nastop v Trbovljam Folklorna skupina je dobila od SZDL terena Litostroj prostor za vaje, tako da je končno po nekaj letih rešen problem, ki je člane folklorne skupine že dolgo skrbel.
V	organizaciji kulturno-prosvetne skupine si je 80 mladincev ogledalo v Mladinskem gledališču veseloigro Starši naprodaj.
Okoli 30 mladincev se je udeležilo ekskurzije v nuklearni inštitut Jožef Stefan, kjer so si polne tri ure ogledovali vse prostore in naprave.
vsaka volilna enota najmanj 15 članov do največ 2 člana, kar je odvisno od tega, koliko volivcev je zaposlenih v posamezni volilni enoti.
Kaj je ob tem dogodku naloga vsakega člana našega podjetja?
Dolžnost nas vseh je, da bomo volili najboljše in da bomo sodelovali pri pripravah za volitve.
Nadalje moramo pogledati v volilne sezname, če smo vpisani v volilnem imeniku svoje volilne enote in sodelovati pri izbiranju in predlaganju kandidatov za nove člane organov samoupravljanja.	S. M.
Cuk, Angela Fuss, Terezija Steblovnik.
PE Pločevinama — kovačija:
Jurij Balkovec, Avgust Martini, Leopold Miklič, Marko Momčilovič, Jože Rešetič, Jože Jambrovič, Vinko Vidovič, Janez Virag, Miro Zupanič. Centralni tehnični biro:
Franc Majnik PE 'Hidravlični stroji:
Castislav Jerin, Janez Bergant, Slavka Kranjc, Zdenko Gruden, Vinko Robič, Friderik Vesel, Alojz Grebenc, 'Vlado Cera j, Ladislav Vrta-rič, Jože Ambrožič, Anton Sušnik, Dušan Stražiščar, Rudi Finžgar, Janez Kumer, Franc Baumkirher, Ivan Cedilnik, Marjan Križnar, Alojz Razpotnik.
PE Stroji in naprave:
Boris Tertnik, Ivan Jesenšek, Janez Crnak. Jože Lisjak, Marjan Lovšin, Ivan Grudnik Peter Kalan, Jože Jeger, Franc Novak, Janez Blaznik, Marko Podlogar, Franc Troj ar, Ernest Kristan, Alojz Možina, Ivan Križman, Danilo 'Pečar, Jože Marinček. Anton Turk.
PE MO livarna sive litine:
Stane Meserko. Janez Jurček, Jože Keber, Martin Letnar, Martin Polanec, Anton Koželj, Jože Kunič, Štefan Velikonja. Anton Petje. Alojz Baloh. Alojz Štancer. Andrej Končan. PE MO Modelna mizama:
Rudi Telban, Polde Petrin, Franc Gregorec, Drago Pogačnik, Franc Kovačič.
PE MO — livarna jeklene litine: Arnold Terčič. Slavko Sever. Anton Fortuna, 'Vinko Udovič. Anton Ja-kofčič, Ivan Vižintin. Ludvik Ferlič. Ivo Sabol, Franc Venecija, Franc Spendal. Jože Glavan, Andrej Stam-car, Alojz Lesjak, Karel Hadler, Anton Panič. Franc Kotnik, Karel Saje, Feliks Kraljič, Janez Mazi, Anton Kralj, Josip Klobučar, Jože Čonč. Janez Kek. Adolf Dimc, Mirko Drk, Ivan Cafuta. Avgust Srša, Slavko Cvirn. Alojz Udovič. Viktor Pa.ik, Mijo Patafta. Franjo Grosman, Franc Zupančič. Kosi Anton.
PE Tehnično-kontrolni biro:
Jože Cenkar. Jože Žilavec, Rudolf Katnlč. ing. Franc Kralj. Ivan Vidmar, Viktor Žerjav, Stane Markelj, Martin Jerebič.
Proda.ino-nrojektivni biro:
Kolektivna pohvala oddelku — Pro-daia črpalk
Bojan Rozman, Marjan Belin. Silvo Ravnikar. Anica Poteko, ing. Veljko Namorš, Tilka Gantar, Janez Kastelic. PE Diesel-transnort:
Janko Ogrič, Peter Mravlja. Janez Jugovič. Jože Coš. Slavko Jutršek, Franc Levec. Stane Lendero, Vinko Štirn, Leopold Jelnvčan. Slavko Erjavec, Viktor Novak, Vinko Cvelbar. Jože Stojnič, Anto-n Pugelj. Jože Krsnik.
PE Materialni biro:
Jakob Podreberšek. Ernest Florjanič. Alojz Gregorčič, Ivanka Pečjak. Angelca Galjot, Drago Gorenc, Vinko Kocjan, Marjana Pušnar.
PE EAO:
Rudi Vavpotič PE Kadrovski sektor:
Dr. Branko Alujevič. Joža Belihar, Julka Fabjan, Milan Milanič, Angelca Perko, Angelca Komte, Anica Tepina.
Vsem prizadevnim sodelavcem velja tudi naša prisrčna čestitka.
Indijska delegacija
PREDKONGRESNA KONFERENCA ČLANOV ZK
Za ureditev
življenjskega standarda
V četrtek, dne 14. maja, je bila v naši restavraciji predkongresna konferenca članov ZK Litostroja. Sorazmerno velika udeležba priča o zainteresiranju članov za to obliko sestankov. Kljub odlično pripravljenemu uvodnemu referatu sekretarja TK ZKS inž. Franca Pentka, tehtnim razpravam in koristnim sugestijam, zlasti glede ureditve naših dohodkov, je konferenca slabše uspela. Najpomembnejši razlog za to je v tem, da prostor (restavracijska dvorana) absolutno ne ustreza temu namenu.
Objavljamo glavne misli sekretarjevega referata:
Na letni konferenci v mesecu novembru minulega leta smo kritično ocenili delo in vlogo ZK na različnih področjih udejstvovanja v naši delovni organizaciji. Seminarji s sekretarji osnovnih organizacij, ki jih je organiziral občinski komite, seje TK — posvečene aktualnim vprašanjem, so primeri, ki nam povedo, da komunisti v naši delovni organizaciji tudi pred VI. plenumom CK ZKJ niso mirovali. To je med drugim tudi plod političnega programa ZK Litostroja. Priprave za predkongresno konferenco so bile zato tudi močna nova spodbuda za še bolj poglobljeno delo 'komunistov pri analiziranju prakse v luči smernic VI. plenuma. Ze doslej izvršeni pregledi na nekaterih področjih dela so pokazali, da bo treba marsikje 'prekiniti z našo dosedanjo prakso, če hočemo v našem podjetju več in bolje delati. Skupni cilj — ustvariti tudi vse pogoje za naš hitrejši skupni razvoj in za dvig življenjskega standarda slehernemu članu kolektiva — obvezuje komuniste kot vodilno politično silo v naši delovni organizaciji, da izberemo čim krajšo pot k temu cilju.
Poslovna politika našega podjetja, politika nagrajevanja po delu, politika investiranja, problematika modernizacije proizvodnje, politika planiranja itd. so tista področja pri udejstvovanju nas komunistov, ki jih velja posebej obdelati.
Slabše zaključeno poslovno leto 1963 mora vsem članom ZK, še posebej pa komunistom na odgovornih delovnih mestih in v. samoupravnih organih v naši predkongresni dejavnosti dati posebno skrb pri iskanju vzrokov za slabše poslovanje. Vprašamo se, kje smo bili člani ZK na odgovornih delovnih mestih in v samoupravnih organih, da smo kljub nekaterim opozorilom tovarišev v gospodarsko računskem sektorju ostali vsi do zaključka poslovnega .poročila za leto 1963 cb strani teh dogajanj. Res je, da nas opravičuje nekaj objektivnih pokazateljev (podražitev materiala, povečanje proizvodnih stroškov), ki so negativno vplivali na naš poslovni rezultat, vendar pa tudi take ugotovitve ne zmanjšujejo krivde vseh odgovornih v podjetju.
KONFERENCA
O DOKUMENTACIJSKI SLUŽBI
V ponedeljek, 20. IV. 1964, ie bila v prostorih Kluba ljudskih poslancev v Ljubljani delovna konferenca o informacijski in dokumentacijski službi, ki jo je sklical zavod SRS za produktivnost dela.
Med diskusijo so poudarili predvsem štiri pomembne naloge informacijske in dokumentacijske službe za podjetje. Te so:
1.	Zbirati vse tiste dokumente (ekonomsko tehnična dokumentacija, članki v revijah in časopisih, normativi, predpisi, zakoni, standardi), ki vsebujejo kakršnekoli za podjetje zanimive in potrebne informacije in na ta način omogočiti ažurno obveščenost.
2.	Te informacije v zgoščeni obliki kratko in razumljivo posredovati uporabnikom v podjetju in jim s tem prihraniti dragocen čas.
3.	Pomagati podjetju, da se okoristi z že dognanimi izsledki in preprečiti trošenje sredstev za iskanje izboljšav postopkov ali proizvodov, ki so jih odkrili že drugi.
4.	Očuvati dragocene interne dokumente podjetja.
Ko ocenjujemo delo naših samoupravnih organov v našem podjetju, lahko trdimo, da je postalo samoupravljanje tudi pri nas stvarnost, brez katere ne moremo več delati. Njihovo, delo je vedno zajemalo aktualno problematiko v podjetju, na primer proizvodno problematiko, ekonomiko podjetja, delitev dohodka, stanovanjsko problematiko itd., vendar z načinom dela, z vsebino dela v nekaterih organih nismo zadovoljni. Večjo aktivnost samoupravnih organov smo opazili tudi v DS proizvodnih enot. Centralni samoupravni organi (CDS in UO) posvečajo vsebini svojega dela dovolj skrbi in so dnevni redi sestankov teh organov bili dovolj pestri (morda .preobširni), vendar vsaj za člane CDS včasih malo zanimivi. Ali so problemi, ki jih obravnavamo na sejah CDS, res že na OD S in na UO podjetja toliko pripravljeni, da ne potrebujemo širše razprave na CDS? Ali člani delavskega sveta ne razumejo problematike ali pa je ne preštudirajo?
Ker se nam približujejo volitve v organe samoupravljanja, se moramo komunisti pripraviti na vsebinsko in kadrovsko akcijo.
