GLAS NARODA list slovenskih delavcev v AmerikL TSIJUrON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered u Second-Class Matter, September SI, 1903, aft the Post Office at New York, N. Y., under the Act at Congrees of March 3, 1879. TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. NO. 40. — STEV. 40. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 17, 1915. — SREDA, 17. FEBRUARJA, 1915. VOLUME XXIH. i— LETNIK XXIII, NEMCI SO ZAVZELI MESTO PLOGK. NAPETOST MED GRŠKO IN TURČIJO, NEMCI POROČAJO O SAMIH ZMAGAH V VZHODNJI PRUSI-JI. AVSTRIJCI BAJE V KARPATIH NAPREDUJEJO. GRŠKA JE POKLICALA SVOJEGA POSLANIKA IZ CARIGRADA. — MANJŠI SPOPADI V MEZOPOTAMIJI. SRBI PREGNALI AL. BANCE IZ DEŽELE. V KRATK EM SE BO ODLOČILO, ČE SE 1 BO TUDI ITALIJA ZAPLETLA V VOJNO. S - Položaj na vzhodnem bojišču. Petrograd, Rusija, 16. febr. — Tukajšnje časopisje naznanja, da položaj za Rum* v Karpatih, na Kusko-Poljskcui in v Vzhodnji Prusiji «e precej ugoden. Poročilo, ki ga je izdal daues ruski generalni itak je zelo pesimi-i tie no. llusi t»o pripoznali, da so na raznih mestih umaknili. Poročilo glasi: Včeraj se. je vršila v okolici Avgu*Lova zelo vroča bitka. Keniji, ki so bdi v premoč i^ so poizkušali obkoliti nase desno in levo krilo, kar smo pa še pravočasno preprečili. Neka sovražna kolona prodira proti tiragevu. Pri reki Visli je prodrl sovražnik do 1'locka in Kaeiona. Ob reki Bzuri srno odbili vse sovražne napade. V Karpatih m- situacija ni iz- tudi (Jrška izboruo oborožena in pripravljena na vojno. \ Podkonzul izpuščen. Rim, Italija, 16. feb. — Iz llo-dejde, Južna Arabija. poročajo, da so turške oblasti po posredovanju ameriškega poslanika Mor-gcnthau-a v Carigradu izpustile ua prosto francoskega pod konzula. ki je bil ujet v Sani. kakih sto milj severno od Hodejde. — Podkonzul se je vrnil k obali iu se odpeljal s francosko križarko **Dupoix". Stališče Italije. Milan, Italija. 16. jan. — Ker s« se po deželi razširile govorice, da namerava Avstrija in Nemčija udariti ua Rumuusko. je poslala italjanska vlada nemški in avstrijski vladi prošnjo, da tega Z zapadnega bojišča. Pariz poroča o uspehih. V poročilih se glasi, da so zavzeli Francozi tri kilometre nemških) zakopov. BOJI PRI YPRES. Nemci pravijo, da so odbili angleške naskoke pri St. Eloy, do-čim se poroča iz Pariza nasprotno. ODDELEK SLOVENSKIH ZRAKOPLOVCEV NA DUNAJU. premeuila. Naše čete so pri reki j ne storita. Tozadevno poročilo je San \jel« 6(H) Nemcev, med ka- prvi priobčil list "Corriere dell a Lerimi se je nahajalo tudi več.Sera." častnikov. ' London, Anglija. 16. februarja. V Bukovini je zasedel sovraž- j Rieeiotti liaribaldi je danes premi* Nadevorno in prekoračil re-.rokoval, da bo Italija v t»*ku, i S'ret. dveh tednov mobilizirala svojo armado. Ce bi se Italija ne hote-Nemsko poročilo. la nmešati v vojno, bi izbruhnila Berlin, Nemčija, 16. februarja, v deželi revolucija. V severnem delu Rusko-Poljske j j« /adnje dni obrnila vojna Srbi in Albanci, sreča ua nemško stran. Dosedaj i Pariz, Francija. 16. februarja, so se v vseh bitkah premagali Ku- Havas agent uri so sporočili iz Ni-pregnali so jih iz lijelska iu ia : Albanske tolpe, ki so vdrle v zavzeli trdnjavo Plock. Poročilo Srbijo, smo zopet prepodili. Tolpe Itkcga nemškega generalnega ! sestoje povečini iz kristjanov in štaba se glasi: i mohamedaucev. Hoji v Vzhodnji Prusiji iu na liusko-Poljskem se za nas zelo u- ■ Boji v Mezopotamiji, godno razvijajo. Na Rusko-Polj- Berlin, Nemčija, 16. februarja, skem smo po kratkem boju zav-, Brzojavka, ki je dospela danes iz Ragdada. naznanja, da so bili Angleži v Mezopotamiji zopet potol-čeui. Prednje straže levega tur- Nemčija vstraja pri načrtu. Rotterdam, llolandsko. 16. februarja. — Tukajšna trgovska zbornica je dobila vsled posredovanja nemškega generalnega konzula izjavo, da bo vojevala Nemčija proti Angliji vojno na način. kot se je objavilo. Od svojega postopanja odstopi Nemčija le pod pogojem, da prizna Anglija pariško in londonsko deklaracijo glede pomorske vojne ali da jo nevtralne države prisilijo k upoštevanju teh določb. Odstop belgijskega poslanika. Rim, Italija. 16. februarja. — Poloficijelno se izjavlja, da ni odstop belgijskega poslanika pri Vatikanu smatrati za znak poslabšanih od noša je v med Vatikanom in Belgijo. Na mesto dosedanjega poslanika je že določen mlajši diplomat. Izmenjava jetnikov. Amsterdam, Ilolandska. 16. februarja. — Izmenjavo vojnih jetnikov. ki so trajno nesposobni za vojaško službo, se je danes dejanski uvedlo med Nemčije* in Anglijo. Vlak s sedmimi angleškimi častniki osebui poročevalec, ki je tudi pristavil, da so Nemci odbili vse izpade. katere je vprizorila ruska posadka. Napetost med Grško in Turško. Berlin, Nemčija. 16. februarja. Vsi tukajšnji politični krogi so zelo presenečeni, ker je vlada od-poklicala svojega poslanika iz Carigrada. Dosedaj se še ni moglo dognati, zakaj se je pravzaprav to zgodilo. Od zadnje balkanske vojne pa dosedaj so vladali med obema državama še precej dobri prijateljski od noša j t Spor se bo dalo rešiti. Iz Aten poročajo, da se bo dalo spor. ki je nastal med Grško in Turčijo, mirnim potom rešiti. Turčija je pripravljena dati zadoščenje. ker je razžalila grškega atašeja. Visoka Porta si ne bo upala napovedati vojne, ker ima zaenkrat ie dovolj opravka z Ru in Angleži, poleg tega je pa Škega krila so z vso silo udarile na angleško infauterijo iu jo po-jrnale v beg. Angleži so pustili na bojišču trideset mrtvih in nekaj ranjencev. Desno krilo turške armade je pregnalo Angleže izpred Korue. Kapitan bojne ladije "Bluecher" umrl. Edinburgh, Škotsko. 16. feb. — Ko se je potopila nemška bojna ladija '•Bluecher". so Angleži rešili poveljnika, kapitana Erdman na. Kmalu zatem je /.bolel in včeraj podlegel pljučnici. Nad Korejo je proglašeno vojno stanje. Berlin, Nemčija. 16. februarja Razmerje med Japonsko in Kitajske* je z vsakim dnem bolj napeto. Kakor vse kaže. bo tudi med tema dvema državama kmalu izbruhnila vojna. Iz Milana poročajo, da Japonska mobilizira in da je poklicala že tri letnike rezervistov pod zastavo. Nad Korejo je pro glašeno obsedno stanje. Kitajska že pred časom ni hotela sprejeti v svojo armado ja potiskih inštruktorje, razen tega pa tudi ne more prej ugoditi zahtevam Japonske, pi-xino se ne sestane parlament. Ruski časopis "Rječ" poroča da so v vseh kitajskih mestih in vaseh nabiti plakati, na katerih se poziva prebivalstvo, da naj brani deželo pred sovražnikom — Japoncem. Japonska in Kitajska bosta skorajgotovo naprosili Zdr. države za posredovanje. General Dewet obtočen vele-izdaje. Bloemfontain. Orange Colony, 16. febr. — Daues se je začela tukaj obravnava proti generalu De-wetu, voditelju južnoafriške usta-je proti angleški vladi. Obtožen je velendaje. Generala so vjeli na neki farmi pri Wartburgu. . .. - . ........ ^-iiiiik* Boj v zračnih višinah. Tujezemski diplomati Avijatiki zaveznikov. odhajajo iz Mehike. Štirideset aeroplanov je vrglo Včeraj sta se odpeljala iz Vera bombe na belgijska mesta Brueg- Cruza nemški in španski poslanik, ge, Ostende in Zeebruegge. Bojna ladija "Delaware". IZVRŠITEV NAČRTA. NOVA REVOLUCIJA. London, Anglija. l(i. februarja. Admiraliteta je objavila sledeče poročilo: Glasom oficijelnega poročila za- V južnem delu Mehike je izbruh-veznikov se je doseglo pri poho- nila nova revolucija pod vod-du "zadovoljive uspehe". stvom generala de la Torre. Vera Cruz, Mehika. 16. febr. — Ko je pregnal general Car ran za iz glavnega mesta Mehike špan-"Z operacijami v zraku proti skega poslanika Jose Cara, je ta distriktu v Bruegge. Ostende. iu takoj oil pot oval v Vera Cruz in si Zeebruegge se je nadaljevalo. 40 poiskal zavetja na ameriški bojni aeroplanov je obstreljevalo Osten-. ladiji "Delaware". Danes je pre • le. Bruegge. Middelkerkc in Ciii-,sedel na španski parnik "Regina stelles. Vrglo se je bombe na tež-; Maria Cristina" in se odpeljal ke nemške baterije na iztočni in proti Havani, Cuba, zapadiii strani pristanišča v O- Na isti parnik se je vkrcal tudi sten de: istotako na pozicije v „ovi nemški poslanik za Mehiko, Middelkerkc in na transportne kj |H) odpotoval preko Havane v vozove v Ostende in Chistelles. Washington. V Mexico City je bi- Potres v Italiji Rim, Italija. 