Komunisti naše delovne organizacije posebno pozorno spremljamo notranjo delitev ustvarjenih sredstev delovne organizacije, še .posebej pa delitev sredstev za OD. Naša delovna organizacija ima pravilnik delitve OD in moramo priznati, da vsebuje določene elemente, ki bi lahko pomenili korak naprej pri politiki delitve OD. Lahko celo trdimo, da daje pravilnik CD podjetja določeno samostojnost PE in sektorjem, ko jim popolnoma zaupa v razpolaganju sredstev, ustvarjenih iz poslovnega uspeha IPE oziroma sektorjev na osnovi lastnih pravilnikov ČD in OD. Vendar moramo ugotoviti, da na tem področju po tem, ko smo izdelali navedene pravilnike, nismo naredili nič posebnega. Postavljam vprašanje. zakaj ni prišlo do izdelave pravilnikov za delitev ČD in OD po PE in sektorjih? Zakaj nismo že obstoječi pravilnik o delitvi OD še naprej razvijali in iskali metode in kriterije za ugotavljanje delovnega rezultata tudi za tista delovna mesta, za katera takih metod in kriterijev še nimamo. Vsi ukrepi, na primer dodatek za ključna delovna mesta, ■ki smo jih naredili na tem področju v zadnjih letih, pomenijo le začasne ukrepe, s katerimi smo reševali trenutno situacijo zaradi večje ali manjše fluktuacije delovne sile. Četudi je zadnji ukrep te vrste — dodatek za ključna proizvodna delovna mesta — smatrati na videz za pozitivnega, saj poudarjamo ključna proizvodna delovna mesta, ie smatrati to le kot začasen ukrep, ker ne rešuje problema nagrajevanja kot ceiote. Način ugotavljanja rezultatov poslovanja naj bo tak, da ga bodo razumeli vsi proizvajalci in da ibodo sami znali izračunati vrednost svojega dela pa tudi vrednost drugih delovnih mest (danes je to težavno — struktura OD je komplicirana).
Ugotavljamo, da je treba bistveno spremeniti našo investicijsko politiko v korist standarda našega delovnega človeka.
Poleg programiranih investicij smo beležili tudi dodatne nepla-nirane investicije, za katere nismo imeli ekonomsko dovolj preštudiranih osnov in ne dovolj'jasnih konceptov, kar nas sili na izdelavo dolgoročnega proizvodnega programa.
Konferenca je obravnavala številna druga vprašanja, ki jih bomo zaradi zaključene redakcije v izvlečkih objavili prihodnjič.
Pregled novic
Posojila Jugoslovanske investicijske banke
Jugoslovanska investicijska banka bo v kratkem objavila odlok o pogojih, po katerih bodo republiške gospodarske banke od prvega avgusta predložile zahtevke za dodelitev posojil za zgraditev novih elektroenergetskih objektov. V tem primeru gre za elektrarne, ki naj bi začele obratovati v letih 1969 in 1970. Investitorji morajo zagotoviti ustrezno udeležbo, kolikor hočejo dobiti posojilo, stroški investicij pri hi-
NAŠ ŽERJAV
»Politika« iz Beograda je pred časom objavila članek, v katerem govori med drugim o postavitvi montažnega stojala v Skopski železarni s pomočjo žerjava, ki ima nosilnost 150 ton. Ta žerjav je skupno delo Metalne iz Maribora, ki je izdelala projekt, Litostroja, ki je izdelal tipske dele, in tovarne Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda, ki je žerjav montirala.
droelektrarnah pa ne bi smeli presegati 45 din, pri termoelektrarnah pa 25 din za kWh proizvedene elektroenergije.
Sedanje elektrarne v Jugoslaviji dajejo letno kakih 12 milijard kWh. Za zadovoljevanje potreb v obdobju sedemletnega plana pa bi bilo treba zgraditi elek-
trarne, ki bi dajale še kakih sedem milijard kWh elektroenergije na leto.
Cilj tega odloka pa naj bi bil predvsem v tem, da se pravočasno reši vprašanje, kje bodo zgrajene nove elektrarne in da se vse priprave za graditev opravijo v kar se da najkrajšem času.
Dva pomembna sklepa DS
Delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji 29. aprila 1964 sprejel med drugim statut podjetja in zadolžil pravno službo Splošnega sektorja, da stalno zasleduje zakonske spremembe in spremembe v podjetju zaradi eventualnih sprememb oziroma dopolnil statuta. Delavski svet je razrešil komisijo za sestavo statuta in izrekel članom komisije posebno priznanje za uspešno opravljeno delo pri statutu.
Na tej seji so člani delavskega sveta sprejeli tudi sklep, da se
kvota za osebne dohodke poveča od 1,5 odstotka na 3 odstotke, s čimer se poveča kvota za osebne dohodke za 35 milijonov dinarjev oziroma tako, da znaša skupaj 70,016.630 dinarjev.
Francoska delegacija
Obiskali so nas
Večje gospodarske investicije
Dne 20. aprila 1964 je Josip Broz-Tito, predsednik SFRJ in generalni sekretar ZKJ, odprl peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. V svojem govoru je predsednik Tito posvetil posebno pozornost zboljšanju življenj-
POHVALA ZA NAŠ STATUT
Komisija za pregled statutov pri občinski skupščini šiška je na svoji seji, ki je bila konec prejšnjega meseca, med drugim ugotovila, da je statut našega podjetja eden najbolj strokovno obdelanih ter izpopolnjenih statutov v občini šiška. To je brez dvoma zelo pohvalno za člane komisije, ki so pripravljali statut.
TEST
V ponedeljek in torek, 26. in 27. aprila 1964, je izobraževalni center našega podjetja v sodelovanju s psihološkim oddelkom kadrovske službe izvedel psiho-teh-nične preizkušnje za 60 kandidatov poklicne šole Litostroj. Vsak od teh kandidatov je bil podvržen sedmim psiho - tehničnim preizkušnjam.
ske ravni delovnih ljudi s pripombo, da se peti kongres z vso pravico loteva tega glavnega vprašanja. Med drugim je tudi opozoril, da so negospodarske investicije precej večje od gospodarskih in da je potrebno to razmerje popraviti v korist gospodarskih investicij. Pripomnil pa je tudi, da morata biti naš delavec in strokovnjak bolje nagrajena, delovni ljudje pa bi morali imeti višjo življenjsko raven.
KOVINSKA INDUSTRIJA — NAJVAŽNEJŠA
Na seji Gospodarske zbornice Hrvatske, ki je bila pred dnevi v Zagrebu, so med drugim ugotovili, da predstavlja kovinska industrija najvažnejšo panogo našega gospodarstva. Na posvetovanju v Zagrebu so tudi predlagali, naj naša strojegradnja najde kupce predvsem na zahodnem trgu. Da bi dosegla ta cilj, pa mora seveda posvetiti vso pozornost kvalitetni in sodobni proizvodnji.
12. marca nas je obiskal dr. Jaroslav Martinič, predsednik društev za Združene narode in rektor univerze iz ČSSR. Ogledal si je tovarno in se zanimal za delovanje podobnih klubov pri nas.
16. marca je prišel v podjetje Gyorgy Zagor, novi ambasador LR Madžarske v Jugoslaviji. Ogledal si je tovarno in se s predstavniki podjetja dalj časa razgovarjal o podjetju.
20. marca nas je obiskala delegacija Zveze bivših borcev iz Francije. Po ogledu so se zanimali za skrb podjetja za bivše borce.
27. marca je prišel v podjetje David Ganao, zunanji minister Konga-Brazzaville. Zelo se je zanimal za naše proizvode in za organizacijo delavskega samoupravljanja.
27. marca smo sprejeli delegacijo mesta Pesara iz Italije. Po ogledu podjetja so se pogovarjali s predstavniki podjetja in se zanimali za našo proizvodnjo.
10. aprila nas je obiskal Tony Melhill, predsednik socialistične stranke iz Melbourna. Ogledal si je tovarno in se zanimal za delovanje družbeno-političnih organizacij v podjetju.
24. aprila je prišel s V. kongresa sindikatov v Beogradu pred-
sednik panafriških sindikatov. Ogledal si je tovarno in se zanimal za probleme sindikalne organizacije v našem podjetju.
25. aprila nas je obiskal Guv Mollet, generalni sekretar socialistične stranke Francije. S svojimi sodelavci si je ogledal podjetje in se dalj časa pogovarjal s predstavniki podjetja o vlogi sindikalne organizacije v podjetju in o delavskem samoupravljanju.
Ustanovljen klub organizacije Združenih narodov
Na pobudo tovarniškega komiteja Zveze mladine Litostroj je bil ustanovljen v mladinskem aktivu IC klub OZN. 'V razgovoru s predsednikom kluba Jožetom V o 1 o v c e m in sekretarjem Pav-
Uspela nabiralna akcija papirja
Seminar za mladinske voditelje
Tovarniški komite Zveze mladine Litostroja je organiziral enodnevni seminar v Podvinu, ki je bil namenjen mladinskim voditeljem v podjetju. Udeležili so se ga tudi predstavniki občinskega komiteja Zveze mladine Šiška, ki so spregovorili o aktualnih nalogah mladinske organizacije kot subjektivne sile v podjetju, o delu mladinskih aktivov in njihovem poslovanju ter o statutu in programu Zveze mladine. Pri tem so poudarili, da je postalo delo subjektivnih sil zelo obsežno, kvalitetno zahtevno, specifično po teži problemov. ki se pojavljajo v različnih pogojih in njihovem značaju. Zato se mora organizacija Zveze mladine notranje organizacijsko-politično o-krepiti, izpopolniti in prilagoditi novim nalogam, ker bo le na ta način tudi v naprej v konkretni družbeni praksi pomenila napredno družbeno silo mladih ljudi. Organizacija Zveze mladine bo morala biti sposobna v vseh trenutkih in na vsakem mestu učinkovito posegati v bistvena družbena dogajanja pri nas ter usmerjati razvoj mlade osebnosti.
USPELA MLADINSKA PRIREDITEV
V četrtek, 7. maja 1964, je bila v Delavskem domu v Trbovljah zabavno glasbena prireditev Vesele tovarne, ki so jo v počastitev tedna mladosti organizirale mladine Litostroja iz Ljubljane, Metalne iz Maribora in Strojne tovarne iz Trbovelj. Prireditev je navdušila Trboveljčane, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Delavskega doma.
Mladina potrebuje take voditelje, ki bodo dobro organizirali delo, ki bodo • ustvarili take pogoje za mladinsko udejstvovanje, kjer bo vsak posameznik odločal o . problemih in se bo vsak čutil odgovornega za delovni uspeh.
-Sil-
Novo ustanovljena ferialna družina našega podjetja je takoj po ustanovitvi naletela na finančne težave. Odbor družine je sklenil,
POMEMBNA POGODBA
Po več kot enoletnih pogajanjih je naše podjetje uspelo z DTD v Novem Sadu zaključiti pogodbo za dobavo opreme za novo veliko črpalno postajo Bečevo v Vojvodini. Oprema za to postajo je vredna nad 100 milijonov dinarjev. Rok za dobavo in montažo celotne opreme je v drugi polovici naslednjega leta.
da bodo skušali priti do denarja z nabiralno akcijo starega papirja. Dobro sestavljen program in dobra volja članov s-ta rodila lep rezultat. Nabrali so nad dva tisoč kilogramov starega papirja in ga vnovčili. Denar potrebujejo predvsem za organizacijsko poslovanje družine. Ferialci so se v tej akciji izkazali kot dobri člani in tudi s tem dokazali, da bodo fe-rialno družino dobro vodili ter poizkusili narediti vse za njen obstoj.
Člani te družine -so že organizirali svoj prvi izlet.	-Sil-
Prvomajska parada
Tako kot vsako leto smo se tudi letos udeležili prvomajske parade v Beogradu, kjer smo prikazali na lepo prirejenem kamionu Francisov tekač — Kokin Brod, ki tehta tri tone.
Naše podjetje se je udeležilo razstave publikacij in časopisov pod naslovom Press 64, ki je bila v Beogradu ob koncu meseca aprila. Na tej razstavi je oddelek naše splošne propagandne službe prikazal del svojih informativnih in propagandnih publikacij pa tudi propagandnih letakov in lepakov, ki jih je izdala v zadnjem času
NOVO ORGANIZIRANA MLADINA V KADROVSKEM IN SPLOŠNEM SEKTORJU
Na pobudo tovarniškega komiteja Zveze mladine in s pomočjo sekretarke osnovne organizacije ZK splošnega sektorja je bil sklican ustanovni sestanek teh sektorjev. Za prvi ustanovni sestanek sta bili -organizacija in priprava odlični. Pričakovali smo, da se ga bodo mladinci polnoštevilno udeležili, žal pa ni bilo tako. Sestanka se je udeležilo samo pet mladincev od petdesetih in preostala nam je ponovna priprava za ustanovni zbor. Šele drugega ustanovnega sestanka so se udeležili v zadostnem številu in izvolili svoje mladinsko vodstvo, ki se je seznanilo z nalogami tovarniškega komiteja Zveze mladine.
-Bil-
lom Razborškom sem izvedel nekaj več o nalogah in programu kluba.
Klub OZN v IC je bil ustanovljen meseca marca. To naj bi bila povsem samostojna študijska organizacija, ki se mora povezati z ostalimi tovrstnimi klubi. Za začetek so navezali stike s klubom OZN TSŠ in ESŠ v Ljubljani.
Klub šteje 17 članov in ga smatrajo kot posebno obliko idejno vzgojnega dela mladine, za katero je tudi veliko zanimanje mladih. Mladina bo lahko tu spoznala življenje in dejavnosti OZN. Klubi OZN niso množične organizacije, kjer bi mogel najti »konjička« sleherni mladinec. Člani delajo na prostovoljni osnovi in zato pričakujemo uspešno delo, saj obstajajo za to pri nas vse možnosti.
V naš klub si želimo pridobiti predvsem aktivne in delavne člane, ki jih veseli to delo. Znano nam je,'da klub OZN zajema tudi delo moderne produkcije, ki nas mlade kovinarje izredno zanima.
Klub OZN izobraževalnega centra je organiziral do sedaj že dve predavanji, ki sta bili namenjeni za celoten delovni kolektiv: O Kitajski in Moja domovina Kenya. Predavanji sta bili dobro obiskani.	-Sil-
ZAGREBšKIVELESEJEM
Kot vsako leto smo tudi letos sodelovali na Zagrebškem spomladanskem velesejmu, ki je bil od 18. do 26. aprila. Na velesejmu smo poleg nekaterih drugih naših izdelkov razstavljali tudi popolnoma avtomatizirano hidravlično stiskalnico HS-I00 ton s programskim krmiljenjem, ki bo služila za preoblikovanje duro-plastičnih mas.
OPAZOVANJE REČNIH TOKOV
V prihodnjih desetih letih bo nad 10.000 hidrologov iz raznih dežel, ki so članice UNESCO, organizirano in sistematično opazovalo in proučevalo rečne tokove in njihove posebnosti ter vse čini-telje, od katerih je odvisen hidrološki ciklus padavin. V to mednarodno znanstveno raziskovalno akcijo se bo vključila tudi Jugoslavija s svojim nocionalnim programom.
Posvet o kvaliteti
Litostrojski smučarji med seboj
Dne 1. 4. 1964 je bilo v mali dvorani naše restavracije posvetovanje o problemih uvajanja statistične metode kontrole kvalitete. Organizacijo posvetovanja je vodil TKB Litostroja. Pri posvetu so sodelovala naslednja podjetja: TAM, STT, ISKRA, SAVA, TITAN, LITOSTROJ, FAMOS, TORPEDO, 14. OKTOBER, BAGAD, DURO DAKOVIC.
Razen šefov služb .kvalitete in njihovih sodelavcev iz teh podjetij sta se posvetovanja udeležila tudi direktor Zavoda SRS za produktivnost dela prof. Radovan Arnejčič in sodelavec zavoda inž. Loitar Kozina.
Posvetovanje je odprl in pozdravil navzoče generalni direktor 'Litostroja Ivan Kogovšek, ki je med drugim dejal:
»Mi zelo cenimo delo statistične metode kontrole kvalitete, ker s svojimi prizadevanji pomaga reševati probleme vključitve našega podjetja v mednarodno delitev dela. Želim, da bi bilo to posvetovanje čim uspešnejše, da 'bi si udeleženci tovariško izmenjali izkušnje, ki ste si jih pridobili pri dosedanjem delu v raznih podjetjih.
Kolikor mi je znano, so takšna posvetovanja postala že tradicija, saj je današnje posvetovanje 8. po vrsti. Mislim, da je koristno, da v takem krogu izmenjate mišljenja, poglede in izkušnje in po mojem mnenju je prav, da bi s tradicijo takih posvetovanj nadaljevali.«
V delovnem delu posvetovanja smo razpravljali o:
Izkušnjah in .problematiki stimulacije kvalitete; vlogi SMKK -pri raziskovalno razvojni dejavnosti v podjetju; sistemih zasledovanja in dokumentacije s posebnim ozirom na možnosti zasledovanja dela tekoče kontrole na osnovi podatkov prevzemne kontrole; profilu kontrolorjev v individualni proizvodnji; organizacijski obliki ukrepanja na osnovi podatkov in analiz SMKK; zagotovitvi enotnosti izvajanja sistema SMKK pri decentralizirani kontroli; SMKK v servisu in serijskem remontu motorjev.
Za vsako točko dnevnega reda je dal referent kratek izčrpni pregled problematike lin navedel svoje predloge in poglede pri reševanju problema. V diskusiji so sodelovali tovariši, ki so na kompletnih primerih pokazali način, kako so se lotili reševanja določene naloge. Pri analiziranju vseh vprašanj so odkrito razgrinjali tako dobre, kakor tudi slabe strani svojega dela. Tak kritičen način obravnavanja prijemov in dela na uvajanju statistične metode kontrole kvalitete je vsem udeležencem posvetovanja dal mnogo novih idej in napotkov za nadaljnje delo na tem področju.
Posvetovanje je precejšen del svojega časa posvetilo vprašanju poenotenja stališč do nekaterih organizacijskih, kakor tudi strokovnih vprašanj, ki -so skupna za vsa -podjetja, ki so jih zastopali predstavniki na tem posvetovanju. Zaključki, ki so bili sprejeti na tem posvetovanju, dokazujejo, da vsi udeleženci posvetovanja zavzemajo enotno stališče do vseh važnejših vprašanj in da so torej strokovni in organizacijski koncepti jasni. Glavna težava za uspešno in hitro uvajanje statistične metode kontrole kvalitete je vprašanje pomanjkanja kadra tako v službah kontrole kvalitete, kakor -tudi v tehnoloških oddelkih. Zato je glavna naloga vseh podjetij okrepiti tehnološko službo in istočasno kvalitetno in številčno okrepiti službe kvalitete v podjetjih.
Zaključno besedo na posvetovanju pa je prevzel direktor Zavoda SRS za produktivnost dela prof. Radovan Arnejčič, ki je med drugim rekel, da >z zadovoljstvom ugotavlja, da se od prvega posvetovanja, ki je bilo v Tomosu, pa do današnjega posvetovanja v Litostroju, nivo le^teh neprestano dviga tako po gospodarski moči delovnih organizacij, ki se udeležujejo posvetovanja, kakor tudi -po vsebini, ki jo posvetovanja obravnavajo. Na tem posvetovanju so bili zbrani predstavniki podjetij iz raznih repu-
blik, ki imajo skupno približno 200 .milijard bruto proizvodnje. To dejstvo daje posvetovanju močan poudarek, saj kaže na to, da vsa velika podjetja resno razmišljajo o problematiki kvalitete. To tudi govori za to, da lahko rečemo, da se v praksi vse bolj uveljavljajo sodobni principi pojmovanja organizacije proizvodnje tudi na tem področju. Problematika, ki je bila obravnavana dokazuje, da so 'udeleženci in s tem služba kvalitete povezani s problemi, ki nastajajo v proizvodnji, da jih ta služba študira -in skuša najti uspešne metode ,za ukrepanje. Zato so zaključki posvetovanja napotilo za delo v podjetju. Izmenjava izkušenj ljudi, ki so neposredno povezani z vsakodnevnim praktičnim delom v proizvodnji, pomaga hitreje prebroditi ■obilne težave, na katere naletimo pri vsakodnevnem delu. To pomeni, da je posvetovanje uspelo ohraniti -stik s stvarnostjo.
-Naše težnje in prizadevanja v smeri izboljšanja kvalitete so v skladu s potrebami naše družbe. Višji življenjski standard je možno doseči z višjo produktivnostjo dela, pri tem pa je kvaliteta
nedvomno eden od faktorjev produktivnosti dela.
Udeleženci posvetovanja so se na koncu zedinili, da bo prihodnje posvetovanje o problemih nadaljnjega uvajanja statistične metode kontrole kvalitete v mesecu septembru v podjetju »Bagad« v Zadru.
Inž. Adrian Kumar
Sindikat je preko komisije za rekreacijo razpisal drugo med-obratno srečanje v rekreacijskem smučanju. Vsi prijavljeni se niso pojavili na startu, čeprav je bil prevoz na Sorško planino brezplačen. Med tistimi, ki so nastopili, se je razvil zagrizen boj od prve panoge — skokov na 15-metnski skakalnici — pa preko teka na -tri kilometre dolgi progi in še posebej v veleslalomu, ki je bil na sporedu zadnji. Saj pa je tudi bilo
Statistična kontrola na delovnem mestu
Medobratno tekmovanje kegljačev
Na dvosteznem kegljišču so se štiri dni merili med seboj najboljši kegljači Litostroja. Stoštiriinštirideset mož, zbranih v 24 ekipah, se je borilo proti devetim kegljem. Ukrotiti in položiti vseh devet z enim lučajem je bila želja vsakega izmed njih.
Tekmovanja v disciplini borbenih iger so res borbena. Odločajo: znanje, trenutna forma in živci. Bo ekipi Modelne mizarne I uspelo obdržati pokal, ki so si iga priborili ,na lanskem tekmovanju? .. . Kdo bo zmagovalec? ... Morda livarji? Materialni biro? ...
Po prvem dnevu tekmovanja je vodila livarna jeklene litine — rezultat 433 podrtih kegljev. Zadovoljni z doseženim rezultatom so nestrpno pričakovali nadaljevanje. Tudi drugi dan ni prinesel spremembe. Kegljači livarne sive litine so podrli »samo« 402 keglja.
Tekmovanje je postajalo vse bolj zanimivo. Ugibanja o končnem zmagovalcu ter negotovost sta še bolj spodbujala tekmovalce. Vsak dober lučaj jih je razveseljeval in če kateremu ni »la-u-falo«, je bilo tudi negodovanja in hude krvi. Spet dober lučaj in vrnila se je dobra volja in tekmovalni duh.
Po tretjem dnevu je še vedno vodila livarna jeklene litine I. Ekipa HS I je dosegla 400 kegljev.