16. febr. — Prebivalci italijanske province Aquila so čutili danes več močnih potresnih sunkov. Vsi prestrašeni so zbežali na prosto in bati se je bilo. da bi ne nastala med njimi panika. Nekaj liiš je malo poškodovanih. Bombaž za ruske i mi forme Biltte. M out., 1K. februarja. — Velike |*>šiljatv<» I m >ui I ta ju« so šle |»ret»-kli teden, skozi Unite ua |n»ti proti Rusiji. Iloiuiia/. se I m i naložilo v Seattle ust I m rii ike. ki mlplajfjo v Vladivostok. Od taut I m? š»*l I ioni I ki ž 1'etro^rad. kjer se ^a l»o izdelalo v vojaške uniforme. Denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško. Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treb mesecev smo se da dobrega pre pričali, da pride denar tudi se daj sigurno v roke naslovnikov Denar nam pošljite po "Do mestic Postal Money Order" ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izpla Nadalje se je vrglo bombe na pot k pomolu v Zeebruegge. V akciji nas je podpiralo osetn francoskih aeroplanov. Doseglo se je zadovoljive rezultate. Avijatikom se je naročilo, naj koncentrirajo napade na vojaško važne točke. London, Anglija. 16. februarja. V nekem poročilu iz Dunkirk na '"Daily Mail*' se glasi, da je večje število francoskih in angleških aeroplanov plulo daues popoldne proti belgijski obali. Vrprli so 240 bomb na nemško zrakoplovno postajo v Chistelles ter na Zeebruegge iu Ostende. Amsterdam, llolandsko. 16. februarja. — Poročevalce lista *'Handelsblad** v SHiis pravi, da so povzročili aeroplatii zaveznikov veliko škodo. V Klanken-lierghe je bil kolodvor popolnoma razdejan, v Zeebruegge pa elektrarna in neka rejel senat države Xew Jersey auiedment k državni ustavi, s katerim se liodeljuje ž«*iiskaiu volilno pravico. Poslanska zlM>rni<-a je sprejela resolucijo pred < I verni t I u i ter se bo predložilo vpra Sanje v novembru volilsebne volitve. Boston, Mass., Iti. februarja, — S l!Xi proti JE! glasovom je sprejela poslanska zltoruica države Massachusetts resolucijo, ki določa politično enakopravnost iiIk'Ii s|mi!ov. Senat je re^plu-cijo že pasiral ter manjka le Se pod plsa Kovernerja. ki pa je udan stvari. T tuli to resolucijo se bo predložilo vo-lileem pri prihodnjih volitvah. Harrisburg. Pa.. 16. februarja. Justlčni komite j državnega senata je sklenil danes za nekaj časa' odložiti sklepanje glede resolucije, s katero bi se podelilo ženskam politično enakopravnost. ... -l( - -■■ v Berlin, Nemčija, 16. februarja. Vrhovno armadno vodstvo je objavilo danes sledeče skupno poročilo o položaju v Franciji: *4 Včeraj se je odbilo protina-skoke zaveznikov na zakope. katere se je odvzelo angleškim četam pri St. Elov. V ostalem pa ni poročati o liikakili važnejših dogodkih. Pariz, Francija. 16. februarja. V današnjem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi: "Angleške čete so zavzele včeraj dva zakopa. katera so izgubile dan poprej med Št. Elov in Ypres kanalom. Xa francoski bojni fronti je potekel včerajšni dan v splošnem mirno. O infanterijskih spopadih se ni poročalo, dočitn ima zaznamovati artilerija važne uspehe." Berlin, Nemčija. 16. februarja. Kapitan Muecke iu moštvo križarje "Emdena'' so dobili red železnega križa. Zadel na morsko mino. Amsterdam, Holandsko. 16. februarja. — Poroča se iz Emdena. da je zadel neki nemški parnik v bližini Borkuma na morsko mino ter se potopil. Položaj Nemčije. London, Auglija. 16. februarja. V današnji izdaji "Times" nadaljuje omenjeni potnik z razpravo o razmerah v Nemčiji ter pravi, da je videti Nemčija danes prav tako močna kot je bila pred šestimi meseci, pričetkoni velikega boja. Dežela je edina in življenje gre svojo pot kot v mirnih časih. Tudi se ne sme podcenjevati vojaških rezerv dežele. Letnik 1915, ki šteje 750,000 mladih mož. ni po izjavi vojaških oblasti še vpoklican ter je še na razpolago več milijonov deželne hrambe. ki še ni izvežbana. Dasiravno delajo tovarne za municijo noč in dan, ve pisec iz zanesljivega vira, d& se je pričelo šele sedaj uporabljati municijo iz leta 1914. Pomanjkanju bakra se bo odpomoglo s tem, da se bo otvorilo rove, v katerih se dosedaj še ni obratovalo, ker ni bilo delo dobiekauosno. Težak udarec za Nemčijo je bilo zasedenje Galicije od strani Rusov, ker se -je s tem odrezalo dovoz bencina, katerega potrebuje Nemčija za svoje motorje. Manj ugodna pa je preskrba z živili. Zaloge pšenice so manjše kot se domneva in ako bi vlada sama ne prevzela kontrole, bi v marcu zmanjkalo pšenice. Radite-ga pa Nemčija še ni na robu lakote. Francozi poročajo o uspehih. Pariz, Francija. 16. februarja. V večernem poročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča o več uspehih zaveznikov. — Južno od Ypres so se polastili Angleži več nemških zakopov. za katere so se vršili boji v zadnjih dnevih. V Champagne, na fronti seve-rozapadno od Perthes, so zavzeli Francozi kake. tri kilometre nemških zakopov ter ujeli več sto Nemcev, med njimi pet- častnikov. V Argon i h so se vršili artilerijski boji. s katerimi se nadaljuje. Severozapadno od Pont-a-Mous-son. v gozdu Le Pretre. so žavze-li Francozi več nemških zakopov. Črne koze v Havani. Washington, D. C., 14. februarja. — Iz poročil generalnega zdravnika Blue zveznega zdravstvenega urada je razvidno. da se je konatatiralo v Havani Nemčija in Anglija hočeta z vsemi sredstvi izvojevati započeti boj na morju. London, Anglija. 16. februarja. Iz 3 častnikov in 16 mož obstoječe prizno moštvo se jc odposlalo danes na ameriški parnik "Wilhelmina", ki je interniran v Falmouth. Pogasilo se je ogenj v kotlih ter zapečatilo slednje. Za-plenjenje se je izvršilo vsled odredbe zunanjega urada ter je. stopila s tem zadeva v akutni stadij. Nemška vlada zahteva oprostitev tovora "Wilhelmine'', ki, obstaja iz živil za nemško civilno prebivalstvo ter utemeljuje svojo prot sitev vojne cone v angleškem vodovju s tem za plenjenjem. Ladije v bližini vojne cone. Odkar se. je proglasilo od Nemčije vodovje krog Anglije za vo jno cono. je zapustilo New York 27 parnikov, kojih cilj jih mora dovesti v dotično vodovje. Štirje teh parnikov plovejo po.| ameriško zastavo, štirje pod holandsko. 13 pod angleško. dva pod švedsko, eden pod «rrško in eden pod francosko zastavo. Največji teh parnikov je "Adriatic" White Star črte s 400 potniki. Vsi ti parniki so naloženi z živili. Slabo, ako resnično. Berlin, Nemčija. 16. februarja. Poročevalec United Press, von Wiegand, pravi v nekem poročilu, da vedno bolj narašča Ameriki sovražno razpoloženje v Nemčiji. Nemško časopisje priobča vsaki dan poročila, v katerih so glasi, da se postavljajo Združene države vedno bolj na stran zaveznikov in da jc nastalo vsled tega v Nemčiji razpoloženje, ki lahko dovede do krize. Ranjeni vojaki in častniki * fronte so javno dvignili obtožbo, da so postale nemške izgube večje, odkar uporabljajo zavezniki municijo in orožje, izdelano v Združenih državah. Dasiravno so bili Nemci dosedaj prizanesljivi napram ameriškim trgovskim interesom, so se pričeli sedaj brit ko pritoževati in posledica totja Ameriki sovražno razpoloženje. "Berliner Tageblatt" jp priobčil vest. glasom kat»*r<* so izstopili ameriški častniki iz armade ter se pustili naturalizirat i v A liliji. I I Mine ogrožajo parobrodstvo. Berlin, Nemčija. 16. februarja. V danes objavljeni ofieijelni izjavi se glasi, da se je podminira-lo angleško vodovje proti nemškim podmorskim čolnom t»-r da je vsled tega ogroženo tudi nevtralno parobrodstvo. Nadalje ><'. glasi, da je v interesu Anglije dovesti do konfliktov med Nemčijo in nevtralnimi državami ter da bi v Nemčiji ne vzbudila nikake-ga presenečenja vest. da so angleški podmorski čolni potopili nevtralne parnike. (To je zopet peklenska zlobnost Nemcev. Kar mislijo storiti sami, podtikujejo! že vnaprej Angležem, da bi so pozneje lažje izvili iz zagate. Opom. ured.). Angleški parnik je eksplodiraL London, Anglija. 