Kdo bo zmagovalec?
Četrti dan se je na kegljišču zbralo poleg tekmovalcev tudi iprecej navijačev. Ta dan so nastopila najboljša moštva. Ekipa oskrbovalnih obratov I. (ključavničarji) je na drugi stezi dosegla 262 kegljev, čaka jih še tekmovanje na prvi stezi. Na kegljišču je postalo tiho, slišati je bilo le drsenje krogle in hrušč podirajočih s.e kegljev. Prvo mesto livarjev je bilo ogroženo in ...
463 podrtih kegljev! Navdušenje in čestitanje ter skrivni pogledi proti pokalu, ki je pripravljen čakal zmagovalca so napolnili kegljišče.
Lanskoletni zmagovalci so tekmovali zadnji. Na kegljaško stezo so prišli s težkim bremenom — favoriti. Samozavest in zaupanje v svoje znanje jih nista pustila na cedilu.
Sest .mož se je borilo za enega in eden za šest. Kot pokošeni so padali keglji, krogla je vedno našla pravo pot. In rezultat — 468 zadetkov v črno. Ohranili so naslov sindikalnega prvaka Litostroja, iz rok predsednika sindi-
kalne podružnice Litostroja Vinka Kožuha pa so prejeli lep prehodni pokal.
Kapetan zmagovite ekipe Marko Urbas:
— Veselimo se doseženega uspeha in ponovne osvojitve pokala. Zmagali smo, ker nam je »zalaufailo«. Želja naše ekipe je, da bi pokal osvojili tudi prihodnje leto in ga tako dobili v trajno last. —
Predsednik kegljaškega kluba Litostroj Ernest Ferjanič :
— Tekmovanje je lepo uspelo. Kot ste sami videli, moramo gostovati na tujem kegljišču in čas bi že bil, ida ibi tudi litostrojčani dobili svoje kegljišče. Litostrojski kegljači so zelo aktivni. Tekmujejo v I. belem razredu v borbenih partijah, skupno z znanimi kegljači Gradisa, Poštarja in drugimi.
Na lestvici zasedajo peto mesto, šesti smo v conski ligi v disciplini 8 X 200 lučajev (canska liga je stopnica za vstop v slovensko ligo). Zelo razburljiva so tudi tekmovanja med sorodnimi podjetji, kot Rade Končarjem, Metalno. —
Tekmovanje je teklo brez zastoja, za kar gre zahvala vodstvu tekmovanja Jaki Podreber-šku in Marku Urbasu, ter disciplini nastopajočih.
Rezultati: 1. Modelna mizama I. — 468, 2. Oskrbovalni obrati I. — 463, 3. Livarna jeklene litine I. — 433, 4. Oskrbovalni obrati II. — 425, 5. Livarna sive litine — 402, 6. Hidravlični stroji
I.	— 400 itd.	LUGU
naslovov, za katere se je vnel boj. Prvo, seveda, za najboljšo ekipo, drugo za »prvo smučko« tovarne in potem za .najboljše v vsaki panogi — ločeno za smučarje in začetnike pa še za pro-centualno najštevilnejšo udeležbo po podružnicah. Še nikoli se niso »čistokrvni alpinci« s tako ponižnostjo vrteli okrog »garaških prismuknjencev« - tekačev, moledovali za tiste različne smole, paste in voske ter jih skrbno nanašali na svoje, z vsemi mogočimi umetnimi masami podkovane smuči, da ne bi »glajtalo«. In gotovo tudi tekači niso še nikdar tako kritično ocenjevali zvijugane proge za veleslalom v upanju, da bo šlo tudi brez robnikov in jih ne bo »vrglo ven«. Na simpatični skakalnici, ki so jo pridne roke spričo priganjajoče pomladi komaj še usposobile za tekmovanje, pa bi bili tako vsi tekmovalci »najdaljši«, če ibi »sneg ibil trši in ,hitrejši’ in zalet bolj strm...«. Da, da, brez števila je teh »če« in »ko« — v športu — in v življenju...
Lanski ekipni zmagovalci, člani sindikalne podružnice SN, so si srčno prizadevali, da bi prehodni pokal ponovno osvojili, toda izredna borbenost sicer maloštevilne ekipe OO I. je rodila največje presenečenje tekmovanja: zmago nad favoriti iz SN in HS. Zmagovalcem naše posebne čestitke.
Tehnični rezultati
Skoki: 1. M. Klemen, SN; 2. R. Kos, SN; 3. E. Golob, OO T. in J. Klemenčič, HjS.
Tek — skupina A: 1. M. Munih, PPB; 2. M. Žibert, HS; 3. IS. Grošelj, HS.
Tek — skupina B: 1. O. Bolha, OO I.; 2. J. Klemenčič, HS; 3. E. Golob, OO I.
Veleslalom — skupina A: 1. A. Anži-n, TKB; 2. T. Arhar, SN; 3. E. Golob, OO II.
Veleslalom — skupina B: 1. A. Kersnik, TKB in T. Potočnik, OO I.; 3. M. Vis-ter, HS.
Ekipe: 1. OO I. '(Bolha, Potočnik, Golob) 12, 2. ISN (Klemen, Kos, Arhar, Šteblaj) 13, 3. HS (Klemenčič, Grošelj, Vister) 16,5, 4. DT (Čelik, Jankovič, Kovačič) .3,05 in 5. PPB (Munih, Harb, Erman) '32 točk.
Kombinacija: 1. E. Golob, OO I., 13,5 točke; 2. J. Klemenčič, HS, 14,5; 3. T. Arhar, SN, 17,5; 4. M. Čelik, DT, 22,5; 5. IM. Klemen, SN, 24 točk.
Procentualno najštevilnejšo udeležbo je letos zabeležila sindikalna podružnica PPB.
Kaj nam je pokazalo to srečanje smučarjev na Sorški planini? Predvsem, da mladi radi smučajo in se pri tem ne plašijo slabega vremena. Tudi nekaj veteranov je še zmeraj v borbeni formaciji tekmovalcev in neutrudnih tehničnih delavcev, medtem ko se drugi še vedno drže ob strani in se kar ne morejo odločiti, da bi s polnimi pljuči zajeli planinski zrak. Ta -bi jim koristil, kakor je vsem, ki so se tisto nedeljo vračali veseli in kot prerojeni domov.
»Prav za rep smo ,še ujeli zimo,« je dejal vodja tekmovanja Ludvik Šarf, ko -sva se ločila.
»Da, da — zimo že, tistih, ki jim je taka rekreacija potrebna, pa — žal ne vseh,« sem ga dopolnil.	ETO
Planinci vabijo
Kegljači livarne jeklene litine
Zvesti tradiciji bodo tudi v letošnji sezoni planinci priredili izlete v prelepo naravo. Morda bodo zaradi odprodaje tovarniških avtobusov ti izleti manj pestri, toda dobre volje na njih gotovo ne bo manjkalo.
Osrednji izlet sezone bo brez dvoma obisk Koroške z vzponom na Veliki Klek (Grossglockner) v dneh 4., 5. in 6. julija. Prijave zanj sprejema predsednik društva tov. Smerajc (tel. 45-2).
V juniju bomo šli v neznano. Kdo ve, kam bodo letos usmerili korake izletnikov hudomušni vodniki in kakšne orehe jim bodo pripravili za preganjanje dolgega časa med vožnjo proti cilju.
Program izletov obsega dalje obisk Julijcev (Mojstrovka—Sleme, Tamar—Kotovo sedlo), Karavanke (Golica, Valvazorjev dom-Stol), Kamniških (Velika planina, Grintovec) in še več zanimivih izletniških točk v bližnji okolici.
O vseh izletih bomo kolektiv obveščali po zvočniku in z obvestili na žigosnih urah.
Prepričani smo, da se bo krog stalnih udeležencev planinskih izletov letos še razširil, saj prav planinsko izletništvo štejemo med najcenejšo in vsaki starosti primerno obliko zdrave rekreacije.
Zato: nahrbtnik čez ramo in — s planinci veselo na izlet! ETO
Stanovanjska romanca
Veliko podjetje — veliki problemi. In to ne samo proizvodni, tehnološki, organizacijski in finančni, temveč v zelo veliki meri tudi kadrovski, socialni: človeški. Vsaka velika gospodarska organizacija, ki ima več tisoč zaposlenih, med takimi smo tudi mi, si mora nenehno beliti glavo, kje bo dobila potrebno število strokovnih sodelavcev in — kako jim bo omogočila delo v tovarni. Vožnja z avtobusi je ena rešitev: draga, toda žal neogibna. Stanovanja so boljša, hkrati pa neprimerno dražja rešitev, gledano vsaj s kratkoročnega gledišča, saj je sicer na daljši čas v resnici mnogo cenejša rešitev, hkrati pa bolj človeška in v vsakem pogledu bolj zaželena. Stanovanjski problem je torej tudi pri nas pereč, naravnost vpijoč. Rešiti ga ne more naša tovarna sama, na pomoč bi nujno morala priskočiti družba v celoti. Problemov je toliko in tako kričečih, da človeku onemi beseda. Zato smo sklenili tudi temu vprašanju ponovno posvetiti dolžno pozornost. V tej številki objavljamo najprej izvlečke iz poročila o stanovanjskih problemih, kot ga je za letno poročilo Kadrovskega sektorja pripravil vodja stanovanjskega oddelka Stane Troha.
V letu 1963 se stanovanjski problem ni izboljšal, temveč je postal še hujši. V tem letu nismo pridobili nobenega novega stanovanja. Uspelo nam je rešiti nekaj kritičnih problemov socialno ogroženih družin, vendar se vsak dan pojavljajo novi problemi z novo poročenimi stanovalkami z otroki, ki jim moramo nuditi vsaj začasni prostor.
Število prosilcev za zasilna stanovanja neprestano narašča, ODS PE pošiljajo delavce brez stanovanj na stanovanjski oddelek in socialno službo KS, da bi se tu rešili njihovi problemi, toda KS sam nima nobenega stanovanjskega fonda.
Problem se bo še zaostril, če bomo kar naprej reševali stanovanjske težave tako, da bomo družine spravljali v zasilna stanovanja in v samske domove, saj tako izgubljamo samska ležišča, ki jih nujno potrebujemo za absolvente IKŠ in za kvalificirane delavce.
že pripravljeni na reševanje tega Položaj v samskih domovih z vprašanja s fizično silo.	družinami in samskih stanova-
njih je takle:
	družin	sam. ležišč	žen. ležišč
SD Vižmarje 206	54	43	_
SD II Djakovičeva 10	14	252	—
SD III Milčinskega	12	—	11
SD IV Djakovičeva 10	1	137	—
baraka IŠ	7	63	9
blok v Ljubeljski ulici	10 sob	11	20
NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ TEH DOMOV
Dom v Vižmarjih je žalostnega videza. Stanovalci sami povzročajo nečistočo, ker ne upoštevajo hišnega reda. Hrano si sami pripravljajo, mečejo odpadke po tleh, umivalna korita so večkrat zamašena. V bližini doma pač ni nobene primerne menze, kjer bi se delavci lahko hranili in ti ho-
čejo čim več zaslužka poslati svojim družinam. Sobe so tudi preveč zasedene z ležišči, saj je res težko vzdrževati primeren red, če je v sobi 16 ali celo 27 stanovalcev. Tla so popolnoma uničena, med deskami so do 4 cm široke razpoke, kamor se nabira umazanija. Za manjša popravila pa se obračamo na naše delavnice v tovarni, a tu obležijo delovni nalogi tudi do šest mesecev in PE pra-
vijo, da morajo skrbeti v prvi vrsti za proizvodnjo.
Samski dom II na Djakovičevi ulici ima svoj svet stanovalcev, ki pa tudi ne opravlja svojih nalog, kot bi bilo zaželeno, oziroma je celo otežkočal delo stanovanjskega oddelka. Predsednik sveta je na primer dovoljeval nekaterim stanovalcem, da so imeli obiske tudi čez noč. 2e podnevi pride tudi do 80 obiskov dnevno in se nekateri obiskovalci, v glavnem ženskega spola, zadržujejo tudi po ves dan. Tu se kopljejo, perejo perilo, kuhajo in sploh nemoteno gopodarijo. Ostali stanovalci s tem pač ne morejo biti zadovoljni. Ni redek iprimer, da pride dekle na obisik k prijatelju, leže v posteljo, ostala dva stanovalca pa morata zapustiti sobo za vse popoldne.
Za razna popravila smo lani izdali veliko denarja, saj se dela škoda na vodovodnih instalacijah, zamašenih školjkah itd.
Podoben položaj je tudi v drugih domovih. Prenočevati prihajajo tuji ljudje, znanci stanovalcev. Pravega reda pa ne moremo uvesti, ker je za vsak primer potreben disciplinski postopek, ki je zelo dolgotrajen in praktično neučinkovit: zaslišanje, pisanje zapisnikov, razpravljanje, pisanje, pritožbe, spet razpravljanje. Cele gore papirja, celi dnevi in tedni izgubljenega časa. Na koncu se iz vsega rodi ponižen opomin.
To je bilo le nekaj zunanjih podatkov o stanju v naših domovih, vsa resnica pa je še precej bolj slikovita.
Plenum poslovno-tehničnega sodelovanja med Metalno, Strojno tovarno in Litostrojem v Trbovljah
Težave in čari odpreme
Zelo pereč problem je .Korotan-sko in Drabosnjakovo naselje. Ti naselji terjata vedno več sredstev za vzdrževanje. Še vedno ni urejena kanalizacija, greznice se napolnijo ob vsakem deževju. Barake so nujno potrebne popravila, spodnji deli trohnijo, strehe puščajo, podi se vdirajo, urediti bo treba električno napeljavo.
V družinskih barakah prihaja do nasilnih vselitev. V glavnem so to.delavci iz drugih republik in ti z različnimi grožnjami onemogočajo pravilno reševanje stanovanjskega oddelka, in skušajo z našim uslužbencem celo fizično obračunavati. Tako je na primer Derviša Velič nasilno vdrla v izpraznjeno sobo barake IŠ. Ko pa smo jo hoteli izseliti, je poklicala na pomoč svoje tovariše, ki so bili
Znano je, da se Blejsko jezero, kot mnoga druga alpska jezera, že dolga desetletja stara, to je da trpi na pomanjkanju .kisika, ker ima preslaboten dotok sveže vode in ga zastrupljajo trohneče usedline na dnu. Dolgoletne študije so pokazale, da bodo jezero najlaže ozdravili s tem, da speljejo nekaj vode iz bistre Radovne v jezero, saj teče ta potok komaj nekaj kilometrov stran mimo jezera. Tako je dobil Zavod za vodno gospodarstvo SRS od radovljiške občine odgovorno nalogo, da pripravi potrebne projekte.
Po natančnih modelnih poizkusih v vodogradbenem laboratoriju, kjer so ustvarili celotno jezero z dotokom v pomanjšanem merilu, je bilo ugotovljeno, kako je treba vodni dotok usmeriti v ie-zero, da ga bo sveža voda vsega prečistila, dalje kolikšen dotok je za to potreben in tudi mnoga druga vprašanja so našla rešitev v laboratorijih.
Razpoložljiva vodna količina v Radovni pa se spreminja, kajti elektrarna v Zasipu dopušča odjem vode le takrat, kadar je zanjo vode preveč. Zato je bilo treba pričakovati, da bo teklo po dovodni cevi v jezero včasih več, včasih pa tako malo vode, da cevi ne bi povsem napolnila, kar
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
2.	Projektant in konstruktor pa včasih pozabita na širino železniških profilov. Kako naj potem pošljemo na pot preširoko opremo?
3.	Ne dolbimo tujih kamionov za prevoz, zlasti ne za Reko, kjer morajo večkrat v pristanišču čakati cele dneve, da jih raztovorijo.
4.	Vagoni — posebno specialni nam niso pravočasno dostavljeni, ker jih enostavno ni zadosti na razpolago.
5.	Potrebovali bi svojo ranžirno lokomotivo. Naš ranžirni Dieslov stroj se večkrat pokvari.
pa bi povzročilo neznosne šume, nedopustne za turistični kraj. Treba je bilo torej najti tak način regulacije dotoka, ki (bi pri manjši vodni količini avtomatično zožil ustje iztočnega zasuna ob jezeru, tako da bi cev ostala vedno napolnjena in brez šumov. Pri tej nalogi so izdatno sodelovali tudi strokovnjaki Litostroja in je naše podjetje pozneje dobilo tudi naročilo za dobavo te strojne opreme. Na omenjeni otvoritvi je bilo poudarjeno, da je ta regulacija kakor tudi celoten dovodni sistem uspešno prestal prvi poizkusni pogon, čeprav pomeni novost v svetovnem merilu.
Seveda bo treba še nekaj časa poizkusno obratovati, da se celoten sistem pravilno uravna in da se pridobe obratovalne izkušnje. Ne moremo se sicer spuščati v presojo, ali bo z dovajanjem sveže vode v jezero ustreženo vsem zahtevam njegove sanacije in drugim letoviškim potrebam, vendar smemo upravičeno pričakovati, da bomo naš alpski biser zdramili iz smrtne odrevenelosti in se pridružujemo besedam, izrečenih na otvoritveni proslavi, da je namreč v gibanju življenje, v mirovanju pa odmiranje.
Inž. Vlado Jordan
6.	Embalaža je iz vlažnega, še nepresušenega lesa in se zato krči. To je posebno nerodno pri prekomorskih prevozih, kjer mora biti blago po predpisih embalirano v zaboje iz ladijskega poda.
7.	Velike težave imamo s skladiščem. V pločevinami nimamo svojega prostora niti žerjava. Naše blago leži na šestih različnih krajih po tovarni. Položaj se bo popravil spomladi, ko bomo dobili svoje skladišče, žal pa verjetno do tedaj ne bo nared tudi žerjav.
— Transport opreme ni turističen izlet; kateri je bil doslej najtežji?
To je bilo leta 1959, ko smo peljali v Nikšič žerjavne mačke. 4 tovornjaki s prikolicami in en solo kamion, cel konvoj, Ljubljana—Reka—Senj—Knin. Tu smo ponoči zadeli ob železniški podvoz, se zagozdili in tako je bila cesta zaprta vso noč. Pritekla je prometna milica iz Šibenika.
Pri Omišu pod Splitom smo morali čez naraslo Cetino. Most se je vidno upogibal pod preveliko težo in voda je drla komaj meter pod mostom. S strahom sem pogledoval, srce mi je zastajalo. Nazadnje so jo pogumni šoferji vendarle izvozili. Globok vzdih olajšanja se nam je vsem izvil iz srca. Prižgali smo si spet cigarete in naprej.
Pri Podgori — tudi v Dalmaciji smo prišli na tako ozek pas ceste, da z našimi tovornjaki pač ne bi prišli skoz. Šlo je za 30 cm. Ni kazalo drugega, kakor da smo izsekali vogal hiše in si tako priborili potreben prostor. Lastnik hiše je zahteval 60.000 din odškodnine. Toda krajevni organi milice so nam povedali, da je ta hiša že tako namenjena za rušenje. Nazadnje se je zadovoljil s tremi tisočaki.
Slednjič smo naleteli še pri Dubrovniku na prenizek železniški podvoz in bilo je treba blago pretovarjati.
— Ste doživeli še kakšno tako veliko predstavo?
Da, še enkrat je bilo treba iti dol v Črno goro. Po prejšnji poti nismo hoteli več, smo jo imeli v predobrem spominu. Izbrali smo varianto čez Sarajevo. Pozanimali smo se pri cestni upravi, toda nismo mogli zvedeti nič posebnega,
nimajo podatkov. Šli smo torej spet več ali manj na slepo. Avto-strada Zagreb—Beograd je še kar lepa, čeprav morda ne idealna. Seveda če se voziš s Taunusom. Čisto drugače pa je pri prevažanju težkih in velikih predmetov, to je čisto drugače. Mi smo tedaj imeli meglo, gosto meglo, poledico. Vozili smo počasi, skoraj korakoma, šoferjeve oči so tipale skozi črno temo, lovile obrise obcestnih smernikov. Zaman, bili smo zaviti v neprobojno, grozečo, morilsko meglo. Od časa do časa smo s strahom zagledali smernik na levi strani ceste. Torej smo v resnici tavali sem in tja po cesti in s pridržanim dihom pričakovali, kdaj bomo trčili ob -kako naproti prihajajoče vozilo. To ni bila več vožnja, bila je igra z življenjem. Poiskali smo, oziroma bolje otipali nekakšen odcep s ceste, se umaknili na varno in tam počakali dneva in boljšega vremena.
Tam nekje v Bosni smo zopet naleteli na prenizek železniški podvoz. Ustavili smo, gledali, opa-
prišli
Franc Ambrožič, Ankica Bedenko-vič, Alojz Debenjak, Miroslav Dimnik, Marjan Ercegovič, Jože Gole Gruden Anton Dragomir Hriberniki Jože Hudjera, Anton Jakšič, Mirko Karakaš Egidij Kmetič, Jože Kolo-manič, Stanko Lipičnik, Zivoje Ma-nojlovič, Anton Marovt, Salko Mer-zič, Zivojin Milič, Radomir Milič, Karol Mlakar, Jože Mohorko, Anton Muha, Katarina Nartnik, Martin Petrovič, Vinko Peterlin, Peter Prezelj, Roza Pungaršek, Djuro Ramač, Jože Rozman, Jože Ržen, Alojz Setnikar, Svetislav Stanojevič, Miroslav Stankovič, Julij Slterelj, Rudi Terčelj, Stanislav Vrečar, Frančiška Zidar, Miha Zotlar, Jože Zorčič.