16. februarja* Angleški parnik "Dulwieh'ki je vozil med Hull in Rouen, j*s eksplodiral včeraj zvečer na višini pred Antifex ob francoski o-bali. Završili sta se dve eksploziji ter se še ne ve, ali jih je povzročila mina ali podmorski čoln. Celo moštvo se je rešilo v čolnih. -—- t Za žensko volilno pravico v Indian!. Indianapolis, Ind.. 16. februarja. —> Predloga, ki je bila vložena danes v državni lakonodaji, določa, da se pri- tri sloinje črnih kos ter da sta dva'posti ženske k volitvam mestnih in doUtiilh paeijentev umrla. okrajnih uradnikov, . _ ^ d GLAS NAHODA, 17. FEBRUARJA. 1915 'HAS NARODA" cSlovexuc Daily.) v WtMd and published by the 'i'ovcnic Publishing Co. (a corporation.) J^RANK SAKSER. President „ U>U1S BENED1K, Treasurer. t " ace of Business of the corporation and aidruasea of above officer* : V. r »rtiandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Cm celo leto Tel ja list za Ameriko in C«nado........................$3.00 - poi Jota....................... 1.50 " leto z* mesto New York........4.00 * pol let« zjl mesto New York ... 2.00 ** Kvropo za vse ieto...........<-50 " pol lota.............2.55 .....četrt le ta............ 1.10 "\ILAS NARODA" izhaja vtak dan itvjemli nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ( 'Voice of the People") ' m «*«J every day cxcept Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Ad t on br«* podpisa in osobnosti se ne pri občujejo. Sew se blagovoli pošiljati po — Money Order, •ri spremembi kraja naročnikov procure, da «e nam tudi prejinj« ^▼aliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ' v»pisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** fortiandt St., New York City. Telefon 4687 Cortland t. (■"aššocm)! MOTUBff il* Frai n*s\ krni tuiii n it •*■ Rumunski socijalisti in vojna. Iz nekega članka rumunskega soeija lista t/h. Racowsky-ja, od-jtoslanca romunske socijalistične stranke v mednarodnem uradu, v pariškem ruskem glasilu 4Golos', pojemamo sledeče glede stališča rumunskili socijalistov k vojni. "Nobena .sila nas ne more napotiti, ila bi opustili svoje socialist inio stališče, lJorimo se ne-mtrašeno proti bojnemu razpoloženju. Najbolj žalostno j>a je, da črpajo iiani nasprotniki svoje o-ro/jo i/, socijalisti«'nega arzenala ije in Nemčije. Proti nam >:ijo nemški socijaluo-demo-iii poslanci in nas kritizira Ilerve v svoji 44L* Iluma-l)a se nas pridobi za voj-n >, se nam prestavlja članke V. i!i.int-;i, v katerih se poživlja >■><•■ aliste nevtralnih držav, naj >«• vmešavajo v vojno. Imenuje se nas "germauofile", ker nočemo *!editi njih proti-socijalističnim »vetom. Napake Vaillanta je možno razumeti le v slučaju, da se upošteva razpoloženje med fran-••ttskiuii socijalisti, odkar je bil umorjen Jaurea ter so prikorakali Nem o i v Fraueijo. To napako si je nadalje razlagati i/, -stare francoske revolucionarne tradicij«, da je stvar svetovnega seeijalizma smatrati edino za stv;«r Francije. Ta eksklu-/i\ no>t, ki je bila razumljiva, doki.-r je bila Francija edina zibelka tc i jali stičnega in revolucijo-i'.iru»*ga gibanja, pa ne obstane j.r. | sedanjo kritiko, ko se je so-nj.distično gibanje razpredlo po v*«h deželah ter hoče vsaka stranka— in naj je tie tako majhna — ziv< 'i h v o j«* lastno življenje. Lahko si m >lite. v kako težaven položaj s.> prišli socijalisti nevtralnih dežel, ako se somišljeniki v vojskujočih se državah obračajo !>•< ko naših glav na naie vladajoče razrede, zavajajo na« proletariat v vojno, ponujajo našim nazadnjakom roke ter javno podpirajo renegatstvo in predajo vsa- Tudi balkanske države so izvo-j« vale vojno. Nekatere njih so doživele tragične krize, so morale dopustiti sovražniku uhod v deželo ter gledati razdelitev ozemlja. Socijalistične stranke v teh deželah pa se niso nikdar smatrale za opravičeno pospeševati oboroženo intervencijo nevtralnih držav. Nikdar niso protestirale proti sklicanju mednarodnega socialističnega kongresa, nikdar niso zahtevale, naj preneha inter-nacijonala tekom vojne. Tudi sedaj zahtevamo za socija- 1 ist H stranke nevtralnih držav pravico, sklieavati kongrese, ne da bi bilo treba slišati očitanje, da rušimo solidarnost. Zahtevamo Kaše pravico, da se ob vsaki uri tekom vojne potezam© za mir, za mir. ki ne krii pravice nikogar, ki ne vsebuje nikakih aneksij ter sjKištuje neodvisnost vseh narodov. Francoski socijalisti nas skušajo prepričati, da se bore zavezniki. med njimi tudi Rusija, za princip narodnosti. O tem dvomimo nekoliko. Priznavamo, da zasleduje Avstrija na Balkanu osvo jevalno politiko, a velika je tudi nevarnost, ki preti Bulgarski in Rumunski od Rusije, ker ležita obe na poti proti Dardanelam. Zakaj se torej usiljuje prole tarcem vseh dežel nesocijalistično skupnost z ruskim carizmoin in lastno buržuazijo? Apeliramo na tovariše v vseli nevtralnih deželah ter jih poživljamo, naj se ne udajajo razpoloženju. ki povzroča vojno. V utemeljevanje tega navajamo naše lastno stališče. Po strašni balkan ski vojni so se socijalisti vojsku joči h se držav zopet sestali na kongresu. Bulgari so obiskali Srbe, Srbi pa Bulgare. Mi smo ob iskali oba in vrnili so nam poset. Protestiramo tudi proti plemen skemu ponosu ter oportunizmu in dajemo izraza upanju, da se bo interaaeijonala zopet dvignila. Oprostimo se osvojevalnili instinktov ter delajmo na to, da zmaga socijalistična internacijo-nala, ker le na ta način bo mogoče priti do zaželjenega trajnega miru med narodi." To stališče romunskih socijali-stov je s splošnega vidika popol noma pravilno. Nemški socijalisti so v tem pogledu najbolj zašli s prave poti ter so verni izpolnje-valei povelj Viljema in sličnih pa-tentirancev. Nekoliko razmotrivanj glede zapisnika J. S. K. Jednote od 20. do 26. januarja 1915. Cenjeno uredništvo G. N., dovolite mi nekoliko prostora v glasilu J. S. K. J. Ker sem uverjen, -da imajo čla ni prej omenjene Jednote pravico uv&ževati in razmotrivati o kori stih in naraščaju Jednote, sem se tudi jaz namenil povedati svoje mnenje glede priporočila plačevanja nagrad za novo sprejete člane v Jednoto. Kakor se čita v zapisniku, bode društvo plačaJo vsakemu, kdor pripelje in priporoča novega kandidata k seji, en dolar, ki se vzame od tistih dveh dolarjev, katera dobi društvo povrnjena od Jednote. Jaz bi nikakor te točke ne priporočal, kajti uverjen sem. da bodo med člani nastale vsled te nagrade velike sitnosti. Omenim le en primer. Tajnik ali kak drugi elan društva bode pridobil enega ali dva nova kandidata/ Slučaj se bode primeril, da ravno isti, ki je pridobil rojaka v društvo, ne bode imel priložnosti, da bi ga pripeljal k seji. Našel se bode drug član, ki ga k seji pripelje, in bode zahteval nagrado. Jaz bi priporočal, da naj ta posel poverijo glavni uradniki tajnikom društev. £"e bi se kaka nagrada določila, naj jo določijo društva po svoji previdnosti. Na ta način bi se dalo tajuikom več volje za agitacijo. Tpam, da se bodo z mojim mnenjem tudi tajniki društev, kakor tudi članstvo strinjalo. Naša J. S. K. J. bi lahko veliko bolj naraščala v številu društev in članstva. ko bi glavni odbor pri svojih sejah določil kako nagrado organizatorjem ali ustanoviteljem novih društev, možkih in ženskih. Posebno ženskih društev bi lahko štelo večje število, ko bi se za to stvar kaj bolj zanimali. Na zadnji konvenciji v Pitts-burghu, Pa., sem predlagal, da bi se dalo nagrado organizatorjem društev. Moj predlog je bil takoj ovržen. ne da bi prišel v debato. Ko bi kedo drugi predlagal, bi imel mogoče predlog večji pomen. Veliko je naselbin, kjer ni še društva naše J. S. K. Jednote, in po takih naselbinah bi se dalo kaj storiti za naraščaj Jednote. Bratski pozdrav članom in članicam J. S. K. Jednote! Ely, Minn. Jos. J. Peschel, tajnik dr. sv. Cirila in Metoda št. 1 J. S. K. J. Wu-Ting.Fang o Filipinih. Manila, FilipinAo otočje, 15. febr. — Wu-Ting-Fang, bivši kitajski poslanik v "Washingtonu, je danes dospel sem in se o Filipinih tako-le izrazil: "Prepričan sem. da to otočje ne bo vedno odvisno od te ali one dežele. Sedaj prebivalstvo še nikakor ni sposobno za samostojnost, v teku nekaj desetletij bo pa gotovo." Poslanik bo danes ali jutri odpotoval na Kitajsko. _ ______ vami delo od kosa. še precej dobro zaslužijo, povprečno ^2.75. Ako kdo kak kos slabo izgotovi.'naj dunajski peki sploh opuste mora delati S dni za dnevno plačo ■ malo pecivo, kar se je tudi spre-•fl.34. Oni, katerega vesele take'jelo. Vlado so pozvali, da naj razmere, naj h* prkle sem. — John'sploh prepove peči tako pecivo, Jager piše v 33. štev. G. N. med da pa naj stori tudi potrebno za drugim: Slovenski pes je zvest, odpravo pomanjkanja moke. samo da je le enkrat na dan župo. 'pred par dnevi sem dobil pismo [so ga odpusti za teden dni od de- Little Falls, N. Y._ V nedeljo la. Večkrat se prigodi, da mora 14. t. m- smo imeli shod glede u-M^avec dotičen komad tudi pla-st a no vi t ve podružnice Slovenske čati. Delavci, ki imajo v tej to-lige. Razdeljeni smo na dve stranki : eni so za. drugi pa proti ligi. Človek se mora smejati tem avstrijskim navdušencem. Ne vem. ali ne vedo, ali pa ne marajo vedeti, kako je nas zatirala Avstrija. Ako bi sedaj skupno zmagala z Nemčijo, potem bi nam Slovencem še tiste pravice vzeli, kar smo jih dosedaj imeli. Čudim se rojaku F. D., ki se toliko ogreva za Avstrijo. Kaj Ti je dala? Mislim. da samo popotno palico in malho, da bi prišel v Ameriko iskat si boljše bodočnosti. Jaz nikdar ne bodem ljubil Avstrije, katera ni imela kruha za nas. pač pa za Nemce. Rojaki, premislite to, in marsikateri bode drugačnega mišljenja kot je bil dosedaj. Živeli vsi rojaki, kateri ste za Si. ligo v Little Falls! — Eden navzočih. Jchnstcwn, Pa. — Pred kratkim je umrl tukaj star Amerika-nee, rojak Josip Golob. Rojen je bil leta 1862. v vasi Hum pri Št. Rupertu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred petnajstimi leti. Bolehal je že dalj časa. Bil je blagega značaja in od vseh tukajšnjih rojakov zelo visoko cenjen. Tukaj zapušča sina, v star en kraju pa ženo in šest otrok. Bil je član štirih slovenskih društev. Naj v miru počiva! — Delavske razmere so tukaj precej slabe. Delo se zelo težko dobi, vsled česar ne svetujem nikomur hoditi scin. — Frank Gabrenja. Bridgeport, Ohio. — V št. 27. G. N. sem čital članek "Klic za domovino", iz katerega je razvidno. da so naši rojaki resnično stopili na dan z željo, da poskusijo osvoboditi nas mili materni jezik, kateremu preti vedno večja nevarnost od strani našega največjega sovražnika na svetu. Čast pevskem u zboru '' Prešereu7'! Sveta dolžnost vsakega Slovenca, ki želi napredek slovenskemu narodu, je, da podpira ideje v zgoraj navedenem članku. Gotovo se bode napravil obrat v Avstriji. Ako ne bodeino rojaki, kateri imamo priliko, pripomogli onim v stari domovini, se bode lahko obrnilo, da se nas ne bode poznalo in tudi naši potomci ne bodo vedeli, da je bil kedaj slovenski narod. Rojaki, zavzemimo se za idejo! Pomagajmo rojakom v stari domovini, ki po nedolžnem prelivajo kri. Delavske razmere so sicer jako slabe, kljub temu se pa moramo zanimati za tako važno stvar. To je nekaj izvanrednega in mogoče nam ne bode nikdar več dana prilika pokazati, da smo Slovenci in da se zanimamo za Slovenijo. Rojaki v vsaki naselbini, naj bode še tako mala, podajte si roke, izvolite voditelje in potem delujmo s pomočjo odbora, kateri je priporočan od pevskega zbora "Prešeren". Držimo se klica: ''Položi dar domovini na oltar!"' Pripoznati je seveda treba, da se naši rojaki že od časa pričet ka vojne vedno zanimajo za trpinčenje naših sobratov v mili domovini. Sedaj je prilika, da jim faktično pomagamo. Upaiu, da bode "Poziv", priobčen v št. 27, imel veliko vpliva in obilnega n-spelia. Rojaški pozdrav vsem Slovencem sirom Amerike! — Anton Hočevar. Kewaunee, HI. — V tem kraju sem edini Slovenec in bivam tukaj že nad dvanajst let s svojo rodbino. Nekaj jih je že prišlo sem. pa so ravnotako hitro odšli kot so prišli. Tukaj je kakih dvanajst premogorovov, pa vseli dvanajst ne zaleže za enega dobrega. Premoga he izvažajo, pač pa porabijo skoraj vsega v mestu. Čim več premoga požgejo gospodinje, toliko boljše je za nas. Imamo tudi dve tovarni, ki obratujeta samo po dva do tri dni na teden. Sem ne svetujem nikomur hoditi. Pozdrav! — L. Tomšič. Sheboygan, Wis. — Tukajšnje delavske razmere so pač vredne, da se jih nekoliko opiše. Ponekod se dela po 10 ur na dan, večinoma pa ]K> 8 ur. Brezposelnih tukaj ne manjka. V nekaterih krajih imajo delavci plače od komada. to se pravi, da napravijo gotovo število kosov, za kar dobijo od $1.40 do $1.60. Ako slučajno učitelji svojim učencem. Ako se težkih časih iti bi vsakdo delal v komu ponesreči, da ubije kakit svojo in splošno dobrobit, kos. bodisi izdelan ali neizdelan, Preti malemu pecivu Dne 11. januarja se je vršilo zborovanje dunajskih pekov, ki so se posvetovali glede pomanjkanja moke in razmer v pekovski obrti. Referent je bil mnenja, da SVARILO. j NAPRODAJ ! :ine farme, nizka cena. pog. ji la! Tem potom naznanjam rojakom j ki p^ite takoj po pojasnila. Pj po širni Ameriki, da se klati Slo jiite aU£rieško. Naslov: od vojaka, ki se nahaja zaradi ozeblin v bolnišniei v Ljubljani. Piše: Vesel sem. da sem se zopet enkrat do sitega kruha najedel. Ko ozdravim, bom moral zopet na bojišče___Iz teh besed se da sklepati, da še enkrat na dan kruha ni. Zares lep je vojaški stan! — Naša naselbina šteje približno 1600 Slovencev in Hrvatov. Čudno se mi le zdi. da se dosedaj še ni nič ukrenilo za Slovensko ligo ter za dobrobit slovenskega naroda. Rojaki, na noge, pokažimo, da nočemo biti zadnji, ako se gre za naše koristi! Tudi tukaj je nekaj takih, ki mislijo, da gre za vero in domovino. Kdor je bil v nedeljo 14. t. m. v tukajšnji slovenski cerkvi ter je slišal govor g. župnika (zdi se mi, da je Čeh), je gotovo izprevidel, da sta Avstrija in Nemčija le zaradi pohlepa po tujih zemljah napovedali vojno Vsa čast takim duhovnom. Takih mož nam je treba! Priporočati bi bilo, da bi tega moža posnemali tudi drugi duhovni ter delali za dobrobit zatiranega naroda. Rojaki v naši naselbini, kateri ste zmožni, pričnite z delom! Ne odlašaj mo na jutri, ampak storimo svojo sveto dolžnost ter pomagajmo svojim dragim v stari domovini izpod krutega germanskega jarma. V nadi, da ne bodo te besede brez uspeha, pozdravljam že vnaprej vsak v tej svari storjen korak. Srčen pozdrav rodoljubom širom Amerike! — Naročnik. Raznoterosti. Življenje v Bordeaux. Pisatelj Paul Ohnet, ki se bavi z razmerami v Franciji med vojno, piše, da je dobil zaupnik^ v osebi Henry Welschiugerja, ki o-pisuje življenje v Bordeaux ter ga primerja z življenjem 1. 1870. Svoje članke je priobčil v časopisu "Revue des Deux Mondes". "Njegov članek", pravi Ohnet, "potrjujejo popolnoma vse, kar so ini pripovedovali, da ne morem več dvomiti o resničnosti govorie, ki sem jih slišal. In tako podaja Ohnet sledečo sliko o današnjem Bordeauxu, ki je prenapolnjen od "mnogih bogatih Parižanov, ne-nravnih žensk in političnih mož". Je in pije se izvrstno. Ponoči se zabavajo v kabaretih, v katerih se vidi razkošen luksus. Igrajo običajne nenravne vaudeville Življenje na eestah je glasno, prisilno, polno luči in smeha. Ženske razvijajo nezaslišan luksus, ki gre tako daleč, da je moral duhovnik neke velike cerkve v Bordeauxu izjaviti napram ženskam, da bo vse one izključil od sv. obhajila, kojih obleka ne soglaša s svetostjo kraja. "Tem huje za uboge ljudi", pristavlja Ohnet, "ki se tresejo pred grožnjo nemških topov ter šli tako daleč, kakor je bilo mogoče, da žive veselo, do čim njihova domovina trpi. Pozabimo jih. kakor so tudi oni sami sebe pozabili." Prepovedano klanje mlade živine. Avstrijski poljedelski minister je z naredbo z dne 14. oktobra Begunci na češkem. Kakor javljajo listi, se nahaja v raznih krajih na Češkem preko 350.000 beguncev iz Galicije in Bukovine. Beounski župan je dobil od praške namestil ije poziv, da nemudoma preskrbi prostore za ;t000 beguncev iz Ogrske. Število galiških beguncev v Pragi j< tako naraslo, da je proglasila če ška namestnija Prago in okolico kot za begunce zaprto ozemlje. Od 18. januarja se ne smejo pri seljevati v