ODŠLI
Ludvik Albina, Štefanija Albert, Davorin Baš Julij Blatnik, Stanislav Božič, Roman Brain, Viktor Candellari, Valentin Čeplak, Ivan Dolenšek, Herbert Erker, Aleksander Fister Slobodan Firulovič, Dragutin Ganculič, Franc Gerjoi, Franc Gli-var, Anton Golob, Ivan Granda, Anton Hočevar, Boltežar Hočevar, Velimir Ilič, Maksimiljan Ilič, Maksimiljan Jaklič, Miomir Jablan, Andrej Jelenc, Pavel Jelenc, Andrej Jerman, Silvester Kastelic. Matija Jeretina, Milenko Katanič, Milena Karun, Vasilij Kdirev, Marija Kerne, Bojan Kerne, Stanislav Konte, Mirko Kostič, Anton Kralj, Jože Laslo, Milan Lesjak, Jože Levstek Franc Marolt, Milovan Markovič, Mirko Markovič, Avgust Mencinger, Anton Mehak, Leopold
zevali, merili. Šlo je za 30 cm. Kaj storiti? Nekaj je pač treba narediti. Tu ne pomaga zdihova-nje ne zaležejo kletvice. Morali smo enostavno izkopati cesto za 40 cm, da smo napravili globlje kolesnice za avtomobile.
—-In ste že napravili kakšno škodo pri transportu?
Ne, doslej še ne, vsaj mi ne. Tuji špediterji so pač povzročili že nekaj havarij. V ostalem pa je tovor zavarovan, razen če ne presega določenih profilov.
— Občutite pri svojem delu le kako zadovoljstvo?
Seveda, vsekakor. Po vsakem transportu, za katerega izvem, da se je srečno končal, me obide prijetno zadovoljstvo, poležeta se skrb in nemir. Čeprav imamo veliko opravka s formularji, je naše delo vse prej kot uradniško. Ni suho in šablonsko, vsak dan je treba reševati drugačne naloge, poiskati nove rešitve, to so vsakodnevne težave in čari našega dela.
vas■■,
Medved. Venčeslav Mikuž, Anton Mlakar, Jože Mrak, Anton Novak, Franc Opravž, Ana Pečar, Anton Pečjak Franc Potočnik, Branko Popovič, Drago Pauč, Jože Pusovnik, Franc Pugelj, Drago Radič, Stanislav Ra-movž, Feliks Ramovš, Vlado Rogič, Janez Rus, Jakob Sanda, Marjan Sešek, Karol Simonišek, Lucijan Skok, Janez Sladič, Franc Slapnik, Nikola Sovilj, Dragan Srbič, Ivan Stadler, Jožica Strnad, Andrej Strišnik, Dušan Surdulovič, Jože Škulj, Anton Štebih, Jože Taši, Franc Tratar, Janez Trpin, Alojz Traven, Ranko Trifunovič, Andrej Urankar, Vekoslav Verdei, Anton Vidmar, Franc Žnidaršič, Anton Žugelj, Jože Zvelc.
OJ TA VOJAŠKI BOBEN . . .
Iz Bjeiovara je pisal Martin Nemanič, ki se nam zahvaljuje za prejete številke časopisa in pozdravlja celotni kolektiv, zlasti še delavce talnega transporta.
Iz Zadra se je oglasil Janez Zakrajšek, ki želi naši tovarni mnogo uspehov, še posebej pa ekonomski enoti OO — strojni oddelek.
Iz Pule je pisal Miha Sušnik, ki se nam je potožil, da v vojski čedalje bolj zgublja stik s tovarno, zato lepo prosi, da mu pošiljamo časopis.
Iz Bukovca se je oglasil Stane Kocjan, ki nam želi mnogo uspehov pri urejanju »tako priljubljenega časopisa, kot je Litostroj«. Lepo pozdravlja energetski obrat.
Albin Kocjančič služi vojaški rok v Bitolju. Pozdravlja ves kolektiv, zlasti pa obrat elektromontaže.
Litostroj pomaga pri zdravljenju Blejskega jezera
Predzadnji dan aprila so na Bledu slovesno odprli novo napravo za sanacijo jezera in so tako tudi s tem dogodkom proslavili prvi maj. Ker je naše podjetje dobavilo vso glavno strojno opremo, naj povemo o tem nekoliko več besed.
Zanima
Najboljši športniki
MARIJAN (MAČEK, strojni tehnik, sedaj predavatelj na ICL, doma iz Žirov, star 28 let, 112 let v Litostroju, samski. Bil je petkrat državni prvak v srednji
kategoriji, enkrat absolutni prvak Jugoslavije.
Koliko je star judo pri nas?
Pri nas kakih 10 let, na Japonskem .blizu 100 let.
Kdo ga je k nam pripeljal?
Judo so začeli uvajati študentje 'Olimpije.
Judo je surov šport, podobno kot boks ali rokoborba?
Ni res, vsak šport je lahko surov ali pa lep, glede na to pač, kako se spoštujejo pravila fair playa.
Judo je nevaren šport, malo nerodno padeš in isi zlomiš hrbtenico?
Se ne strinjam, meni se ni še nikoli nič zgodilo. Košarka, nogomet ali smučanje so na primer bolj nevarni športi.
Kakšno korist ima človek od juda?
Velike in nedvomne koristi: krepi vse fizične sposobnosti, ostri refleks, krepi moč, razvija brzino in elastičnost in ugodno vpliva na oblikovanje značaja. Ni mi žal za nobeno uro, ki sem jo prebil pri judu. Zelo koristen je zlasti v primeru samoobrambe. Koliko je danes pri nas judoistov?
Pri nas je danes kakih 15 judo-klubov in okoli 2.000 judoistov.
Kakšna je idealna starost za ta šport?
Med 25. in 30. letom, če si začel trenirati že vsaj s petnajstim letom.
■No, in kaj je z vami: ali ste že spravili kolajne v omarico, belo obleko v naftalin in začeli igrati »marijanco«?
Ne. Januarja sem se vrnil iz vojske. Že tam sem bil inštruktor, sedaj spet nameravam redno trenirati za nastope, kasneje pa se nameravam posvetiti vzgoji mladih rodov.
Ali ni običajno tako, da so slabi študentje dobri športniki in narobe?
Ni nujno, to je le tedaj, če zaradi športa zanemarjaš učenje, ali
ali pa šport zaradi učenja. Jaz sem pred leti recimo po osem ur delal v tovarni, popoldne sem hodil na Tehniško srednjo, zvečer pa treniral judo in sem končno vse kar v redu opravil. Res pa je, da sem na TSš z lahkoto študiral, ker sem prej na naši Industrijski šoli dobil tako solidno podlago.
Šport sprosti mišice in odpira človeku meje, jih je tudi vam?	!
Da, kot športnik sem videl res precej sveta, ne samo po Jugoslaviji, obredli smo skoro vse evropske države in sem tako videl res veliko krajev.
Je šlo vedno kot po maslu?
Ne, včasih tudi »po pesku«. Mesece in mesece se recimo pripravljaš, potem se pa tik pred nastopom na državnem prvenstvu udariš na prst in adijo prvenstvo. Ali pa se vestno pripraviš na tekmo v inozemstvu, veseliš potovanja, že prideš na postajo, se hočeš usesti na vlak — pa ne moreš odpotovati, ker vize niso prišle.
Ste bili veseli svojih zmag?
Vesel, ne itajim, toda vedno sem bil še bolj vesel zmag, kjer smo uspevali kot ekipa.
Ste zdravi, dobro spite?
Popolnoma zdrav, najbrž po zaslugi športa, spim v redu. Zabava?
Največ kino.
MIHA MUNIH, metalurški tehnik, absolvent naše IKŠ, doma iz Ljubljane, 9 let v Litostroju, 27 let star, poročen, ima dva otroka, zaposlen kot tehnolog v
Prodaji ulitkov, PPB. Najboljši smučar v Litostroju, član smučarskega kluba Enotnost, nekoč član mladinske reprezentance Jugoslavije, eden najvidnejših smučarjev tudi med seniorji.
Vaš zadnji uspeh?
Letos sem v Ravnah dosegel šesto mesto v teku na 30 km.
Z lahkoto?
Ne, s težavo, prigarano. Reprezentanti morajo imeti veliko in več časa za trening. Če pa živiš v mestu, če hočeš službo v redu
Kot rdeča nit se že v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov iz leta 1961 vleče misel, naj bo vsak naš delavec nagrajen za svoje delo čimbolj v skladu s svojimi lastnimi prizadevanji pri delu, seveda tudi v skladu z uspehi gospodarjenja določenega kolektiva, proizvodne enote, sektorja oziroma celotnega podjetja. V ta namen smo izdelali sistem norm in -katalog dela. Za merjenje učinka vsakega posameznega delavca pa sistem instrumentov, po katerih naj bi se meril uspeh gospodarjenja proiz-
opravljati in če si končno še poročen, potem je res malo prilike za zadosten trening.
Slovenci smo v zadnjih povojnih letih izgubili primat že v celi vrsti športov: v plavanju komaj malo pomenimo in že celo v smučanju, ki je bil že po tradiciji »slovenski šport«, se vedno uspešneje uveljavljajo zastopniki iz južnih republik. Zakaj?
Da, na jugu nudijo tekmovalcem več možnosti in tamkajšnji športniki zelo hitro napredujejo. Zlasti mladi so se uspešno uveljavili in so nas dejansko že prehiteli.
Ali razvoj civilizacije, tehnike pozitivno vpliva na razvoj športa?
Z avtom danes lahko pripelješ celo družino na smučišče, z vzpenjačo se potegneš visoko med gore. Kdor želi in more, se lahko isti dan dopoldne smuča visoko v planinah, še isto popoldne pa lahko plava v 'morju. Za široke množice postajajo športi na terenu vsekakor vedno bolj dostopni, tekmovalcem pa so take možnosti prej v nevarnost, ker jih polenijo.
Kakšen šport bi privoščili svojim otrokom? -
Teka vsekakor ne, je pregara-ški. Hčerki bi želel umetno drsanje, sinu slalom, od nebelih športov pa ping pong in orodno telovadbo.
Katere panoge, športa sovam poleg smučanja najbolj všeč?
Lepe so športne igre, kjer prihaja do izraza občutek za kolektiv, pravo tovarištvo.
Ste doživeli kakšno nesrečo pri športu?
Še ne. Šport mi je v celoti samo koristil, saj lažje napore z lahkoto premagujem.
Kateri so najbolj športni narodi na svetu?
Po mojem mnenju severnjaki. Finci, Švedi, Norvežani so vsi
Kakor si bomo postlali...
Delavski sveti proizvodnih enot in sektorjev so že dobili v diskusijo načela, po katerih naj bi bil spremenjen veljavni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je delavski svet sprejel decembra 1961. Kaj je bistvo nameravanih sprememb?
odlični športniki, od južnjakov pa Italijani.
Kakšen zanimiv dogodek?
Letos sem v Italiji na tekmovanju ostal brez para. Dobil sem italijanskega tovariša. Bilo je prav posebno tekmovanje saj si nekaj časa tekel po ravnem, potem se vzpenjal v hrib, nato se navezal na vrv s tovarišem v navezi, plezal po steni navzgor, se z vrha po zadnjici podričal navzdol, spet navezal smučke itd. To je bila res prava serija zanimivih terenskih preizkušenj.