Prago nobeni begunci več, brez ozira na to, ali imajo sredstva ali ne. venec pod imenom Charley Za-! fran. Ali to ime potrebuje samo po takih krajih, kjer ga ljudje poznajo. On je že dalj časa v A-meriki in govori dobro angleško. Ou dela večinoma po avtomobil šapah. Prišel je sem 'i. januarja t. 1. ter mi rekel, da je bil poslan iz Pittsburgha. Jaz sem ira vzel pod stri-ho in ga tudi imel za poštenega. ker ga že več let poznam, toda prevaral sem se. Njega je zmanjkalo ponoči 4. januarja in je odnesel rojaku Alojziju Kulo-vec uro z verižico v vrednosti 55 dolarjev in 13 dolarjev v gotovini. Sedaj smo tukaj izvedeli, da je v več krajih tako naredil. —2> NOVOl NOVO "SVETOVNA VOJNA". Popis pričetka sedanje vojae » 33 lepimi slikami in velikim sem Ijevidom Avstro-Ogreke. Cisti dobiček te izdaje m bodi oddal "Podpornemu društvu vdoi in sirot" padlih slovenskih moi t sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari: Cena svezka 25*. Naroča s* pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N, 1 (6-1 sred&pet) toinj; Koledar izv&n redno uj jal našim čitateljere. Cena: 30< Ker je vsled uvedbe paketu pošte poštnina za Koledar razli« na, veljajo za poiamezn* držav sledeče eene: Koledar stane 30 centov i polt* no vred za sledeče države: Connecticut. Rhode IsUod, U> laware, District of Columbia, Mi ryland, Massachusetts, New Je aey, New York, New Hjimpshir Ohio, Pennsylvania, Vermont Koledar itane 35 centov » poita no vred za iledeče države: Alabama, Maine, Florida, gia, Arkansas, Illinois, Indian Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kei lucky, Kansas, Michigan, Minn sota, Mississippi, Montana, Noi Dakota, South Dakota, North C rolina, South Carolina, Nebrask Tennessee, Virginia, Wezt Virf nia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države sUi Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države to; California, Washington. <*>r gon, Nevada, Arizona, Colors* New Mexico, Wyoming, Utsk Idaho. V naši podružnici Frank • kser, «104 St. Clair Ave., Clev land, 0., pri L. Balactu v Barb« tonu, O., in pri Frani: Lebenn Forest City, Pa., pri Charlf Zgoncu in pri Jakobu Petrichu Chisholm, Minn., pri Chas. Ka lingerju, 3942 St. Clair Aveni Cleveland, 0., pri Antona Kike 1116 Franklin Ave., Youngstow Ohio, pri Ivanu Pajku v novi tarski trgovini nasproti Coi maugfh pivovarni na Chestnut S Conemaugh, Pa., *e prodaja Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, ozira na te cen«. Naročite ga pri s SLOVENEC PUBLISHING i 81 Cortland t It.. New York Oil prepovedal brez dovoljenja klati ti>ioZ' z«^ e^lxiilx Slovencev, teleta in nadrobno navedel slučaje, ki je zanje dati dovoljenje. Dne 2o. decembra je pa minister z ozirom na važnost, da si ljudje ohranijo kolikor mogoče veliko plemene živine, ono naredbo razširil. Vsled tega odloka je zabra-njeno brez posebnega dovoljenja klati breje krave, telice in svinje sploli. teleta in junce do leta stare in bike do 2 let stare. Določeni so tudi slučaji, kdaj sme oblast dovoliti, da se zakolje te vrste živina; ti slučaji so podobni onim, ki dovoljujejo izjemno kla- nje telet. Taki odloki pa bodo le kdo ne more napraviti gotovega! tedaj imeli uspeh, ako bodo živi- števila. se mu odtrga pri dnevni plači ali se ga enostavno odpusti. Ponekod mora delavec pričeti še pred uro in tudi svojo prosto o-poldansko uro porabiti, ako hoče izgotoviti določeno število. V neki tukajšnji železarni nalagajo delavcem kazni, kot v norejci sami imeli smisel za var- stvo plemene živine. Zato bi bilo dobro, da bi živinorejske in kmetijske zadruge v tem oziru ljudi oskrbovale s potrebnim podukom ; potem bi ljudje ne hlastali le po izmišljenih vojnih dogodkih, pač kraju pa razumeli svojo nalogo v teh katerim so pri srcu zatirani brati v stari domovini. Ko bodo zvedeli Slovenci v stari domovini, da imajo v Ameriki toliko pravih prijateljev, jim bode lažje pri srcu in z jasnejšim pogledom bodo začeli glodati v boljšo bodočnost. gjgfanmfiifMgiMaiimuE^ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav Velikost )e» 21 pri 28 paiclh< Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kakaTdržava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamojtudi Novo stensko mapo cele Evrope- Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kuslje, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav/. Vsi so vezani v platno in veak'stane 50 centov. Naročila"in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Corllandt Street, New York, N. Y. HfiR Biazizizfi^^ KAKO SE AVSTRIJA VOJSKUJE. Vsakdo naših rojakov rad izve, kako je v resnici v naši stari domovini, odkar je vojna. Kako se naši rojaki vojskujejo. Vse to natančno popisuje naša prva in edina knjiga o avstrijsko-srbsko-ru-ski vojni. Da damo priliko, da j°j«a vsak lahko naroči, je eena samo 501. Knjiga ima preko 128 strani! in jo krasi veliko slik. Kdor jo hoče med rojaki prodajati, naj se oglasi za pogoje, pri tem lahko veliko zasluži. Slov. Knjigarna, 536 Washington St, Milwaukee, (20-1—20-2 ▼ 2 d). Si* 1 I I I i I 1 II tPo amižani cenil Amerika in Amerikami apiaal Rev. J. Al. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n (splačala, zato je cena *»»*ana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je prti Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York,, N. Y SF Jugoslovanska a Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57,Brad-doek, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajuik: JOHN GOCŽE, Box 103, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KAST ELI C, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUXICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas Citv, Kans. JOHN VOGRICn. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN Al'SBC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—C. St., Roek Springs. Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn. LOUIS CnAMPA. od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči'se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: 4' GLAS NARODA' \ QLA3 NARODA, 17. FEBRUARJA, 1915. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Iz ruskega ujetništva se je oglasil te dni Frane Kol man iz Les. krojač iu hišni posestnik. Že štiri »neseee ni bilo nobenega glasu b njem in dobra mlada žena Ivana je bila polna bridkih misli in skrbi. l)ne 6. januarja je pa dobila dopisnico od moža iz Tomska v Sibiriji; piše, da je zdrav in kliče na veselo svidenje. Dopisnica je^ bila odposlana novembra. Ta-1 ko se je pri Kolmanovih žalost nenadoma izpremenila v veselje. l'a! še nekdo drugi je od "mrtvih! vstal" ua tej dopisnici. Podpisani je namreč na nji tudi Luka Fer-1 lič, po celem Gorenjskem znani pek. Tudi o njem ni bilo cele štiri j mesece nobenega glasu iu neki prijatelj je celo pripovedoval, daj je bU zraven, ko je padel in ko so. ga pokopali. Sedaj bo moral pač tudi ta prijatelj vrjeti, da se je! bil zmotil. — Iz ruskega ujet ni-1 Štva se je oglasil tudi Josip Jarli. učitelj v Dragi pri Ribnici. Leži ranjen v vojaški bolnišnici v Kijevu. Pogreb. "Slov. Narod" piše: Dne 12. jan. popoldne se je vrnil profesor Josip Beree v svojo domovino. Ne oni Beree. ki smo ! poznali iu ljubili kot 'vzornegaj bloveuskega človeka — le ubogo njegovo truplo je prispelo, da po-{ čiva v ljubljeni slovenski zemlji.J Sorodniki so dali pokojnika, ki je1 bil pokopan ua vojaškem pokopališču v Budimpešti, prepeljati v Ljubljano. Vsled izrednih razmer, se ni moglo pravočasno določiti iu naznaniti ure pogreba in tako: se je zbrala 12. jan. popoldne raz-meroona le mala družba na glavnem kolodvoru, kjer so dvignili | kovinasto krsto s pokojnikovimi ostanki iz vagona ter jo na mrtvaškem vozu mestnega pogrebnega zavoda prepeljali na pokopališče. Poleg sorodnikov in najožjih prijateljev smo opazili na kolodvoru dvorna svetnika Lt*vea ju H ubada, magistratnega ravnatelja tir. Zamika i. dr. Učiteljsko] osobje iu gojenke mestnega liee-ja z ravnateljem Maeherjem na čelu so spremili nepozabnega t*»-variš* in učitelja ua njegovi zadnji poti. S slovensko trobojnico okinčeno krsto so položiti v grob pri Sv. Križu in priprosti vojaški križ, ki je o*načeval počivališče dragega pokojnika že ua budim-peštanskem pokopališču, naznanja. da truplo v domači zdaj kemiji leži. Vojaki so umrli v Ljubljani: Josip Kuirtc, pešec domobranskega pešpolka št. 27. — Karol Spine, 22 let, pe«ee ogrskega honved-nega pešpolka št, 26. — Mihael K«fer, pešec 70. pešpolka. Pogreša ae Alojzij Mikuž, infant erist 27. pešpolka, i*>zneje dodeljen poljskemu tupničarske- uiu polku št. 40. Munitionskolone št. 3. Pogreša se od 26. oktobra. Po njem poizveduje gostilničar Mikuž v Ljubljani. Odlikovanje Sin ljubljanskega župana, topničarski praporščak inženir Fran Tavčar je odlikovan s srebrno hrabrost no svetinjo prve vrste. Pcžar. V Koševniku pri Črnem vrhu j«- nastal 17. januarja dopoldne požar, ki je upepelil hišo, hlev. poleg tega je poginilo v dimu S goved, 1 konj in prašič. Gospodar Anton Mikuž se nahaja v vojni. kakor tudi še trije njegovi bratje. Roma sta le oče in mat'. Veliko žrtev je prinesel ta čas tej spoštovani hiši. — V drugem nadstropju realčuega poslopja v Ljubljani se je užgala 14. jan. ponoči v sobi 7. razreda iz dosedaj Še nepojasnjenega vzroka oprava. Ogenj j,' razširil, ne da bi bil to kdo opazil, tako. da je zgorel celi podij s katedrom ter je pregorel tudi strop. Šele pred začetkom poduka so zapazili, da tli cela soba in hiteli gasiti. Poklicati je bilo trebo požarno hrambo, ki je po daljšem naporu zadušila o-ge-nj. Dejstvu, da je IjHa soba zaprta in tla vsled tega ni mogel sveži zrak do ognja, se je zahvaliti. tla se ni zgodila večja nesreča. Domneva se. tla je povzročila požar kaka neprevidno zavržena cigareta. Skoda je precejšnja. Poduk na realki je moral za celi dan odpasti. — Kakor se naknadno poroča, je povzročila ogenj de-fektna centralna kurjava pod tlakom v II. nadstropju. Tleti je najbrže začelo že dolgo, predno je izbruhnil ogenj. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo z načelnikom Turkom je bilo takoj na mestu ter tekom dveh ur posekalo goreče tramove in odstranilo tla in strop ter pogasilo ogenj. Vročina v gorečem objektu je bila neznosna in treba je bilo največjega napofa. da je moštvo zmoglo svojo težko nalogo ter preprečilo večjo nesrečo. Železniška nesreča. Dne 17. januarja se je peljala posestniea Frančiška Črne iz Sneberjev s svojima dvema hčerkama in s po-spstnico Cecilijo Hribar k maši v I). M. Polje. Pred železniškim prehodom ostane z vozom, ker se bliža brzovlak, a konj se splaši. Vsi so bili lahko poškodovani.« Jeseniški kolodvor ni več odgovarjal vedno večjemu prometu, zato so ga prezidali iu bo kmalu povečanje končano. Predelani kolodvor so otvorili 11. januarja. Zgradili so pokrit, takozvan otoč-ni peron, kakršen se nahaja n. pr. na celovškem glavnem kolodvoru. Potniki gredo nanj skozi pokrit predor in jim ni treba več hoditi! cez tračnice ter čakajo na vlake pod streho. Izhod je dvojen. Pot-' niki lahko znajo, kako naj hodijo, ker je dovolj informacijskih napisov. L-očen od osebnega je tovorni promet. Izboljšanje kolodvora se je z ozirom na omejen prostor izvedlo srečno. Otvorili so povečani kolodvor v navzočnosti vladnega svetnika Kordina. Ljubljančani lahko zavidajo Jeseničane radi njih modernega kolodvora. Povečanje kolodvora. Na postaji Ljubljana državni kolodvor (Spodnja Šiška) so pričeli nedavno poveča vat i skladišče, pisarne in prometne prostore. Dela so že malone končana. Te dni so pričeli že graditi pokrit peron, ki bo ši-| rok 4. deloma tudi 5 metrov. Večinoma bo železen. Upajo, da se ' peron dogradi .še do spomladi. Umirovljen je Boštjan Benčur. Jadjunkt Južne železnice v Ljubljani. Iz Črnomlja poročajo: Popustil je službo vrtnarja Jožef Vrhov-nik in odšel na službo v Ljubljano. On je s svojim delom ustanovil velik vrt v Črnomlju in drevesnico ter ju spravil do lepega razvoja. Bil je tudi v družbi jako ljubeznjiv in šaljiv družabnik. Težko ga bomo pogrešali. Škoda bi bilo tudi našega vrta, da bi zdaj morda zaostal. Naj bi ga deželni odbor ue zapustil iu poskrbel za boljše vrhovno vodstvo in boljše financiranje. Imenovanje. Deželni šolski svet je imenoval Jožefa Malnarja za pravega gimnazijskega učitelja v Kranju in mu podelil naslov profesorja. Premeščenje. Okrajni komisar dr. Livio Ličen v Tržiču je premeščen v notranje ministrstvo; na njegovo mesto pride namest-niški tajnik baron Karol pl. Ho-henbiihel. Promoviral je v Pragi za doktorja prava Vladimir Knaflič. Prve zvončke je uredništvu ljubljanskega **Slovenca" 13. januarja donesel naročnik s Save ob Južni železnici. Zgodnja pomlad ! Zas&čen vlomilec. Strojar in posestnik Jakob Dermota v Železnikih se je zbudil ponoči, ker je čul v svoji hiši sumljiv šum. Ko stopi z električno lučjo v pritlično sobo. zapazi, da izkuša neki mož s sekiro odpreti v steno zazidano omaro. Vlomilec se prestraši, vrže proč sekiro in hoče pobegniti, a Dermota mu zastavi pot. Vlomilec je 20letni delavec Ivan Bene-dičič iz Železnikov, ki je prejšnje čase delal pri Dermoti. Benedičič je priznal, tla je hotel iz omare vzeti nekaj kronie. Umrli so v Ljubljani: 13. jan. popoldne je umrl uradnik Mestne hranilnice ljubljanske Josip Pau-lin. Pokojnik, sin uglednega ljubljanskega trgovca Josipa Paulina, je bil narodnjak, dober družabnik. izvrsten pevec in godec. Sodeloval je pri orkestru '"Sokola L", svoj čas tudi pri pevskem društvu "Slavec". Zaradi njegove dovtipnosti ga bodo marsikje pogrešali. V prezgodnji grob ga je spravila jetika. Zapušča vdovo z nedoletno hčerko. — Rozalija Blut, postrežuiea. 35 let. — Helena Lang, hči železniškega strojevodje. poldrugo leto. — Daniel Mavri, kovaški vajenec, 15 let.— Uršula Goljevšček, bivša blagaj-ničarka, 10 let. — Marija Hribar, hlralka, 85 let. — Anton Pregelj, kovač-hiralee, 80 let. Žganje ga je vzdignilo. Alojzij Bizjak, delavec pri Oroslavu Dolencu v Ljubljani, je delal '"ta sladkega". Pri tem je pa "ta sladkega" tako krepko sam poizkušal. da se ga je temeljito navlekel. V pijanosti je skočil iz prvega nadstropja na tlak. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Poročil se je v Ljubljani Ladislav Pečanka. bančni nadravna-telj. z gdč. Ano Hladovee. Priči sta bila župan dr. Ivan Tavčar iu bivši župan ravnatelj Iv. Hribau. ŠTAJERSKO. Padel, je v Belgiji topniear pri avstrijskih motornih baterijah Rudolf Redek, doma na Kameu-ščaku pri Ljutomeru. Padel je na bojišču Feliks Je-žovnik. nadporočnik 7- deželno-brambovskega polka, pri Zrnaba-zi v Srbiji. Ranjen. V Karpatih je bil ranjen na roki iu nogi celjski mest ni učitelj Lobenwein. Zaprli so v Mariboru topničar-ja Riederja, ker je tekom več mesecev po ne veri l nad 90 vreč ovsa iu ga prodajal gostilničarju Grab-nerju kot "prihranjeno krmo". Bajonet. V stampflovi gostilni v Framu pri Mariboru sta se sprla tovarnar Zangger in kmečki fant Fregl iz Frama zaradi nekega voza. Ko sta se ponoči na cesti srečala, je Fregl, ki služi kot de- setnik pri 47. pešpolku v Gradcu, sunil Zauggerja z bajonetom v desno stran prsi tako, da je Zangger vsled težke rane umrl. Frcgla so oddali vojaškemu sodišču. Povozil je 11. jan. zjutraj tovorni vlak pri Gratweiuu nad Gradcem ženo železniškega čuvaja Trummerja. Dobila je take poškodbe, da je kmalu umrla. Umrl je v Celju trgovce Milan Hočevar v starosti 58 let. Imel je na Glavnem trgu trgovino s špecerijskim blagom. Pokojnik je bil član več narodnih društev v Celju. v družbo je pa malo zahajal. Pecivo. Mestni urad celjski je odredil, da morajo peki še nadalje peči dolge 4vinarske zemlje; dve navadni dolgi zemlji morata tehtati 7 in pol dekagrama, dve mlečni žemlji 6 in pol dekagrama. Pšenični kruli ali štruca za 20 vinarjev mora tehtati 35 dkg, oni po 40 vin. pa 70 dkg; za rženi kruh odgovarjajočih cen je predpisana teža 38 in 76 dkg.. Omejitev peke belega peciva. Deželni zakonik štajerski je priobčil odredbo na mestni je, v kateri se določajo za peko belega peciva pri pekih gotove ure. Iu sicer se sme za peko belega peciva v pekarijah vse potrebno pripravljati od 4. do G. popoldne, peči pa se sme belo pecivo le od 6. zvečer do 10. dopoldne. S