JOŽE JURETIČ, strojni ključavničar, sedaj zaposlen v kontroli TKB, v SN, 24 let star, končal našo IKŠ in od tedaj 6 let v službi. Od vseh naših športnikov je dosegel nedvomno največje uspehe. Kot dvigalec uteži je vsako leto republiški prvak, trikrat državni prvak v peresni teži, enkrat državni prvak v bantam kategoriji. Stanuje pri našem predsedniku DS Milanu Vidmarju.
Uživate v bolniški, kaj?
Oh, to pa ne. To nedeljo bo državno prvenstvo in ne bom mogel nastopiti, konec meseca bo mednarodno tekmovanje za Donavski pokal, jaz pa doma. Uh, grozno.
Ste dosegli v športu kakšne pomembne uspehe?
Ja, no, '15 krat sem zrušil državni rekord v peresni teži.
iln koliko ste največ vzdignili?
327 kg (dvig, poteg, sunek). Dvigate tudi dekleta?
Ne, ni časa.
'Imate dekleta?
Ne, ni časa.
Koliko časa trenirate vsak dan?
Vsaj 2—3 ure na dan. Dvakrat na teden pa vstanem ob pol petih zjutraj, tečem eno uro v hrib, da si ustvarim vsestransko kondicijo. Dopolnilni športi, zlasti atletika, so neogibno potrebni vsakemu resnemu športniku.
Imate razširjeno srce?
Ne, pri zdravniškem pregledu ugotavljajo, da je tudi pulz presenetljivo normalen. Po 200 počepih znaša komaj 60.
Ste nastopali tudi zunaj?
V Avstriji, Nemčiji, Bolgariji. Če bo sreča, bom julija sodeloval na evropskem prvenstvu v Moskvi.
Ste že dobili kilo, ko dvigate tako težo?
Ne, niti jaz niti drugi. Dvigalec ima trebušne mišice tako krepke, da ne more dobiti kile.
Kot odličen športnik dobivate podporo?
Samo hranarino pred večjimi tekmovanji, da si izboljšam hrano.
Kaj jeste?
Najrajši govedino in solato.
Pijete in kadite?
Niti — niti.
Imate skrbi in težave?
Ne vem, menda nobenih.
Ste pri tekmah nervozni?
Ja, sem, saj je vsakdo.
Vaša največja želja?
Ne vem, jih je veliko.
Igrate na športno stavo?
Ne, nimam sreče.
Ste bili kdaj hudo razočarani?
Ne.
Ste zadovoljni z delom v službi?
Sem.
Je laže dvigati uteži ali življenjski standard?
Uteži, ha, ha, ha. To je mnogo
laže.
Še eden najvestnejših
FRANC MATUL
delovodja strugarjev SN, zaposlen že 42 let, brez vajenske dobe, v Litostroju že od prvega začetka. J
Srečal sem ga na kadrovskem sektorju, ko je ognjevito zahteval, naj bi spet vzpostavili avtobusno zvezo za zadnje vasi v Solčavski dolini, ker ima od tam tri dobre strugarje. Mojster, ki se zna in hoče potegniti za svoje ljudi, mojster, ki ima rad svoje ljudi in ki ga imajo oni radi.
Pravijo, da ste eden najboljših mojstrov 'v tovarni.
vodnih enot, sektorjev in celotnega podjetja. Vsem nam je bolj ali manj znano, kako je potekal obračun osebnih dohodkov po tako sestavljenem sistemu obračuna. Kot vsaka stvar, ki je nova, pa je imel tudi ta sistem določene hibe in napake. Predvsem je imel eno, in to zelo veliko napako; pri izračunavanju uspeha ali neuspeha gospodarjenja ni jemal v poštev stroškov za material, temveč le tako imenovane režijske stroške, ki pa pomenijo le manjši del stroškov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
s/\
Bežite, bežite. Jaz sploh nisem mojster, če bi bilo po moje, bi bil še vedno pri stružnici.
Imate veliko konfliktov, s sodelavci?
Nobenih konfliktov nimam, morebitne nesporazume rešujem z vsakim na samem. Treba je ljudi poznati in jim skušati ustreči, če
se le da. Poznam vse slabosti in odlike svojih ljudi.
Je boljša ostra ali pomirjajoča metoda?
Na vsak način je treba delati z ljudmi zlepa.
Kdo naj popusti: vi ali delavec, njegove zahteve ali koristi proizvodnje?
Če se da, popustim jaz, toda ne na škodo proizvodnje.
Je lahko vaš delavec prav tako dober strugar kot vi?
Zakaj pa ne. Vsakomur rad priznam znanje in sposobnosti.
Kako je bilo pa s tisto nagrado na stružnico?
No, na tisti stružnici sem delal že odkar je bila kupljena, to je 19 let, brez vsakega remonta ali generalne. Ko so naši inženirji to videli, so sporočili proizvajalcu V. D. F. Behringer v Gopingen (Z. Nemčija), da dela v naši tovarni stružnica že toliko let brez popravila. Njihov zastopnik je prišel, ugotovil, da je res na stroju še originalna plomba. Predlagal mi je, naj si izberem nagrado za vestno vzdrževanje stroja:	pralni
stroj, frižider, zlato uro ali televizor. No, izbral sem si televizijo. Tega je že štiri leta in tista stružnica še vedno nemoteno teče.
Ali so današnji delavci ravno tako vestni kot tisti pred vojno?
Odkrito povedano: ne. Vsaj za večino to velja. Pred vojno smo bili v neprestani nevarnosti za kruh in smo morali presneto vestno delati, da se nismo znašli na cesti. Danes pa lahko dela delavec nevestno, lahko ga zaradi nevestnosti, neznanja, izmeta odpustiš, pa se ti bo veselo nasmejal, požvižgal, Sel drugam in dobil boljšo plačo. Premalo je brezposelnih, to je. Grdo povedano, toda resnično.
Pripombe, želje?
Orodja imamo odločno premalo. Stroji ustrezajo za eno vrsto proizvodnje, za drugo ne, potem tista večna pesem: prenizke plače. Organizacija ni najboljša. Eno samo brusilnico imamo za vidija nože in tako se zgodi, da zjutraj čakajo na brušenje cele vrste, kot med vojsko za meso.
To so ti naši Matuli, Trobci, Pirihi, Mihevci in Purnati: vestni, z .visokim čutom odgovornosti, predani delu, čustveno in poklicno navezani ,na tovarno, skoro poročeni z njo, stari po izkušnjah, mladi po srcu, krmarji obratov-nih ladij, kroglični ležaji naše proizvodnje. Zahvaljujemo se jim za ves trud in pozornost in jim želimo še dolga leta enakih uspehov. Enako velja tudi za vse tiste, ki jih nismo navedli, pa ravno tako zaslužijo priznanje. Tisti vestni žerjavovodje, ki že vsa leta požrtvovalno opravljajo svoje delo, niso nikoli imeli nesreče, niso prihajali okajeni na delo, niso delali »plavih«. Tisti naši črni železarji, ki v metalurških obratih delajo V tako težavnih prilikah, požirajo prah, trpijo vročino in so osnovni nosilci naše proizvodnje. Tisti brusilci, ki v prahu in ropotu obdelujejo surove odlitke, pa strugarji, rezkalci, ključavničarji, livarji, mizarji, itd., ki vsak po svoje prispevajo k skupnim naporom, pa še mnogi drugi v računovodstvu, menzi, prodaji in drugod. Mnogi med njimi bi zaslužili priznanje, nagrado, odlikovanje, pa se jih morda ne spomnimo, ker nam vsakdanje skrbi za proizvodnjo izčrpajo vso pozornost. Naj torej danes vsem tem zakličemo: ostanite nam zdravi, vestni in prisrčna hvala za ves trud.
Mirko Hrovat
Tehniške novice
Planirana gradnja treh hidrocentral v Vietnamu
15. januarja je pričela delovati hidrocentrala na reki Pa-Nhim, 260 kilometrov od Saigona. Zgrajen je že prvi del z dvema generatorjema s kapaciteto 42.000 kW, vod visoke napetosti 230 kW do
TEHNICIUM PREPREČUJE RJAVENJE
Skupina ameriških kemikov trdi, da bi kemijski element, ki se v prostem stanju dobi v naravi samo na zvezdah, lahko preprečeval rjavenje. Gre za element tehnicium, ki ga na zemlji v prostem stanju ni. Slabe koncentracije tega elementa kažejo določena antikorozivna svojstva. Na zemlji se dobi ta element samo iz ostankov goriv nuklearnih reaktorjev. Merjenja radiacije na raznih oddaljenih zvezdah kažejo, da je na njih tehnicium v prostem stanju. Domnevajo, da nastaja ta element na zvezdah zaradi pojavov, ki so podobni procesom v nuklearnih reaktorjih. Kemiki pravijo, da je celotna zaloga tehniciuma na zemlji do nedavna znašala le nekoliko gramov. Domnevajo pa, da bodo s pomočjo novih metod pridobivanja tega elementa povečali zaloge in zmanjšali stroške.
Naročila za LJUBLJANSKI DNEVNIK (športni, nedeljski in dnevni) sprejemamo med odmorom na telefon 582.
Thu-Duca pri Saigonu in trafo-postaja. Stroški znašajo 44,5 milijona dolarjev.
Začeli so graditi že drugi del, ki bo imel enako kapaciteto. Predvidena je skupna kapaciteta
500.000	kW. Nalogo za izgradnjo drugega daljnovoda visoke napetosti od centrale do Can Ranhca (globokega zaščitenega zaliva) in za proučevanje možnosti, da bi tam zgradili pristanišče in postavili industrijske objekte, so zaupali neki inozemski firmi.
Jez je zgrajen tako, da je nasutih 3,6 milijona kubičnih metrov zemlje, akumulira pa se 165 milijonov kubičnih metrov vode. Akumulacijsko jezero naj bi rabilo hkrati tudi za namakanje
20.000	hektarov riževih polj. Pričeli so že s pripravljalnimi deli za ta projekt.
Računajo, da bo Saigon s svojo okolico pri letnem naraščanju prebivalstva za 7,5 odstotka porabil leta 1967 več kot milijardo kilovatnih ur električne energije. Direkcija za raziskovanje in izgradnjo pripravlja načrte za nadaljnje tri hidroenergetske projekte.
ČEŠKA DIESLOV A ELEKTRIČNA CENTRALA ZA KAMBODŽO
Češkoslovaško zunanjetrgovinsko podjetje Strojexport je prodalo Kambodži Dieslovo električno centralo s kapaciteto 2560 kW. Centrala bo proizvajala električno energijo za osvetljevanje glavnega mesta Pnom Penha. Sestoji se iz treh generatorjev s kapaciteto 860 kW, ki jih poganja šest motorjev škoda z močjo 1000 KM in 370 obrati v minuti.
AMATERSKI TELESKOP
Veliko ljudi je 30. decembra lani opazovalo v VVashingtonu, kako Zemljina senca prekriva Mesec. Večina teh opazovalcev so bili astronomi, ki so ta pojav opazovali v znanstvenih observatorijih s pomočjo preciznih teleskopov. Eden med njimi pa je bil amater, ki je opazoval in prvič tudi fotografiral mrk s pomočjo opreme, ki jo je sam naredil.