to odredbo hoče namestnija olajšati stališče mojstrom, ki so izgubili vsled mobilizacije mnogo delavcev, obenem pa hoče namestnija omejiti porabo pšenične moke in pa tratenje z belim pecivom. KOROŠKO. Marcgasti legar. Zdravstveni oddelek deželne vlade poroča, da je bil vsled dveh transportov beguncev iz tabora v Šmilielu na Štajerskem zanesen v Volšperk m a roga st i legar. Tam je bilo dosedaj 33 slučajev te bolezni z dvema smrtnima slučajema. Da se ne bo širila bolezen naprej, se je vse potrebno ukrenilo. Nadalje so bili konstatirani trije slučaji maroga-slega legarja na ranjencih z južnega bojišča, došlih 9. januarja v Beljak. Bolniki so v izoliranem paviljonu (oddelku) javne bolnišnice v Beljaku. PRIMORSKO. Šest sinov vojakov ima 80 let na vdova Uršula Spačal. Kostanjevica na Krasu št. 5, politični okraj Sežana. Najstarejši sin Ivan služi pri črnovojniškem bataljonu štev. 34: Alojzij je v Pulju pri pekih; Anton pri 5: trdnjavskem polku v Dalmaciji; Urli pri 12. črnovoj. bat.; Andrej pri 4. trdnjav, polku (sedaj V Galiciji, a ni nobenega poročila o njem): Peter pri 97. pešpolku (z bojišča ni nobenih vesti o njem). Jubilej. V Gorici je slavil 401et-nieo. odkar je bil posvečen v duhovnika, dr. Anton Gregorčič, državni iu deželni poslanec. Slavil je svoj jubilej v polni telesni in duševni čilosti. Dr. Gregorčič je sedaj 64 let star. Nesreča na železnici. Pri državni železnici, in sicer na postaji Trst—Sv. Andrej, je bil uslužbeu knkor mizar 35letni Fr. Mandelj. doma nekje s Kranjske. 13. jan. zjutraj je šel nesrečni Mandelj na delo. Ker je pa bilo že nekoliko kasno — bilo je že 5 minut čez 7. uro — si je hotel krajšati pot in je zato preplezal zidek ob železniški progi na oni točki, kjer se stekata ulica dei Navali iu ulica Bro-letto. In ravno ko je preplezal ta zidek iu hotel naprej preko žel. tira, je pridirjal vlak, ki ob isti uri odhaja iz Trsta v Gorieo. ozi roma na Jesenice. Mandelj je po Čakal, da vlak oddirja mimo njega. No. ko je vlak oddirjal mimo njega, je Mandelj skočil preko tira. Ni pa revež opazil, da je ravno v onem trenotku prihajal iz nasprotne strani po drugem tiru vlak, ki ob isti uri prihaja iz Her-pelj v Trst. In tako se je pripetilo. da je nesrečni Mandelj, ko je skočil preko prvega tira. po katerem je vozil odhajajoči vlak, skočil naravnost proti stroju prihajajočega vlaka, ki je nesrečneža takoj podrl ter ga potem vlekel za seboj nič uiauj nego 250 m daleč. Pri tem je bil nesrečnež skoro ves zmečkan. Nesreča. V hiši št. 29 na via Si-ana v Pulju je ponoči počila pli-nova cev. Uhajajoči plin je do smrti zastrupil hišnega gospodarja Franca Dallarja, ki so ga našli že mrtvega, njegovo ženo močno omamil, da je bila že v globoki nezavesti, 5- in 31etna sinčka sta pa bila še precej sveža. Razen gospodarjeve družine je bilo v hiši še deset drugih oseb, ki so jih morali prepeljati v bolnišnico. Za vaebino oglasov ai ougovor- Iščem FRANKA BIZJAKA. Doma je iz vasi Mihevc št. 1, fara Podgrad na Dolenjskem. Čulo se je, da je umrl r°kje v Združenih državah. Njegova mati, ki se nahaja doma pod zgoraj navedenim naslovom, želi zvedeti o njem vse podrobnosti, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da ji javi, ali pa meni poroča na naslov: Joe Perne. 314 W. 3. St., Leadville, Colo. (13-23—2) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik „ Mr. OTTO FEZDIJt, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila i» ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj je v Chicago, 111. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. HARMONIKE •koli vrat« tadalmja* U yofitTl'f po najnižjih wok, a Sale tr»aMau In aamaalJlYO. V popravo saafc-iIJIto vsakdo pošlje, kar nm •• nad I« la« tskaj ▼ tam podu In aadaj v are Jaaa laatnea domu. V popravek tiub« kranjska kakor vsa draff* kanaonlk* t ar rataua »o dela kakorino k£a ktara krta atdaUalk 1017 JOHN WEN ZEL, K. S3. St., Cleveland, Ohio. Kadar je kako draStvo namenjeno kupiti btodrrc, ustavo, regalje god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privotke prataa itd., ca kupite prej nikjer, da tudi mene zaceli* vprašat«. Upralanj? Vae stan« le 2c. pa »i bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite posj. IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa. Box 328. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Največ denai^a iz Amerike se nalaga v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 mili j OHO V kron. Hranilnih vlog nad 44*5 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po Rezervnega zaklada nad 1,330.000 kron. 4* O o brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, NEW YORK. 6104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND. O. ŽigSSS^^_ Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom;rrazlika je le ta, [da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 Jdni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev [sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $19.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ...... f GLAS NARODA, 17. FEBRUARJA, 1915. H H M M M M H .S _ A C K \ Francoski spisal Alphonse Dandet. jf Za "Glas Naroda'' prevel J. T. .# # T * CT f (Nadaljevanje.) Karol ga je neprestano vpraševal: — Ali ni res ničesar lftovega? Ali res nit •luck je mislil sam pri stbi: — ('e mislih, da bom jaz namesto Belizarja prenašal pisma« se pi:okleto moliš. I*ri tretjem kozarcu se je deček oglasil: — Ali mi dovolite, da Vam nelcaj povem, gospod Karol.' — Seveda, kar govori. Jack. -— Prosim Ya>, gospod Karol. ne igrajte več. I>»'rf*k gotovo ni slutil, kako no zadele Karola te besede. I stiiice >o se mu povesile, in če l»2 takoj ne izpil kozarca žganja, hi se bil gotovo izdal. Poslušajte, iu potem še nekaj. Še nekaj mi leži ua srcu, kar bi Vam rad povedal. K sreči je pogovor prekinil krčiuarjev glas, če ne, bi se Karol gotovo izdal. llej, gostje! — je zaklical — ali ne slišite, da zvoni na delo. Jutranjo tišino je prekinilo zvonenje tovarniškega zvonca. Gostje so oblekli suknje, obuli lesene eoklje in odšli na cesto. Hitro! Hitro! — je rekel .Jaek — jaz moram na delo. Ker je bil Karo! že prej dvakrat plačal, tudi učeuec ni hotel zaostajati. Pri sebi je imel namreč vseh onih sto frankov, katere m it je mati skrivaj poslala, da bi kupil "Zcnajdi poročno darilo. Vzel je toraj iz žepa eekiu iu ga vrgel po mizi rekoč: — Tukaj, kremar. priuesi Se enkrat! — Strelu božja! Ti imaš pa denar! — je vzkliknil kremar ves eaeudcii, ker >e pri nobenem vajencu ni videl toliko denarja. Karol je molčal, samo nekaj pa jc pretreslo. — Prinesite malo boljše pijače, če jo imate. — Seveda jo imam, pa še kakšno kapljico. Deček se je sklonil k Karol u in mu zašepetal na uho: Vesti-, gospod Karol. ta denar je za darilo, katerega bom kupil Zeuajdi. Res! — je odvrnil tovariš iu se skrivnostno nasmehnil. Kremar je še vedno ogledoval zlatnik. Kaj se obotavljate? Prinesite vendar? Vi ue boste nič krivi. če bom slučajno zamudil. Kakih pet minut kasneje sta že stopala prijatelja opotekajo-čih se korakov po cesti. škoda. Jack, da moraš nazaj v ono luknjo. Ladija bo šele v eni uri odplula proti Saint Nazaire. Zel« rad bi se še malo pogovoril s teboj. Marsikaj ti imam povedati. Ti n«* veš. kako te rad poslušam. Ko mu je tako govoril, je držal učenca pod pazduho in ga vedno bolj vlekel proti reki Loire. Oil se ni uiti zmenil zato. V gostilni je bilo gorko. tukaj na prostem sra je pa začel pretresati mraz. Šel je tja. kamor je vlegel tovariš. — Počakaj, zdi se mi, da ne zvoni več. — Ni mogoče. oln kozarec. Zakaj nisi v tovarni? Ali si se mogoče že naveličal? Začeli so se pogovarjati in piti vsakovrstne pijače. Jacku se je pomorščak zelo.dopadel. Povedal mu je. da je napravil že dvakrat pot okoli sveta. Ko ga je deček vprašal kako je na ladiji, je odvrnil: — Preveč juhe in premalo mesa. — Potem je pa ravno tako kot v Indret — je pripomnil delavec. - To ti je luknja. Prokleto. nikdar je ne bom pozabil, če bi živel sto let. Jacku se je začelo vrteti v glavi... Zavedel se je na bregu reke Loire. Mrzel pot mu je oblival čelo. Kaj ga je zaneslo sem? Poleg njega je klačal pomorščak iu mu močil čelo. Pri obrežju je stal v čolnu ribič, ki se je hotel ravno odpeljati. — No, ali jc kaj boljše? — ga je vprašal pomorščak in ovil ruto. — Da. da. boljše, veliko boljše — je odvrnil Jack in začel šklepetati z zobmi. — Idi z menoj na ladijo. — Kako? Kaj praviš? — Da. seveda. V Nautes se peljemo. Gotovo sc še spominjaš, da sem najel v gostilni ribiča in čoln. Pogel, tudi Gasconec že prihaja. Vse je prinesel seboj. — Vse? — Počakaj, da ti vrnem denar — je rekel odpuščeni kovač, ki je .prinesel seboj polno košaro steklenic in jest vin. — Naprej, dečki. Sedaj je začel pihati ugoden veter! V eni uri smo že v Nantu. Šele po preteku ene minute je spoznal deček v kako nevarnost drvi. Najrajše bi se vrnil v Indret. — Stopi vendar v čoln. Poglej, tam je ladija! Malo kasneje je že sedel v zadnjem koncu ladije pri zajtrku, -led mu je dobro teknila, vedno bolj zadovoljen je postajal. Ko je gledal po reki. so mu prihajali v spomin vsi mogoči popisi, katere je nekoč bral o tujih deželah. Spomnil se je Robinzona, ljudi, ki prebivajo daleč tam. skoraj na drugem koncu sveta. Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti »padanju ženskih in moških las, kakor tudi za rast močkih brk in brade: za revmatizem kosti bolj ali trganje v nogah, rokah in križu, za rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, garantiram $500. Pišite takoj po cenik. Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere. Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico. JACOB VVAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. (Dalje prihodnjič). oAfc rtfe oto ofc I Zednja novost. U V sake vrste žganje, brinjevec, alivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ■alonerjih . F. P. Barton piše: "Naznanim vam. da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Ststios, PITTSBURGH, PA. V V V ^ i t t i » I I I Izšla je din* knjiga 3 'VOJSKA HA BALKANU". Vsled vsestranske želje nareii-ii smo več iztisov te knjige in je sedaj eenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojaka na Balkana'-1 sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formata 192 strani. Delo je premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki Sešit kom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti ] lSe, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co.t 92 Cortlandt St., New York City NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so i>ooblaščeni pobirati naročnino za "CIlas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko >I»adajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Ixnsin. Denver, Colo.: Jubn Dobe ve in A. J. Terbove. Lead v i Ue, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesli in Jobn tJerm. Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich in Frank Blatnik. Indianapolis, Ind.: Alois Itmlnian. Aurora, 111.: Jernej B. Verbič, t*i5 Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hril»ernik. Depue, III.: I>an. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle. 11L: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Bainhich. Mineral, Kans.: Jobn Stale. VYaukegan, 111.: Frank Pet kov še k in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Černe in Rudolf Požek. Springfield, III.: Matija Barborič. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolica: Martin Eos. Calumet. Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kol»e. Detroit, Mich, in okolica: Joseph G la sic. Manistique, Mich, in okolica: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolica: M. D. Likovič. Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm. Minn.: K. Zgonc, Jakob Pet rich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharation. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, M. L. Kapsoh in Jos. J. Peshel. Eveleth, Min.: Jurij KoTze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. I Nashwauk, Minn.: Ceo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Gntbrian. Aldridge, Mont.: (Jn-gor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 X. 5th Ave. Brooklyn, X. ¥.: Alojzij Češarek in T^eo Štrukelj. Little Falls. N. Y.i Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marineič, Chas. Karlinger in Jakob Resnik. Bridgeport, O. in okolica: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-fe 1735 E. 33. St. Youngston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheoy, Pa. in okolica: M. K la- rich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek. Bnrdine, Pa. in okolica: John Ker-tlSnlk. Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Koklich. BrougbUm, Pa. in okoli«: A. Dem-Sar. Darragti, Pa.: Dragu tin Slavic. Export, Pa. in akrilcs: John Praetor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton Valentin«?. Greenaborg, Pa. in ekelicm: Vence-slav Palčič. Idria Pa. M okolica: Frank Dem- Mr. . Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Marianna, Pa. in okolica: Frank Gottliclier. Meadow Lands, Pa.: Ceorg Schultz. Moon Run, Pa. in okolica: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Fodvasnik. Ignaz Magister, Z. Jukše in U. R. Ja-kobich. Unity Sta.. Pa.: Joseph SkerlJ. Steelton, Pa.: Anton M. Papii West Newton, Pa. in okolica: Josip Jo van. Willock, Pa.: Frank .Seme in Joseph Peternel. Toele, I tab: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Louis Bla- sieh. Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta Ravensdale, Wash.: Jakob Rom šak. Davis, W. Va. in okolica: John Bro- sich. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Koeijan in Frank Itartol. Grafton, Wis.: Johii Stampfel. Milwaukee, Wis.: . Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich in Frank Sepich. West AUis. Wis.: Frank Skok In Louis Lončarič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin In Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v vzhodni Penusylvaniji naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik PRIPOROČILO. Bojakom v Steelton, Pa^ ekoliei naznanjamo, da je << H. PAPlO, US Frederick St., Steelton, Pa, nai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nai list "Glas Naroda" in izdavati prar voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. m m m m mm* Mr. FRANK R. DRAŠLER, ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari, ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu bodo šli vsestransko na roko. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski čriček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Are., NewYork. ROJAKI NAROČAJTE 81 NA "GLAS NARODA", NAJTM SLOTXN8EI DNEVNE* X U DBflATAM. M ■ ■ ■—■—■—■ ■ ■ B Amerika in Amerikanci. ■pisal J. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom ie znano knjigo Rev. J. M. Trunks: AOTMra m AMZRIKANCL Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dnu Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari 4o- ■Lovonie Publishing Os* TISKARNA "GLAS NARODA'* U vri oje vsakovrstne tiskovine po nizhitf Mo okino. Izrršsje prerode _? dnfe jedkt, UnQsko organizirana^ Posebaoet m drmftveaa pranla,'okrožnica,' paafletVeeaiki itd, Vsa naročila pofljitejug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, JL Y. r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov, nagoti h straneh in vsaka stran je 10& pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas ohwigi'davet raznih zemljavidov sa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centovj Vsl!semljevidi!Boinare:eni v raznih barvah, da Be vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obsegfpovršine, katero« zavzemajojposamezns države. Pošljite 26c. alifpa 15c. v znamkah in natančen naslov (n mi vam takoj odpošljemo Jzaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. (ipagDie generale TransatiantiQue ^Francoska parobrodna družba.) Direktni (rta do Ham, Pariza, Švice, laomosta In Ljubljani Poitnl psrnlkl sol "LAS A VOW M a) ® ® 'SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cos v platna vaanfn.00. Rojaki v Qevdasd, 0. Me isto v podmžsad ft. Saks«, 1604 St Clair Ave., N. L