Ta amater je bil 19-letni mladenič, ki je pravkar dokončal svoj teleskop na dvorišču domače hiše. S sestavljanjem tri metre visokega in 180 kg težkega instrumenta je pričel, ko je od svojih staršev dobil ogledalo s premerom 30 cm. Ko ga je zgladil, je naredil teleskop in mu dodal fotografsko kamero, s pomočjo katere je posnel vrsto fotografij od začetka do popolnega mrka.
Foto Tone Erman: Po grebenu
Nova vrsta industrijskih diamantov
Miniaturno komunikacijsko sredstvo
ODDAJNIK NA MORJU
V Združenih državah Amerike so sestavili majhen radijski oddajnik, ki prične delovati šele takrat, ko suho baterijo potopimo v morsko vodo. Zelo lahko koristi za oddajanje klicov na pomoč v primeru nesreče na morju, ki se lahko pripeti avionu ali manjši ladji. Oddajnik oddaja na mednarodni frekvenci 500 kHz, ki je rezervirana za službo prve pomoči pri pomorskih nesrečah.
Baterija se v glavnem sestoji iz magnezijeve plošče, ki leži med dvema ploščama iz niklja. Potapljanje v morsko vodo sproži elektrokemijsko reakcijo, ki ustvarja dovolj električne energije za pogon oddajnika. Domet oddajnika je odvisen od dolžine antene.
Nedavno izpopolnjena naprava za vzdrževanje komunikacij v vesolju je sposobna, da odkrije in okrepi svetlobne signale, slabše ob milijardinke vata. Domnevajo, da bo ta mali detektor-oja-čevalec stokrat povečal sposobnost vesoljskih komunikacijskih sistemov, da love usmerjene signale oddajnikov svetlobnih valov, ki so oddaljeni več milijonov kilometrov.
Ta naprava je v bistvu elektronsko oko, občutljivo tudi za najslabotnejšo svetlobo. Ker njen premer ni večji od 3 do 4 mm, bi
ZAVAROVANO SEME
Kadar se boje hudega mraza, sovjetski agronomi zavarujejo seme z voščeno oblogo, da bi v zemlji ne zmrznilo. Tako žito je varno ne samo pred mrazom, temveč tudi pred mikrobi, kljub temu pa lahko vendar nemoteno vzklije.
lahko postala glavni sestavni del vesoljskega "komunikacijskega sprejemnika, ki ne bi bil večji od škatle vžigalic. Izumitelj meni, da bi izpopolnjen model te naprave, ki je dobila ime fotopara-metrska dioda, lahko odkril in okrepil signale, ki jih pošiljajo skozi vesoljski prostor s svetlobno močjo enega kvintilijona vata. Kvintilijon je število z eno enoto, za katero je osemnajst ničel. Odkrivanje tako infinitezimalno majhne količine svetlobe lahko primerjamo z nekom, ki bi z meseca lahko videl svetlobo žarnice na zemlji, ki ne bi bila močnejša od 400 vatov.
Ta iznajdba ima tako širok obseg frekvence, da lahko lovi in okrepi nizkofrekventne signale in visokofrekventne mikrovalove radijskih signalov. Ob preizkusih se je pokazalo, da lahko izkoristi svetlobne signale, ki so naredili milijone kilometrov dolgo pot v vesolju.
Nova snov, ki so jo proizvedli v ZDA pod imenom borazon, bo morda zaradi svoje lastnosti, da vzdrži zelo visoke temperature, ki nastanejo pri trenju, kmalu zamenjala industrijske diamante. Borazon je ena izmed dvajset novih snovi, ki so jih dobili s pomočjo visokih pritiskov. Dobi se iz prahu neke kristalografske modifikacije nitrida bora. Nato ga izpostavijo velikemu pritisku v posebnih hidravličnih stiskalnicah, da postane trden kot diamant, njegova odpornost proti visokim temperaturam pa je še večja. Diamant zgori pri 980 stopinjah C, medtem ko ostane borazon nespremenjen tudi pri dvakrat večji temperaturi. Za pridobitev te snovi je potreben
MOČNE BARVE
Danes imajo kemiki že tako močne barve, da ostanejo vidne celo, če jih zmešamo v sorazmerju enega dela proti sto milijonom.
TELEFONIRANJE IZ LETALA
Na Švedskem preizkušajo na letalih novo vrsto telefona, ki se po radijski zvezi vključuje v telefonsko omrežje na zemlji v ra-diusu do 200 km. Nato po imeniku področja, na katerega je telefon z letala priključen, lahko kličeš po želji. Take telefone imajo v nekaterih letalih vgrajene tudi pri nas.
pritisk 70.000 kg/cmL Pri nekem poizkusu se je v tej stiskalnici košček masla v nekaj minutah spremenil v industrijski diamant. Na podoben način so spremenili v diamante tudi druge snovi, ki vsebujejo ogljik. Za take transformacije bi bilo pod naravnimi pogoji potrebno milijone let. Znanstveniki sedaj proučujejo možnost natančnejšega proučevanja geoloških procesov pod zemeljsko površino in analizirajo potencialno vrednost visokih pritiskov za znanost in industrijo.
Z ELEKTRIKO NA MORSKE PSE
Ob obalah Črnega morja so položili v globini 9 metrov mrežo, nabito z električnim tokom. Z njo mislijo odganjati morske pse: brž ko se bo namreč kateri od njih dotaknil nabite mreže, ga bo streslo in jo bo jadrno od-kuril nazaj na morje in nič več vznemirjal nedolžnih kopalk.
Vsak šesli človek bi lahko bral
s prsti
Fotografija z infrardečimi žarki
Ta slika je bila posneta v popolnoma temnem prostoru. Na fotografski plošči se pokažejo le sledovi toplote, ki jo oddaja objekt. Toplejši deli se pokažejo
tako kot bolj svetli (pipa, obraz), medtem ko ostanejo bolj temni vsi tisti deli, ki so hladnejši (lasje, rob ušes, prsti na roki, lasje in očala).
Pred meseci smo brali v časnikih o Rozi Kuleskovi (SZ), ki zna brati s prsti: z zaprtimi očmi prepozna osebo na fotografiji, razpoznava barve itd. Seveda so ji zdravniki posvetili posebno pozornost, da bi razložili ta nenavadni pojav. Mislijo, da ima Roza na prstih tudi nekakšne sprejemne celice, ki delujejo podobno kot zenica v očesu. Odkrili so,
GENERATORJI AEG ZA TAILAND
Tovarna AEG je dobila od tai-landske vlade naročilo za dva generatorja s kapaciteto 11.000 kWA za hidrocentralo, ki jo gradi North East Electricity Autho-rity na reki Nam-Pong. Tovarna AEG je dobila naročila tudi za opremo za vzdrževanje centrale in za osvetlitvene naprave. Ta projekt bodo finansirali s kreditom za razvoj, ki ga je odobrila vlada ZR Nemčije.
GRADNJA HIDROCENTRALE V LIBANONU
Na reki Awli v južnem Libanonu so pričeli graditi hidrocentralo s kapaciteto 100.000 kW. Ta centrala je sestavni del projekta Litani in bo največja na tem področju.
da ima Roza na 6 cm: kože na prstih deset elementov, ki so občutljivi za svetlobo. Raziskave so kasneje celo pokazale, da je v resnici vsak šesti človek sposoben brati s prsti, le da tega ni vedel, ker je vedno gledal z očmi.
Gorazd Sotler: Nova čestitka za litostrojčane
.Šivalnica ladij

Kot vsa večja podjetja izdaja tudi »Uljanik« v Pulju svoje tovarniško glasilo, le da v revijski obliki in na brezlesnem papirju. V eni zadnjih številk najdemo tudi zelo ljudsko napisan članek o »šivalnici« ladij v Pulju, to je o risalnici. V veliki dvorani, 100X25 m lahko dobite več velikih ladij v naravni velikosti, naložene druga nad drugo, narisane seveda. Načrti se tu namreč rišejo v merilu 1:1. Vsak detajl mora biti narisan v naravni velikosti, da se potem prenese na šablono in naprej v trasirnico, kjer jih mojstri prerisujejo na pločevino.
Za ladjo je treba opraviti več sto tisoč delovnih ur in skupno se kar 6 odstotkov delovnega časa porabi v risalnici. Vodja risal-nice je dal nekaj racionalizator-skih predlogov, med drugim tudi za nov postopek krivljenja s po-
močjo viziranja. Rešitve so v bistvu preproste kot Kolumbovo jajce, vendar mu je zanje tovarna izrazila priznanje in dala primerno nagrado.
»BLAGOR ČLOVEŠTVU«
Ko je 6. avgusta 1945 padla prva atomska bomba, so menili, da bddo odšli v pokoj vsi izdelki iz smodnika. Edino dinamit je imel še nekaj upanja. Toda moderna kemija nam je spet vrnila zaupanje. Ameriški kemik D. F. Smith je namreč izumil kemično razstrelivo, ki je skoraj tako učinkovito kot jedrska eksplozija. Gre za plin ksenonov tri-oksid. Če bodo torej opustili rabo atomske bombe, nam res ni treba biti v strahu, da bomo med vojno lahko trgali marjetice. Na svetu je bomba, ki je ravno tako močna, le da nima radioaktivnega učinka. Blagor nam.
STRAN 8
»LITOSTROJ.
MAJA 1964
®4£¥i®l&DIL©
Spogledovanje
Ne rečem, da nisi lepa in vabljiva, ampak za dolgo skupno življenje bi morala imeti kaj več cvenka in penka pod palcem, ne pa samo
velike obljube
Bilanca-bikini
Ali veš, da med bilanco in bikiniji ni nobene pomembne razlike? Obe skrijeta najbolj zanimive dele


27 LET STAR RAČUNSKI STROJ
Ko bi litostrojčani vedeli, kolikokrat sem se od takrat naprej, ko sem bil amortiziran, usodno zmotil, bi me že zdavnaj izločili iz produkcije
30 LET
15 let je trajalo, da so začeli urejevati okolico litostrojskih blokov in zdaj upamo, da bodo v naslednjih 15 letih zaključili z deli
HASCHlpNFAt
Plodna izmenjava
Prejšnji teden je bila v Litostroju skupina vaših strokovnjakov in si podrobno ogledala naš produkcijski proces. Zdaj bi si pa jaz rad ogledal vašo tovarno
Že, že, samo pri nas je pa taka navada, da strokovnjakom ne kažemo tovarne
■■■—"1.1^11111^1^1^^^
RTV klub mladih v Litostroju
Po prvomajskih praznikih smo v televizijski oddaji Klub mladih smeli litostrojčani statirati številnim črnim študentom. Za izredno uspelo oddajo, v kateri se je nekajkrat slišala in videla beseda Litostroj in v kateri se je nekajkrat videlo poslopje naše obdelovalnice, smo plačali nekaj stotisočakov
David in Goljat v livarni sive litine
Glej, sejalni stroj, ves si mehaniziran in kompliciran, pa marsikdaj ne moreš presejati niti lopate peska. Jaz, navadna mreža, ki sem taka kot v starem Rimu, pa sejem bolje kot ti
MI

STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«. Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5.200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru