118. Ste«. PavlaBnl Iranko v drtevl SHS. V Uubllanl, v nedeljo 23. mala 1920. itev. 1 krone. Leto IV. Mlaja razen pondeljka ■ dneva po prašniku *»ah dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, ■frančiškanska ulica št.8/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podirati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 85 mm po K 1'20. Uradni *®*gla8i, poslano ter no-isti prostor K 1*60. ^ večjem naročilo popust -mfr' Glasilo iugoslov. socilalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem ne dom za celo leto K 180, za pol leto K 90, za četrt teta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 218, sa ostalo tujino in Ameriko K 240. Reklamacije za ti st so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Polemika o stanovanjski bedi. Zupan dr. Tavčar je napisal v ?~*®y®nskem Narodu« dva Članka, v .o!t„i !“ira na najostrejši način 'o darovanjsko naredbo. ju ? tega s® ie razvila po časopisju *Wahna polemika. Mi bi se v njo ne k a^° ^ se nam ne zdelo rebno, da povemo z vsem pov-da se nani ?dl vkljub marsl-pomanjkljivosti naredba po- bl*t ^Va za soci-ialno skrbstvo v •ko h prav^na m da bo šlo slovenil uav$tvo ratio leK's, ki je v koj “ražena z vso odločnostjo v V Prvi vrsti moramo povdariti, da Iliri?0 na?em globokem uverjenju ve-n socjjalnih problemov, kakor jih nn^i V-ar^a vojna, ne bo rešilo na ise-* L cesarskih patentov iz leta *• Ko so nam postavljali po pre-b?n l in tisoče beguncev na 1 kolodvor. se je moralo poseči £0 vsem, kar je bilo v stanu rešiti ker je izrekla to vodilno misel. NI jim glavno oblika, nad kojo se jezijo, ampak vsebina. Ako se prisili vojnega dobičkarja, — novopečenega milijonarja, — da naloži svoj denar v novo stavbo, Je to po dr. Tavčarjevem »najkruteaša oddaja premoženja,« ker bo stala hiša, ki se jo je zgradilo za en milijon kron, v par desetletjih morda samo sto tisoč kron. Dr. Oosar odgovarja na to pravilno, da se bo v tistem času za sto tisoč kron že toliko kupilo, kakor se kupi danes za en milijon kron in da potemtakem milijonar ne bo nič izgubil. Ne verjantemo pa, da bi bil ta protidokaz za dr. Tavčarja prepričevalen. Za vojne dobičkarje vsaj čisto gotovo ne bo. Oni vedo dobro, da le to res. — a oni hočejo postati iz vojnih milijonarjev v času, ko bo jela vrednost denarja zopet rasti, pravi In resnični milijonarji. Ob času padanja *e —i «*■*« j* unv v sianu resni icsiuuiu milijonarji, ».jo casu pauanja Na r^H?re^ne^em vsa* go*° življenje, denarja se je nakupovalo in kupičilo a podlagi starih cesarskih patentov blago. Ker so cene skokoma rasle, so se tega ni dalo doseči. Pa tudi na po-a'agl v Belgradu sklenjenih novih *akonov ne. Vsi vemo, da je tamoS-nJa zakonodaja precej vzvišena nad dnevnimi skrbmi. — za najtežji prvi Čas pa sploh ni mogla prihajati v poštev. Kaj je v teh razmerah še pre-ostajalo? Zupan dr. Tavčar piše krivično in nepremišljeno, ako se pri tem položaju jezi nad številnimi na-redbami soclialnega skrbstva. Ali lf; bilo mogoče dopustiti, da ostajajo v veijavi zakoni, ki ščitijo morda vojnega dobičkarja v njegovi prigoljufani vlij, — za tisoče in tisoče bednih Pregnancev pa ne poznaio pravice? ^eptodno eksperimentiranje pa ima »voj glavni vzrok v tem, da je bilo eano toliko sil na delu, ki so se vsa-rem« radikalnemu ukrepu upirale fn <>7:ple na '^eno mrzli zakon kot na Pravioo. Delavstvo take pravice ne Jr[ nf’ hi bo zagovornike te pravice sodilo Čas je tak, da zahteva nu}-revolucijoname zakonodaje, j ^ stanovanjski naredbi vidimo «ejanje, kolega se da radi te ali one Pomanjkljivosti kritizirati, kojega vodilna misel pa Je pravilna. Ta vodilna misel se glasi: bogataši morajo rešiti stanovanjsko vprašanje. Delavstvo se ne povprašuje vell-«*. »H ie izrečena ta naredbi. misel v zakonu zahteva pa z vso odloč- »ostjo da siti. ’ °ra Postava tako gla- 8 ln2nfihe7o!m’ da 86 voini dobtčkar- naredhn wV0[nlki nad stan°van}-0 v davnem zato jezijo. rasla v istem raz merju tudi premoženja. Kadar se bo začel nasproten proces, se bo dalo zopet lepe svote zaslužiti, pa na drug način. Zdaj bo treba nalagati premoženja v denarju. Te naložene svote bodo ostale vedno enake, medtem ko bo njih vrednost silno poskočila. Vojni milijonarji, — ki so vse prej kot pravi milijonarji, — bodo postali, ako se ta proces po sreči Konča, nravi milijonarji in boiio »zaslužili« zopet ogromne vsote. Ako pa se jih prisili, da bi morali zidati, se jim napravi seveda križ čez njihove račune. Zato jih dr. Oosar ne bo nikoli prepričal da zanfe grajenje hiš ne pomeni »najkrutejše oddaje premoženja.« Mi pa popolnoma uvidimo, da ima dr. Oosar v bistvu prav. Z izvedbo naredbe pa tudi mi ne moremo biti zadovoljni. Zdi se nam, da je odpovedal stanovanjski urad nekoliko na hitro roko. Znano nam Je več slučajev, kjer se je hotelo pregnati celo lastnika male hišice, ki je bil slučajno pri Kaki 1 anki nastavljen, iz njegove lastne hiše. Mi takih stvari sicer že pred pojasnilom sociialnega i^stva nismo vzeli pretragično. ri-Ttn - j8 se nismo mogli ubraniti, H™ 7pijf ifl° v stanovanjskem uradu zelo na hitro roko in brez potrebne temeljitosti, kar avtoriteti državne oblasti in akciji sami ne more ko-ristiti. Tudi se nam zdi, da bi bilo pravilneje z odpovedmi tako dogo počakati, da bi se nabrani materijal pregledal, kar se bo, kot se obljublja, šele na podlagi prizivov storilo. Primer- n i ii I -------1------- neje bi bilo, da bi se bile dobile protl- izjave strank, ki se jih pri končnem presojanju rabi, na kak primernejši način. Zavedamo se nadalje, da Je vprašanje tehnične možnosti novih zgradb pri vsej akciji važno in da mora poseči tukaj državna oblast ini-cijativno vmes. Dokler ostane iniciativa v privatnih rokah, bo ostalo na vekomaj nemogoče, da bi se moglo zgraditi v sedanjih razmerah tudi eno samo bajto. Kdor se upira projektu, kakor vol, ki ga vlečete v klavnico, ne bo nikoli premagal iz iasine im-cijative velikih in resničnih ovir, k! se stavljajo danes zidanju. Ali bi se ne dalo misliti na to^ da jativa ne bo udarec v vodo, mora vzeti vlada tehnično izvedbo sama v pretres. Ako ni opeke, — se mora preskrbeti, da se Jo prične izdelovati. Ako ni apna, se ga mora začeti žgati. Ako bi se ne dalo misliti na to, da bi prevzela država sploh vse grajenje hiš v lastno režiio? Pripravna oblika za to bi bila morda privilegirana akcijska družba, koje akcije bi morali bogataši in vojni dobičkarji kupiti, za slučaj, da nočejo sami zidati. Seveda bi tudi proti temu ne bilo malo krika. Zakaj volk ne bo ostal nikdar sit, koza pa cela. A delavstvo zahteva, da se gre to pot in se tega krika ne boji. Oospodje iz Narodne kavarne pa naj njegovih zahtev po »zmagi« na Zaloški cesti ne omalovažujejo, še smo tukaj. Še so tisoči in tisoči z nami. In ti tisoči so nezlomljivi, ako ostanejo po naukih polpreteklih dni trdni in složni. Proti dolgim preiskovalnim zaporom pri vojaških sodiščih. In tovarlSev na mlnl- Interpelacila nar. poslanika dr. Drag L o n č a r i a stra vojne in mornarice. niti ne vedo. česa so osumljeni, čisto konkretne pritožbe o postopanju vojaškega sodišča imamo v Ljubljani. Za vse vojake naše vojske uvedel se ie pred nekai meseci srbski vojaški kazenski zakon in postopek Posebno kazenski postopek pomeni bistveno poslabšanje procesuainega položaia v kazenskih preiskavah se nahajajočih voiakov. doma iz teritorija bivše Avstrije, v kolikor ga pripada sedaj naši državi. Ker je poleg tega vojna uprava odpustila tudi celo vrsto vojaško -sodnih uradnikov. t?e morejo vojaška sodišča delati s tisto brzino, kakor ie potrebno Posebno občutno je zavlačevanje kazenskih preiskav za vojake, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Mesece in mesece sede ostimlienci v preiskovalnem zanoru. ne da bi se zaslišali, dostikrat Tako vojaško kazensko postopanje ie krivično. Vprašamo zato gospoda ministra vojne in mornarice: 1. Hoče li dati na pristojna mesta nalog, da se vse kazenske preiskave, posebno onih osumljencev, ki se nahajalo v preiskovalnem zaporu, po spešijo in se vojaki krivično in nepotrebno ne zadržujejo v zaporih? 2. Hoče li poskrbeti, da se namesti pri vojaškem sodišču v Ljubljani dovoljno število vojaških sodnikov? V Belgradu. dne 5. maja 1920. 24. april. (Konec I. članka.) V pditičnem bolu je razumljivo, da skuša vsaka stranka slabiti svojega nasprotnika: toda gre za to, kako daleč sme iti pri tem. oziroma, s kakšnimi sredstvi dela. Časopisje Slov. Ljudske Stranke izrabljalo v svoje strankarske namene tudi na-čilo, ki bi ga nikdar ne bilo smelo, mislim namreč tzv. socijalni patriotizem Ako smo se socijalisti izrekli za Jugoslavijo in nieno konsolidacijo potem ne sme nihče smešiti tega načela, komur je res do tega. da sl ustvarimo svujo domovino s skupni-mi močmi. Lahko se kntmujejo posamezna dejanja, seveda stvarno; toda izigravati komunizem proti socijaliz-mu v ta namen, da delamo zmede, ker morebiti pri tem začasno odpade kal za našo stranko, to ni do- pustno, zlasti v teh kritičnih časih. Pribijte napake: toda spoštujte načelo. ako le sicer spoštovanja vredno! Zakaj prepričan sem, da bi bil so-ciialni patriotizem v tistem hipu za SLS višek politične modrosti, ako bi bil združen ž njo v kaki strankarski kombinaciji. Res je, v tistem času ni bila pisava v »Napreju« prava. Obsojal sem to zasebno v izvrševalnem odboru in obsojam danes tu javno. Ako ni pisal primerno takratni »Naprej«, kal Je pa delal n. pr. »Večerni List«? Nai |e šlo za hrambo ali napad: kvaliteta ni bila primerna. Ali se zavedate, kal izpodkopujete sami s takšno pisavo? Tisto duševno dobrino, ki si Jo lastite, — verstvo; zakaj masa ve. da Je v organizaciji Sl S LISTEK. p. Cehov: —" Babje carstvo. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje) krtf ie čestital in poljubil obe roki, jo je •Kicno premeril in nagubančil čelo. »Ni treba,, je dejal z iskrenim skrbečim ♦rebaf°m * * sem vam’ draga m°ia’ n* »O čem govorite, Viktor Nikolajevič?« r_. *Dejal sem, da se ne .smete rediti I Ves vaš treh i e nesre^P° nagnjenost k debelitvi. Ni lin ki? * p0novil s Prosečim glasom in ji po-ek. ,roko' *Tako krasna »tel Tako divnal »Tu Ita i , sle. V njegovih spisih čitamo imenitno, čudovito mesto.* Lisevič Je brskal po obeh zapiskih, a ko izreka ni našel, se Je pomiril. Jeli so govoriti o vremenu, operi in o skorajšnjem prihodu Du* žeja. Ana Akimovna se je spomnila, da sta Lisevič, In morda tudi Krilin lani pri njej obedovala; ko sta se sedaj odpravljala. Jima je za čela iskreno in s prosečim glasom razkladati, da morata pri njej obedovati, ker itak nikogar več ne nameravata posetiti. Oosta sta malo pomišljala, a sta ostala. Razen obeda, obstoječega iz zebie juhe, svinjske in gosje ptčenke z jabolki in drugim, so hranili v kuhinji ob velikih praznikih tudi s& takozvani francoski ali »kuharski« obed, za primer, da je ostal pri kosilu kdo od gostov iz go-renlih prostorov. Ko so v obednici zarožljali s posodo, ie pokazal Lisevič vidno razburjenje, mel si je roke, migal z rameni, mižikal !n s ču stvom govoril o obedih, ki so jih prirejali svoje dni in kako čudovit menkov ragu zna pripraviti tukajšnji kuhar; ne ragd, temveč razodetje. V duhu je obed že pokušal, v mislih Jedel m užival. Ko ga Je Ana Akimovna vedla pod pazduho v obednico in ko Je končno izpil casico vodke in si potisnil v usta košček nasoljenega lososa, Je kar predel od ugodja. Žvečil je glasno In zoperno, te nosa so mu prihajali čudni glasovi, a oči so se mu zalile in zardele. Kilo redled je bila lazkošna Med drugim so sveže bele gobice v smetani in provencalska omaka iz pečenih ostrig in račjih 0 p.ikan-nc začinjena Obed sam sf> prazn,čne, izbrane jedi in izborna vina. misenjka je pri mizi navdušeno stregel. Ko Je postavljal na mizo novo jed. snemal z bleščeče ponve pokrov, ali natakal vino, Je vršil ta posel z važnostjo profesorja magije in odvetnik Je. zroč na njegov obraz in hoio. podobno plesu prve figure v četvorki, parkrat pomislil: »To Je norec!« Po tretji jedi se Je Lisevič obrnil k Ani Ak1.-niovni in izpregovoril: »Ženska fin de siec’e, ~ mislim mlado in seveda bogato — mora biti neodvisna, razumna, elegantna, smela in malce razvratna. Razvratna do prave mere, malo, ker je, le priznajta, sitost že utrujenost. Vam,draga moja m' treba životariti, živeti kakor drugi, pač pa v tm Je dano življenje uživati in mal razvrat je jedro življenja Zanjte se v omamljivo dišeče cvetje, vdihavajte mošus. uživajte hašiš, a glavno, ljubiti, ljubite, ljubite ... Jaz bi sl na vašem mestu nalprei izbral sedem mož, po številu dni v tednu; prvega bi imenoval Pondeljek, drugega Torek, tretjega Sredo itd., da bi vsak vedel za svoj dan. Ta razgovor Je vznemirjal Ano Akimovno. Jedla n!. Izpila je le čašico vina. »Dajte, da vam povem 1* je dejala. »Za svojo osebo ne razumem ljubezni brez družine. Sama sem, osamela, kakor mesec na nebu, da, še na slabšem sem; in kolikor tudi govorite, jaz sem prepričana in čutim, da se dd ta nedosta-tek popraviti le z ljubeznijo v običajnem zmit slu. Zdi se mi, da bi ta ljubezen določila moje* dolžnosti, mole delo in razsvetlila moje svetovno naziranje. Hočem od ljubezni miru svoji duši. pokoia. želim si proč od mošusa in vsega Spiritizma in fin de siecle... z eno besedo«, — se je zbegala, »moža in otrok’« »Omožili se hočete? No da, to Je možno,« Je pntrdil Lisevič. »Vse morate izkusiti, zakon, ljubosumnost, sladkost prve prevare in tudi dece... Le urno živite, urno, draga, čas hiti, ne čaka!« i »Da. cmožim se!« je dtiala in se srdito ozrla v njegov siti, zadovoljni obraz. »Omožim se na najbolj vsakdanji in prozaj:čen način in srečna bom. In. pomislite, poročim prep? ostega' delavca, kakega mehaniKa ah risarja.« »Tudi to ni slabo! Vojvodinja Džosijana sc, Je zaljubila v /luinplaina in so ji dali prav, ker, ej bila pač vojvodinja: tudi vam je vse dovoljeno, ker ste nenavadna osebnost Ako se vam zahoče ljubili zamorca ali arabca, ne ozirajte se na nikogar, izberite si zamorca! — Ničesar si ne utrgajte! Tako smela morate biti, kako?' so vaše želje. Nc popuščajte’« (Dalje prih.) potrebnem, dasi so ostali Klavni fnnk* cijonarji strokovne komisije delavskih organizacij v Sloveniji desničarji. » Kar se tiče železničarskega itraj-ka, velia zame načelo, da bi bilo moralo železniško ministrstvo uveljavit! že sklenjeni in razglašeni »Protokol sporazuma« ali pa. če pogojev ni moglo izpolniti, začeti nova pogajanja. Ako ena ali druga stranka tega r.i hotela, ni ravnala prav. Mezdne razmere železničarjev so — mislim --splošno slabe, kakor so morali priznati časopisi, ko so prinašali popravke uradnega obvestila. Stvar sc je vlekla dolgo časa tal napovedoval se je štrajk. Ne da bi se mogel spuščati v neznane mi podrobnosti, moram vendar povedati, da je štrajk do kusten ket skrajnle obrambno sredstvo: toda potrebna je vsa formalna previdnost in pravilnost, ako stojimo strogo na gospodarskem stališču. Izbruhnil je štrafK. Vlada je prepovedala alkohol, kar le pametno naredila, in puščala le s početka zboro-valrio svobodo, potem to pa ukinila, kar ni bilo prav. Prišla je generalna stavka, ki Jo je napovedala strokovna komisija delavskih oragnizacij v Slovenili z razglasom v »Napreju« z dne 24. aprila 1.1. (list se datira vedno za en dan naprej), v katerem Je Jasno naglašala, da le ta boj zgolj mezdnega značaja brez politlčnga ozadUt in da se Je treba vzdržati vsak# manifestacije! Ta razglas je bil konfisciran. kar ni bilo prav, in ne vem, v koliko ga je prizadeto delavstvo vseeno bralo. Dotlej se v Ljubljani ni zgodilo ves teden ničesar izrednega. Odslej nastopa sfinga, uganka Ako je strokovna kotnisHa napovedala generalno stavko, potem po-menja to. da Je bilo vodstvo v njenih rokah. Kdo Je kllub jasni besedi, da Je treba opustiti vsako manifestacijo, vendar zbral, oziroma da! zbrati množico na Zaloški cesti? Ali so Strokovni kombiji komunisti izvili vodstvo ix rok ali Je sama tako ukrenila? Ali so se vrinile tudi tretje nepoklicane osebe vmes? In sedal dalje: Če se Je že ljudstvo zbralo na Zaloški cesti, naj si ga Je pozval ta ali oni, ali ni bHa dolžnost dotičnikov, da to maso pametno vodijo v kritični situaciji, ki se ie bolj in bolj stopnjevala? In na drugi strani* Ali ni bita dolžnost vlade, da to maso, med katero so bile tudi ženske in otroci, da razgnati, ako je hotela varovati svojo avtoriteto glede prepovedi shodov, na primernejšem kraju, kakor pa Je ozka Zaloška cesta med lean&čem In deželno bolnišnico? Vsa ta vprašanja Je treba objektivno presojati ne glede na desno in levo: zakal nihče nima pravice igrati se z delavčevim življenjem. Na vsak način vidim pri vladi pomanjkanje psihologije m pri onih, ki so zbrali maso na Zaloški cesti, nedostatek politične pedagogike, kar ie imelo za posledico toliko mrtvih in toliko ranjenih. Če se Je od katere strani zgodilo to namenoma, potem se takšno dejanle kvalificira kot zločin. Kar se tiče dogodkov po drugih krajih. Je treba ugotoviti, ali so bili spontani Izrazi nezadovoljnosti, oziroma napačno umevane akcije, sloneče na utopijah, ki so ljudstvo v njih utrjevali komunistični voditelji, ali pa so bili to akti organiziranega načrta. Nimam materilala pri roki; zato se vzdržujem vsake sodbe: ne branim in ne obtožujem nikogar brez trdnih dokazov. Samo eno poudarjam: zara di tega. če je kdo komunist, ne da bi bil zakrivil kaj kaznjivega. nima državna oblast pravice, da ga preganja. Komunizem so rodile neznosne soct-lalne razmere svetovne vojne in le znosne socijalne razmere ga morejo zopet razorožiti. Kadar in kjer bi pa hotel komunizem nastopati z nasiljem. ne da bi imel za to moralno sankcijo, tam in takrat |e človeška družba upravičena, da se brani tudi z nasiljem. Dr. Drag. Lončar, Preganjanje „Kmetsko-de!avske zveze4 Brejčeva klerikalna vlada ve, da da se & ljudstvo že naveličalo njenega suioveea obsolutizma zato je za-fielo zapuščati klerikalce, ter se vedno boli oklepa kmečkega proletariata Prihajale so iz vseh slovenskih občin prošnje za socljaino demokratične shode, na katerih bi se jim ustanovilo podružnice K. D. Z. Klerikalci so torej uvideli, da če l>o šlo to še nekoliko časa tako dalje, da bodejo klerikalni »generali« ostali sami brez vojakov, kvečjemu če bodo Imeli za seboj še kako staro »ma-riflno devico«, zato so sl brihtne glav* ala Brejc, Korošec itd. lz':iisllH novo metodo s katero si bodej skušali se danje število svojih somišljenikov po deželi ohraniti, da jim bo na ta način zasigurano, da bodejo še zanaprej v Slovenili imeli edino klerikalci vladne vaie'i v svoiih rokah, Provocirali so železničarska stav ko, da so potem lahko začeli preganjati zavedni slovenski proletarijat in ob tej priliki so se vrgli z vso silo na našo »kmetsko-deJavsko zvezo«. Postavili so člane tn zaupnike K. D. Z. pod policijsko nadzorstvo, grozili so jim z aretacijami, očitajo jim, da so mislili pobegniti Čez meio itd. Itd. Vrgli so se pa z vso svojo klerikalno gonjo na najbolj mirne naše čla. ne, za katere je bila prepričana politična oblast in tudi vsak najbolj za- krknjen klerikalec je vedel, da Je do-tičmi popolnoma nedolžen, ter morda mani nevaren državi, kakor marsikateri klerikalec ali celo — minister. — Toda kai zato, klerikalci vedo, da ne stojijo več na trdnih tleh v Slovenil':, zato Jim ni nobeno orožje preumaza-ao, da ga ne bi porabili, da ljudi s terorjem prisilijo, da ostanejo še nadalj--njihovi somišljeniki, ter Jhn pomagajo do državne blagajne. V Kapeli, Sp. Polskavi in več drugih krailh na Štajerskem so našisodr. postavili »majsko drevo«, okrašeno a rudeip zastavo, toda klerikalci so se čutili tako močne In oblastne, da so dali ta majska drevesa podreti in jih prodali, kaj so z izkupljenim denarjem počeli, nam še ni znano. Pokazali bomo tem krščanskim pravičnežem, da imamo državne zakone, ki veljajo za vse državljane, torej tudi za klerikalce. Klerikalci hinavci so tfudem po de želi obljubi vali tudi republiko, toda j Ie toliko časa, da so prišli na krmilo, i sedai na, ko sediio na vladnih stolčkih pustijo zapirati naše govornike, kateri so poročali na shodih K. D Z., zaradi besede republike. Pri novomeškem državnem pravdništvu so ovadili na-šega sodruga samo zato, ker Je rekel, da smo republikanci (kar ie vsak so-cljalist že od Instinkta), da naj izgine vsako plemstvo — o katerem se je že pred enim letom poročalo po Jugo-slovasklh časopisih, da je odpravljeno in da v Jugoslaviji ne smelo vladati absolutisti Sttirgkhovega kopita. Dobro vedo, da ni to nič protizakonitega, toda mislijo sl, besede se dajo na več načinov zavijati in posrečilo se nam bo katerega socijalista vreči v ječo, morda Jim še celo rojijo po glavi misli na vislice. Toda novemo Vam. da tudi ta Va ša metoda Vas ne bo mogla rešiti, ker med ljudstvom je začelo vreti, tega «se pa ne da pomiriti s terorjem in silo, ampak i mirno In pametno politiko, za katero pa vaša gnila stranka z »Večerno posodo« na čelu ni zmožna. Sicer bo pa kmalu konec Brejčevega absolutizma in nova vlada bo nedvomne dovolila shode, na katerih bomo lahko odkrIB ljudem vse klerikalne lumparije in umazane nakane sedanjega režima. Italijanska kriza. Haag, 20. Dopisnik »Tlmesov« v Rima Javila, da ima Nlttl za sestavo kabineta trenotno malo izgleda. Zdi se. da je odpor lavnega mnenja čimdalje večji. češke šole na Dona Ja. Praga, 20. Potom definitivne odločitve kompetentnih oblast) na Dunaju je določenih 15 šolskih poslopij za pouk čeških otrok. S poukom prično že v sredo po binkoštilL S tem I® kul, turni škandal na Dunaja končan. Proti pollskmu terortu. Praga, 21. Čehostovaška vlada le obvestila svojega ministra za zunanje stvari dr. Beneša, ki se mudi v Parizu, o poljskem terorju v tešinskem ozemjtj. Dr. Beneš bo pri vrhovnem svetu protestiral ter zahteval, da se ljudsko glasovanje čimprej Izvrši. Po njegovi želji se bodo baje ententne čete v plebiscitnem ozemlju ojačile, da se bo zajamčil miren potek ljudskega glasovanja. Rudarska stavka v Karvlnu. Dunaj, 21. Listi javljajo Iz Karvf-na, da so poljski rudari v Karvin-skem okrožju v znak žalosti radi tovarišev, ki so padli pri zadnjih tešen-skih nemirih pod orožjem ententnega vojaštva, stopili v politično stavko. Železniška nesreča. Dmaj, 21. Kakor poročajo Usti Iz Moravske Ostrove. je trčil med Jaroslavom hi Krakovom osebni vlak r tovorni vlak, pri čemer Je bilo 40 oeeb ubitih In še mnogo več ranjenih. Izdajanje listov v Budimpešti ogroženo. Belgrad, 21. Zveza lastnikov bu-dimpeštanskih listov je sklenila, da radi pomanjkanja papirja dne 16. junija odpusti vse delavce in nameščence ▼ uredništvih. Poraz Poljske. London, 20. Boljševiki javljajo, da so v bližini železniške proge Polock-Molodočno severno od mesta Lopoi prodrl! sovražno fronto v daljavi SO milj. Na svojem prodiranju so za* sedli boljševiki Lenal in Polock. V odseku Kijev je položaj nelzpreme-njen. Stavka francoskih Železničarjev. Pariz, 20. Zbornica nadaljuje razpravo o interpelacijah. Poslanec Ca-chin izjavila, da se bohifelo železni* čarH za splošno dobrobit, če zahte* rajo socfjaffzedjo Cefezdc. Konča a napadom na ministrstvo. Notranji minister Steeg dokazuje, da je gibanje ekstremistov naperjeno prot! vodstva splošne delavske zveze, tako da Je postale to gibanje nasilje proti vladi, ker meri gibanje na to. da oškoduje gospodarsko življenje dežele. Dolžnost države ie. da se upre temu za državo nesrečnemu pošlo* panju (?). Novice. — 2000 stavbinsKlh delavcev fft na Francosko, Pred šestimi tedni je francoska vlada prosila našo vlado, da bi poslala na Francosko 2000 stavbnih delavcev, a brtu uspeha Sedaj pa je odhod dovoli-:.: in bo te dni odšlo 2000 delavcev n<* Francosko. — Jugoslovanski »Jetniki re vrnejo iz Sibirije. Angleško poslaništvo v Belgradu Je obvestilo vlado, da odpotuje iz Vladivostoka v kratkem 1000 Jugoslovanov. V Sibiriji Jih Je še do 10.000. — Topilce na Dolenjskem Je kupila neka zagrebška družba za pol milijona. Družba bo Toplice prezidala. — Povišanje piač sodnim uradnikom. Pravosodni minister je odredil, da se vsem sodnim uradnikom izboljšajo plače za deset dinarjev na dan, — Okrožnemu sodišču v Belgradu je odobren kredit 18.000 dinarjev za potrebe kaznjencev. — Produkciia ptemoga \ Bosni znaša sedaj okrog 700 vagonov dnevno. — Gibanje reformnega kiera na Hrvatskem in v PahnacIH se nepričakovano širi. V zadnjem času se Je k temu gibanju priglasilo iz v&ega Primorja zelo mnogo nižlega klera, Jd zahteva narodno cerkev. Narodna cerkev bo začela izdajati najprej svoj tednik, pozneje pa svoj dnevnik. V Belovaru so se kmetje izrekli za podpiranje akcije reformistov. Nad 40.000 ljudi se Je že podpisalo na Izjavo nižjega klera. V KralJevcu se Je večina kmetov izrekla za reformistično svečeništvo in zahtevala uki-njenje celibata. Isto ie opažati tudi v krajih Koprivnica. Križevci, Karlo-vac in Brod na S?vl. — Dr. Seton VVatsoo bo imenovan častnim etanom arbske akademije znanosti. — čehosiovaška država v Severni Ameriki naročila 8000 tovornih vagonov, ki naj se dobavijo v petih letih po 90.000 do 100.000 kron. — Pri nas se pa meščanske stranke kregaio za stolčke ... — Povišanje cene sladkorne pese letošnje žetve od 15 kron na 30 kron za meterskl stot bo povzročilo podražitev cen za sladkor na Čeho slovaškem na 8 kron za kilogram. — Izvoz letošnjega sadja in zelenjave iz Cehoskrvaške je popolnoma prepovedan. — Slavla, glasilo čeških socialističnih reformistov (Modračkovcev) je prenehalo izhajati vsled silnega podraženja tiskarskih potrebščin. — Cehoslovaško-nemška pogajanja. CehosIova?Ka vladna komisija, ki Je bila od 4. maja v Berlinu m se pogajala z nemško vlado o ureditvi gospodarskih odnošajev med Nemčijo tn čehoslovaško, se le 18. t. m vrnila v Prago, ker se le v bistvenih točkah dosegel sporazum. Pogajanja se bodo v Pragi nadaljevala. — Tržni uradniki na Dunaju so naprosil! magistrat za oborožtev. ker so Mi tržni organi večkrat nap deni. - Za zasedbo Frankfurta francoskih četah zahteva francoski vlada od nemške 21 in pol milijoni frankov. — Dobava angleškega premogf FranciS. Britansko-lrancoska pogi* Janja glede dobave premoga so tali«, la popoln uspeh. Anglija se ie obvi« zala. oddati 45 odstotkov vsega svtt« lega za izvoz namenjenega premo®! Franciji, in slt^er po 75 šilingov M tono; izvozna cena za drugo inozemstvo je 110 do 115 šilingov. S francoske potrebe še niso pokriti toda saarski premogokopi dobav na mesec po 500 000 ton. Amerika le Franciji zagotovila dobavo 300J ton. JI Zeleni kader. Dne 15. t. m. nas ie »Večerni list* iznenadil s svojimi senzačnimi novicami. Naslov senzacije jt M- Stroji Jeseniških tovarn hočejo odpeliatfc Deputaclia Jeseniškega delavstva po« sredule. Nadalje navaja dopisnik Večer« nega lista tako-le: Med blagom, kS naj bi se odpeljal v Trst se nahajata motorji, stroji iz bakra, brona in medenine. ki se rabijo pri plavžih, ta prazniti so hoteli vse. kar ni jekleno fl Po posredovanju kršč. soc. organizacije Je oblast naloženo blago zapleni la in drugi dan uradno poročala listom. da bo stvar strogo preiskala, preden pusti stroje odpeljati v Trst Sam ne razumem, kako se da tudi naše uredništvo potegniti za nos in objavlja poročila, ki ga Je državni obmejni komisar poslal z Jesenic Če se državni obmeini komisarlja: da Ml kršč. soc. zveze potegniti, nam to vendar ni nič mar in ni potreba, di gre naš list »Naprej« na tak klerikal« ni lim. Jaz ne poznam nobenega bakrenega »troja, ki bi se rabil pri plavžftu valjarnah ali pa sploh v JesenlSkHl obratih. In menda tudi ravnatelj M noben delavec, ki plavže pozi«, ni ve za nobene bakrene mašine. PaČ pa sem bil takrat v Trstu, ko so od« pravijali te stroje. In znano mi je, di so motorje pri dvigalih, važnejše tečaje in sestavine iz medenine in ne* katere sestavine iz bakra demontirali In HH prepeljal) n* Jnenice- To P* so storili radi tega, da bi Italijani ne mogli dvigala rabiti, tn vse te stvari se na Jesenicah niso rabile ta jih ji družba hotela seda! nazaj v skede^ prepeljati, ker Škedeujskl plavži drugače ne morejo obratovati. Za vse UJ so pa gospodje dobro vedeli in zata tudi dali izvozno dovoljenje, a kljue temu izpuščajo senzacljske race ¥ svet, češ, delavd bodo mislili, da se zanje brigamo ter s tem uveljavimi našo krščansko soHJaino zvezo. Kal ste dosegli s tem? To, ka* sploh vedno in vedoma delate, t. U industriji delate težkoče povsod, povsod ovirate razvoj industrije In kd<* trpi pri tem? Delavec in zopet delavec. )n na Jesenicah je položaj pra« tak. Vsled nepremišljenih klerikalni# hulskarij glede prevoza navedntti motorjev In strojnih sestavin bo de* lavstvo trpelo, ker škedenjski plavži proizvajalo surovo železo za leseni« ške valjarne: rudo dobivajo iz Orške« ki Je bila že pred vojno veliko ceneje kakor iz avstrijskih alpskih dežel. Jeseniške valjarne to surovo železe podelavaio. S tem zavlačevanjem v* nam preti velika nevarnost, t j. poselnost. Kakor rečeno, na$a Dr. Josip Cir. Oblak. Nil nisi bene? (»Dom ln Svet«, Cankar in dr. Tavčar.) VIII. Ker dr. Tavčar ni našel odroma. ►- da mu ne delam krivice. — ul omenjal tudi dobre strani thtih pisem Cankarjevih, katere sicer ni moč prezreti, — hoče storiti to moja malenkost. — Ze v tistih pismih se kaže ves Cankarjev značaj kot umetnika tn Človeka. Vsa veličina njegova leži v tern, da z brezprimemo brezobzirnostjo in odkiitostjo priznava m odkriva svoje slabosti, s katerimi je »spred in zad olepljen, ki so mu vir veselja ln razigranosti«, pri tem se v polni meri zavedajoč svojega talenta ip svojih zmožnosti. V tem odkritem spoznavanju svojih slabosti, kakor se to čuje paradoksno, leži vsa njego" va — moč... Najmanj pu zasluti, da bi se ga radi tega kamenjalo In prav nič se mu »i treba sramovati teh pisem, Čs-prav je par insultov v njih, ker tudi v dozorelem Cankarju vidimo ž« tiste značiiue iu lepe potez«, ki Jih ka že tudi poznejši Cankar 4kczi cel ) svoje Življenje. . Stari m moderni psihologi pravijo, da se človek v marsičem predrugači v svojem življenju, da pa ostanejo človeku mnoge bistvene poteze njegovega značaja od najzor-nejše mladosti do njegovega groba, Jn ravno zato so tudi ta Cankarjeva pisma in celo Izidorja Cankarja spis o tisti »zadrugi« vendarle če ne is znamenit, pa jako značilen za presojo in umevanje vsega Cankarjevega žitja In bitja. Kakor že povdarla Finžgar glede Kačurjevih pisem vso poštenost Cankarjevo, tako vidim laz v tem njegovo poštenost, kako Je bil n. pr. nravičen proti dr. Tavčarju ta na* ravnost kavalir .. .... 80 ** v K0*0*! dobi vsi nava- Cankar eden Izmed tistih. ki je bil na njegovi strani in dejal v nekem pismu, da se mu kar »gabi tisto rogoviljenje« ln odločno odklanjal Insinuacijo, da Je t Jakobom Rudo hotel postaviti ravno Tavčarja na oder sramote. To beležim s posebnim veseljem ker n&ldem potrjeno, kar sem trdil v tvojih diskusijah t dr. Tavčarjem, čredno tem anal sa vsebino tlstik ot sem. da Je bil Cankar dr. Tavčailu vedno pravičen. In Če mu le Imel biti zt* kal hvaležen, tudi v resnici hvaležen. , J , Če le našel dr. Ne-ve-se-Kdo leta 4( 00 po Kristusovem rojstvu tisti p: ednebeški prostor, k mu ga le po-k' zal Azratl, same milobe m krasote, za vrati izsekanimi ^ samo enega rubina, praznega, češ semkaj so poklicani po brezkončni razsodnosti božji izvoljeni duhovi, ki so v življenju prejemali dobrote Hi se radi tega vžgali v pravi čisti hvaležnosti, je danes gotovo eden v Istem, Cejmu ie imel biti za kai hvaležen, — taro Je — Ivan Cankar. * »Predstavljal si. da lahko splšel brez težave najlepšo novelo na *ye* tu — In spisal io boš. Seveda sl kaj tacega ne mere predstavljati vsak tepec, zakal tisti d. om nad.samim seboj le nalvečla ovira pri stvarjenju. Kadar človek preveč premišljuje. tehta In meri, napravi gotovo neumnost, ker v tem slučalu prekorači razum svoje meje ln veliko boHše Je, da Jo prekorači svobodna fantazija. Umetnost prenese vse ložje, kakor suhoparnost ta ffttstrsko natančnost. Kar se dela t navdušenjem, to ni nikdar Izsttttteno. ta te se toUstl ljudem, koristi pisatelju samemu.« Tako nezrelo ln zrelo obenem pile zgoda! dozoreli ertrok dvalsetletnl Cankar že leta 180*. le tedaj umetnik tn filozof. Kakor da Je že tedaj bral Ortona Swet Mardena. pa vem. da ga ni... Sam ie prišel do podobnih sklepov in izvalani o moči volje ln misli.. Seveda se zopet trdi, da le tudi to — sama domišljavost — a svojo mladostno domišljavost — kateri mladi človek ni domišljav! — je Cankar sam na sebi kot 201etni mladenič v globokem samospoznanju brezobzirno priznaval in jo brezobzirno Žigo sal. (Poznejši Can!;ar se le te lastnosti skoro povse otresel in bil naravnost skromen, čim višje je stopal.) Ali to je ravno tista velika poteza pri Cankarju, ki je vSekako v avezi tudi z njegovo literarno smerjo, s poglobitvijo v notranjost človeške duše da svoje napaKe z neko presenetUi vo odkritostjo prizna, presenetljivo zato, ker navadno celo stari ljudje iste tajijo ali vsaj olepšav a Jo. se »delajo*. kakor se reče po domače — »lepe«. ^ Takih priznani M to* govorimo a velikim Ooethejem, -* zmožen ta velik to ta Wb» Ctnfcif* ln še leto poprel 1S97- ■■ ., . »Zadntič sem « enkrat omenil da si predstavljaš dunajsko življenji preveč idealno. Nesramna laž to mene! Nikdar si ga ne moreš predstavljati boli idealnega; samo treba le. da je človek tako ustvarjen da vidi lepoto (mislim lo v najširšem pomenu) in življenje tsn;. kler zapazi filister samo dolg nos in veliko hišo« In ti veš. da sem laz tako ustvailen« Iz vsake stvariee dobim kaj zaniml« vega in novega. To pa m* obvaruj«« da ne dobim bledice od skibe volji ln čemernosti... Sicer ne tajim, da me obide včasih stra5na melanhoiija; ali laz se ie na branim, ker je njen rezultat navadnu pesem, ali kakšen lep načrt... Kake sem se * vso dušo zakopal v dunaH sko življenje! Tukaj ie zrak ves drugačen, vse je širje In slobodneje. rato se razširi tudi obzorje. Opornjj niti p& le treba, da kdor prej ni lm«J, nobenega obzorja se mu tudt nič ra** Siriti ne more Naravno U . Ali Je to pismo 20letnega niiaoe« niča pismo surovega, hudobnega* napil nienega in pokvarjenega ka? Koliko pa Je b%> v tis« dog takih mladik fantov, ki bi Ml v BJJjl tplolnem molu tako pjsaM « toliko čuta ta lafle do leoodf — 'fitrlja se ovira na vseh koncih in krajih; surovega železa danes povsod primanjkuje in v prvi vrsti se bodo taorale jeseniške tovarne v par dneh Popolnoma ustaviti, ker manjka surovin. DesorganizacHa carinskih uradov, kratko, vsak carinski uradnik posebej je ena zavora naši industriji. Ce ima kdo izdelano blago za ino zemstvo, ki ga ne rabimo v Jugoslaviji, tedai rabi najmanj tri mesece, Preden dobi dovoljenje za izvoz enega vagona. Ko }e pa dovoljenje dobil In blago naložil, če ie to blago, recimo iz Mute nad Mariborom, to ie le Dar postal proč. priromalo srečno na Mariborski kolodvor, ga tam naši carinski uradniki (slučaj mi ie znan) tri do štiri tedne semintia premetavajo, izpuste gor do Špilja od tam roma blago zopet nazaj in stoji zcpet 14 dni. To pa, ker naredba naredbo pobija. In kdo trpi pri tem? Delavec’ V našem kovinarskem tajništvu imamo vse polno pritožb podjetnikov in delavcev, prvi pravijo, da ne morejo aelavce zaposliti. Delavci pa od nas zahtevajo, da nai na pristojnih mestih »tervetrirpmo Kje pa so tista pristni-na mesta, Mi smo že povsod intervenirali, nobenih vrat ni več na vlad!, kt bi fih mi v tej zadevi že desetkrat ne bili odprli. Končno pa gospodje v Dovzdigo industrje prirejalo harleki-nade, kakršna ie bila jeseniška. Ob porodu Jugoslavije ste pisarili *n javkali do časopisju, kje naj vza-tnemo delavstvo, delavstva nam primanjkuje. Danes pa delavstvo na celi črii mečete brez zaslužka na cesto Danes sem pa čital v časopisju, da se dovoljuje 2000 stavbinskim delavcem, da smeio iti s trebuhom za kru-kom na Francosko. Nekatere naše sosednje države sl belijo glavo, ker so si izdelale statistiko o kriminalitti, da Je narasla zadnjega^ pol leta nad 100 odstotkov. Kal io pospešuje? Brezposelnost! Učimo se od njih 1 Krupp-ove tovarne v Essen-u so imele pred vojno 30.000 delavcev, danes po vsej polomiji, ki jo le Nemčija doživela, dela V istem obratu že nad 48.000 delavcev — t. j. zavednost državnega gospodarstva in nemška marka pridobi va na vrednosti, dočim ste dali naši jetični kroni novo obleko, ne pa zdra vila. če tudi ste pisali o naši valut! kakor povoji egiptovskih mumij dolge recepte. Gospodje 1 Ne samo mirne demonstracije, kakršna Je bila na Zaloški cesti, marveč s tem brezvestnim pospeševanjem bede, če delavcem ne daste dela ali pa ne dopustite, da sl »ven naše blažene Jugoslavije poiščejo kruh, ustvarili boste novo armado — in to bo Zeleni kader! ___________________Ignacij Mihevc. Dnevne vesti. Možakar pa ni »Slovenec«. Na včerajšnji uvodnik nam »Slovenec* zopet odgovarja. Pravzaprav samo filozofira, ker jedra se ne mara lotiti. V polemik! zopet prav!, da treba več dostojnosti v občevanju. Po ve naj nam vendar, kako naj imenujemo laž drugače kakor laž, in podtt kanje in zavijanje drugače kakor obrekovanje in nepoštenost?Njegova in »Večernega Lista« politika nima dru-naše kakor izpodkopavati Čen|ii 10 pošteno delo s sumni- 7er}„„ .smo se takoj postavili prot! akcen« -Voli,n5 pravici, takoj smo Dn 1 stanovanjsko odredbo, vi *ctn, nekaj drugega, kar je laž. Vnulemo Obstoji dolgo, torej naravno prei ni mogla biti za žensko splošno voli nn Pravico. To je nekoliko otročje, ker Pomeni toliko kot če bi rekli- včeraj *mo imeli črno suknjo, danes imamo Pa Pisano. Klerikalizem je že nekofi- starejši kakor moda, a duh ki bL *tvo sta ista. Kar smo pisali, o vaš! P°Htiki proti volilni pravid fene, je resnično, ker smo v tem boju mnogo Pretrpeli zaradi vašega nasflstva. l0rej nikar ne igrajte ulogo zapelja-JJ® device, redte marveč, da ste bili •J*nkl grešniki, ki ste zatirali delav-*** Pravice, a jih danes zagovarjate, ■»J vamJo oofidčao kaže. Ce M bili dJL ? Prionall. da se aocftahm dSok:at,!a r#sno bori za Interese j-^avstva hi bi pozdravljali ta bol krn„o? trdite, da le socijalna demo-daiL« nasnrotna ljudskim pravicam. Alt « vecl°ma In namenoma krivico. ie to višek dostojnosti? »Večerni List« Ima Vklov_______ htatakffi’ VMov b*®* pr**i botezea. Posledica živčna osi* belosti ie ta nesreča Najbolj nevarna je ta bolezen, če izvira iz možganov, abnormalna, vendar pa zoper njo ne pomaga ne varnostna znamka »katoliški« ne škofova cenzura, k! ima nalogo, da pazi na moraio katoliških listov. Zdi se nam, da znamka m cenzura šele povzročata pravo besnost, to se pravi da nista prohi-bitivno. ampak induktivno zdravilo. Sedaj je zmešala glavo »Večernemu Listu* stanovanjska odredba za Slovenijo. Zmešan je tako, da niti ne ve, da so se socijalni demokrati takoj oprijeli odredbe ter stavili predloge, kako se najbolje izvede. Mogoče Je pa tudi, da je kdo »Večerni List« na-farbal, ker so v ljubljanskem občm skem svetu klerikalci glasovali proti predlogu, da so bili to socijalni demokrati. No, za možgansko norost n! zdravil. Zato molčimo. Zadostuj le, če povemo, da so se v ljubljanskem občinskem svetu klerikalci pri glasovanju prav dobro držali in so glasovali proti predlogu socijalnih demokratov za — kapitaliste. To ni zlobnost. to je bolezen. Za železničarje. Iz Belgrada se poroča, da je komisija, ki ima nalogo preštudirati železničarsko vprašanje, sprejela Po daljšem razmotrivanju samo deloma zahteve železničarjev. Prizna se 8 urni delavnik, plačilo prekoumega dela in za vse one nastvljence, kva-liifcirane in nekvalificirane delavce, ki nimajo pravice do penzije, 150 % doklade. Načrt ustave. Komite profesorjev, ki je Ml poverjen izdelati načrt ustave, je dovršil svoje delo. Po tem načrtu bi se parlament delil v zgornjo in spodnjo zbornico, sicer pa se načrt po večini ujema s Protičevim načrtom. Zgornja zbornica (senat) naj bi štela 100 poslancev, k! bi jih volile pokrajine, stanovske zbornice in zadruge, razen tega bi poslala vanjo svoje zastopn. vseučHišča in morebiti posamezne veroizpovedi. Senatorji bi se volili za 6 let in bi morali biti stari nad 40 let. Senat mora zborovati istočasno s po-slasko zbornico. V slučaju spora med obema zbornicama odločuje poslanska zbornica. — Država se razdeli v devet pokrajin, ki bi bile; 1. Srbija, 2. Stara Srbija z Macedonijo, 3. Hr-vatska s Slavonijo. Reko, Istro In Medjimurjem. 4. Bosna, 5. Črna gora s Hercegovino, Boko Kotorsko in Primorjem, 6. Dalmacija, 7. Srem * Bačko, 8. Banat, 9. Slovenija s Prekmurjem. Uradni iezik v državi je srb-sko-hrvatsko-slovenski. V Sloveniji Je uradni jezik slovenski ter imajo Slovenci pravic® da tudi z osrednjo viado občujejo v slovenskem Jeziku. • Delavci! Gospodinje! Upoštevajte pri nabavi in nakupu vaših potrebščin naše gospodarske organizacije ter ona podjetja in tvrdke, ki Vam Uh priporoča * Naprej« v svojih inse-ratlh. Mariborskemu učiteljskemu dru ,**» drugim tovarišem v premi-učiteljskih krogov smo prejeli ; Na vašo vlogo namenoma odgo varjam na tem mestu. Premislijo naj to kratko beležko vsi tovariši, same' in začetniki in drugi tja do 17. služ benega leta. Služim že 16 let. Sem oženjen in imam 4 otroke Od teh obi skujeta dva ljubljanske srednje šole dva pa šc4o duma. Mesečno plačujem za prva dva 1000 K samo za stanova nje hi brano. Koliko znašajo drugi Iz datki. ni potreba še posebej omenjati Ce računam 100 K mesečno, je malo. Da sem za silo oblekel njiju in ostalo družino, sem moral kupiti pri oblačil nici obleke toliko, da plačujem mesečno 397 K. Ker je žena bolehna, moram imeti dekle, ki ji plačujem 70 K. za organizacijo 10 K, za satnoizo-brazbo 30 K. Vsakega prvega moram odšteti 1607 K. Dobim pa 2283 K. Ostane mi torej 676 K. In s temi kronami moram preživllati družino petih oseb doma. Prepričan sem, da mi bo dal prav vsak nesebičen tovariš, ki v količka! sociialne pravič nosti, in me ne b! obkladal * nepošte-njakom. nekolegijalnostjo, če bi prosil S* ?°„raJD,^nih "S®®4 v Ce!*»- Upijani ali Mariboru. Saj so vendar biia vsa ta mesta podeljena le začasno Večinoma so jih dobili mladi tovariš’, sam d, ki Km ie bila selitev malenkost V Ljubljani so se mesta delita kar pod roko. V poštev so prišli v prvi vrsti sorodniki, znanci, prijatelji. Precej je tovarišev h zasedenega ozemlja, ki so zapustili svoj službeni kraj brez vsakega povoda. Izrabil! so begunstvo v svoje egoistične namene. Sa! se poznamo! Svoječasno bomo le še odkriteje govorili. Končno at pridružujem piscu članka v »Zna menju pravice« v »Tovarišu*. Višji (otave* aa* adjMdaOevaaiu mastno* stopa strogo pravično. Upošteva naj službena leta, kvalificirajo in družinske razmere vsakega prosilca, ker »sramotno bi bilo za naš stan, ako bt odjedali mnogi mladi tovariši po mestih službena mesta starejšim tovarišem X. Zavod za slepe je prejel od veletrgovca z železnino gosp. Fr. Stupica ter njegove gospe soproge večk) vso • to. za kateri velikodušni dar se Ku* ratorij za oskrbo slepcev v svojem in v imtnu slepcev naprisrčneje zahvaljuje. — Zavod oskrbuje poleg slepih vojakov tudi čez 40 civ. slepcev v starosti 4 do 80 let. V zavodu je ljudska Šola za slepo deco z 2 razredi ln ponavljalnim tečajem. Deca se poučuje tudi v pletenju torbic iz motvoza, dalje plete slamnate odrgače tn slamnate domače črevlie (copate). Slepi vojaki in drugi odrasli slepci Izdeljujejo razne ščetke iz Žime ln sirka ter najrazličnejše košare za šivanje, deloma -z vrb. deloma iz slamnatih kitic, kakor tudi vrtne pletene mize stole, fotelje itd. Razni izdelk! se prodajajo pri tvrdki J. Perelinc v Ljub-jani, Sv. Petra nabrežje (za vo do). Odrasle slepe ženske pletejo nogavice sviterje, spenzarje itd. volno prmese vsak sam Obisk zavoda le dovoljen vsaki pondeljek popoldan. Za druge dneve je treba dovoljenja pisarne zavoda. Jugoslovanski zadružni kongres, bo zboroval 12. 13. in 14. junija 1.1. v Zagrebu. Na kongresu bo zastopano vse kmetijsko zadružništvo iz cele Jugosiaviie. Kopališče v hotelu »Slon« naznanja. da bode v soboto dne 22. maja do 19 (7) Zvečer odprto — Na bimcoštn nedeljo in pondeljek ostane oba dva dni zaprto, kar naj blagovoli p. n. občinstvo uvaževati. — Uprava. 545 Zagonetna smrt? V četrtek zvečer Je šel strojevodja drž. žel. Anton Jurkovič, stanujoč v Spodnji Šiški št. 77, s svojim psom na izprehod proti Kosezam. V bližini opekarne Kranjske stavbinske družbe v Kosežkem gozdu je potem pes zasledil mrtveca. Takoj obveščena komisija na policiji je na licu mesta ugotovila, da je mrtvec. ležeč v potočku Mostecu, neznan civilist, boljše oblečen, z obrazom ie ležal v potoku globoko v blato zarit. Mrtvec je bil pokrit z gostimi smrekovimi vejicami. Truplo je bilo že znatno razpadlo, vsled česar doslej še ni bilo mogoče dognati kako poškodbo. Iz okolnosti, da Je bil mrtvec skrbno z vejami pokrit, sklepajo In domnevajo, da Je bfl dvllist umorjen in oropan. Kdo Je mrtvec, niso mogli dognati. Truplo so prepeljali v pokopališčno mrtvašnico v Dravljah. Velika zaplemba tobaka. V Zgornji Šiški st. 95 je včeraj policija odkrila pravi brlog tihotapcev. Tja so zahajali tihotapci ter spravljali svoje nakupljene zaloge. Imeli so pravo skla dišče tobaka.Zaplenili so jim 1474 zavitkov finega turškega ln hercego-vinskega tobaka, 1000 športnih in 100 ogrskih cigaret. Kultura. XVII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, ki je bila otvor-jena prošlo soboto, vzbuja splošno zanimanje in priznanje mnogoštevilnih obiskovalcev. Razstavljenih je 140 umotvorov, slik, risb in plastičnih del. Med slednjimi so zelo bogato zastopane lesorezbe. Razstavli so razven znanih, starejših umetnikov tudi mnogoštevilni mlajši, izmed katerih se slikarji B. Jakac, F. Kralj, G. A. Kos (z izvrstnim, splošno zanimanje vzbujajočim damskim portretom) F. I Zupan ln kiparji A. Kralj, V. Kos in nedavno preminuli I. Povirek posebno ugodno odražajo. Najboljše se re-prezenlira brez dvoma na razstavi priznani naš Fr. Tratnik, ki je razstavil celo kolekcijo (dvajset del, risb Ib fino ubranih slik) svojih umotvorov, ki pričajo o veliki umetniški potenci svojega mojstra. Razstavili so še: M. Gaspari, šestero svojih narodnih motivov, L. Dofinar, tri kiparska dela, R. Jakopič dvoje del, I. Napotnik celo serijo prvovrstnih skulptur, izrezljanih z veliko ljubeznijo iz lesa, I. Vavpotič dvanajst slik, med njimi več portretov, I. Zajec sedem' skulptur, A. Zupanec šest in P. Žmitek eno *Iiko. Razstava ie zelo zanimiva ln vredna obiska. Posebno razveseljiv fc moderni dah, ki ga večina del, posebno onih mlajših avtorjev, izžariva ar toliki meri. — Natančnejše poročilo a razstavi priobčimo v kratkem. D. Na umetniški razstavi so bila do-slej prodana sledeča defa: I. č a r g o* »Kamnolom«, B. Jakac: ~ * če Ustje«. — Razstava ie odpeta vsak dan od 10. do pol I. hi od 3. do 7. popoldne, - Ljubljanskega Zvona« tretja številka objavlia med drugim Članek N F. Preobraženskijeva »Od zarje do zarje«, ki je lep prispevek za Slovence za razumevanje diiaških komedij Leonida Andrejeva. Nadalje je pričel objavljati razpravo Franceta Veberja »Bergsonova teorija smešnega«. Po leg tega prinaša še mnogo drugih literarnih čitic, novel, pesmi in ocen. Iz stranke. Delavska predstava v dramskem gledališču se bo vršiia v pondeljek. dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer. Igra! se bo »Vrag«. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«. Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje. Pevski odsek podružnice Izobraževal. društva ,.Svobode« v Hrastniku s® vabi, da se udeleži v torek dna 26. t. m. polnoštevilno nevske vaje ob 19 uri za moški zbor. Ob lednem, se bode razpravljalo o prihodnji veselici In Izletu, — Pevovodja, Uspeh čevljarskih pomočnikov. Na zahtevo strokovne organizacije čevljarskih pomočnikov so čevljarski mojstri v Ljubljani zvišali pomočnikom plače za 25 odstotkov. Mezdno gibanje se Je izvršilo lepo in složno. (Vesti LDU.) STAVKA V FRANCIJI KONČANA Pariz. 21. Narodni odsek občne delavske zveze je z 96 glasovi prot. 11 glasovom sklenil, vrniti se na delo. 15 članov ni glasovalo. PRODIRANJE RDFČE ARMADE. Moskva, 21. Dne 14. maja so rdeče čete na fronti 75 vrst Južno od Po-locka prebile poljske črte. Ko so un: čile dve poljski deviziji, so zasedle 17. mala 2e 4000 kvadratnih vrst ozemlja z več kot 190.000 prebivalci in z mestoma Disao in Leplom in zajele oRromno množino vojnega mate-rijala, medtem mnogo francoskega izvota. Morala potiskih čet Je zelo padla. Poljska poveljništva so menda izgubila glavo. Provinca Minsk je Dobunlena. Vstaši so zakrivili, da le sedem vlakov s četami skočilo s tira. KOLERA V KI JEVU. Varšava, 21. Po poročilih poljskega Rdečega križa iz Kijeva je v mestu kolera. Ker ni zdrave pitne vode, pije prebivalstvo vodo iz Dnjeprn. Zdravil ni, vsakovrstne bolezni se širijo. ANOLEŠKO DELAVSTVO SOL*. DARNO Z IRCI London, 21. Angleški pristaniški delavci so sklenili, da ne bodo nakladali vojnega materijala, ki ga je angleška vlada določila za Irsko Irski pristaniški delavci bi se tudi branili razkladati tak materijah AMERIŠKI SENAT. Washiugtoo, 21. Združene strank* reprezentacijske zbornice so sklenile. da sprejmejo resolucijo, ki jo Je sprejel senat ln ki izjavlja, da je vojna stanje med Zedinjenimi državam! in Nemčijo ter med Zedinjenimi državami in Avstrijo končano. Zbornica bo v petek končnoveljavno sklepala o resoluciji. Iz Slovenije. Št. UJ-Škotiče. (Zgradba ceste.) Od vodstva cestne zgradbe se nam pošilja tole obvestilo* Olede dopisa v št. 104. Vašega lista pripo-miniamo: V jeseni, ko se je pričelo z gradnjo ceste, je veljal 9umi delavni čas. Ker pa Je država sama vpeljala 8urni delavni čas. le vodstvo ob isti mezdi avedlo 8urnfk. Marca meseca se je vodstvo vsled vednega naraščanja cen živil — še predno Je delavstvo to zahtevalo -- obrnilo na gradbeno direkcijo v Ljubljani s prošnjo, da se delavcem mezde primerno zvišalo. Z dopisom 13. aprila le gradbena direkcija dovolila 20% zvišanje mezd — obenem izrazila željo, da nai se skuša vpeljati 9urni delovni čas s primernim zvišanjem dnin za to. Vodstvo se ie najprej informiralo o mnenht delavcev glede Parnega dela. Večina delavcev le bl-^a zadovoljna, da si s tem več zaslu- h i o *eKa te vodstvo tudi vpeljalo 9 ur, ne glede na manjšino in se le tedaj Izrecno povdarjalo, da vella tudi v naprej Sum! delavni čas in da ie deveto uro smatrati, kot čezurno in se Jo tudi posebej nagradi. Ker se manjšina ni hotela ukloniti, so bili le ti na lastno željo odpuščeni. Da bi pa eni delal! 9 sr— drugi pn 8 ur, je pa v »vrhu kontrole nemogoč«. Skupinska vožnja, ki jo priredi klub kolesarjev in motociklistov v Ljubljani v nedeljo, dne 23. t. m., bo sa Ljubija®) povsem nova vrsta ko* lesarskega športa. Vožnja ima pred* vsem namen doseči pri kolesarjih vstrajnost s tem. da prevozijo dah« šo progo brez počitka, na drugi stra« ni pa dvigniti čut solidarnosti s tem, da vozijo vedno štiri In štiri skupaf in skušajo po možnosti priti vsi nar cilj, vsaj trije pa morajo, da se jf kvalificira. Z ozirom na to. da se o. kolesarjev ne zahteva posebnih hi trosti, vabimo vse kolesarje, da sl sestavijo skupino sami in prijavijo k' vožnji z običajnimi (turnimi) kolesi* ali pa. da se prijavijo tudi posamez* niki. Prva in druga skupina iz oddelka težkih koles, ter prva in druga skupina iz oddelka lahkih koles s* nagrade. Oblave ie nasloviti na klub (Gosposvetska cesta) ali pa osebno pri reditelju g. Ogrinu, istotam. k. Seja veseličnega odseka se bo vršila v soboto 22. t. m. ob 5 uri po* v magistrata! dvorani. Vse one gosp« ln gospodične, ki so bile naprošene ki ki želijo sodelovati, se prosijo, da s« udeležijo seje. - Splošna org. vo£ invalidov - Veselični odsek. K. Zahvala Vsem, ki so se na« 0 priliki petnajstletnice društvenega obstoja spomnili s prisrčnimi čestitkami in obiskan koncerta ter na ta ali oni časten način izrazili svoji simpatije našemu pevskemu zbortfc se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo naše« mu zavednemu narodnemu ženstvt% načelu mu g. Franji dr. Tavčarjevi za prekrasno in dragoceno darilc^ zatrjujoč, da hočemo na začrtan«! Pota vztrajati ln delovati naprej tm narod in prosveto. Odbor pevskegi društva »Ljubljanski Zvon«. K Aprovizacija. Telečje meso. »Vmovčevalnica s« živino in mast« v Ljubljani je razd«* lila sledečim mesarjem svoja teleta! Smolian, Žabjek. Ahlin, Kastelic Ja« jtaa železnica. Lahen. Ham Matita Ham Marija, Javornik, Selan. Jane* Petrič, Rihtar star.. Prezelj. Dol niča# Franc, Žganjar Josip, Žganjar Antota! Makovec, Jeriha, Kočar, Primc, Cta šek, Černivec. Dolničar Josip, Aniti Ana, Cuzak, sme. Skranjer, po dvg teleta: Zagmeister, Breceljnik, Prepeluh, Bizilh Zajc Ivan, Ocvirk, Ko«« Im. Rihter mL. Zupančič. Novljan, pcf epo tele; le Janežič dobi štiri telet«. To meso se bo prodajalo v soboto Ht nedeljo, t. J. 22. in23. t. m. Kdogrant velja: sprednjega 19 K ter zadjenga 20 K. Vsaka stranka dobi največ m kilogram mesa. PRVI IZKAZ PRISPEVKOV NASlH »ODRUGOV V AMERIKI 7A NAi SOCIJALISTIČNI TISK. Meadowtands, Pa.: Nabiralna po« ta eodr. Jos. Hrvatina št. 539 — p« 1 dolar: Jo«. Hrvatin. Mary Jereb j po 50 cint: J. Blažič, A Premru. M. Premru, J . Gruden. A Gruden. R Dolenc. A. Bajc, M. Zalar, S. Pr e« mru, A. Posega, j. Bizjak, M. Zupančič, I. Zamfda, N. Krčna, A. Martinčič; po 25 cent.; J. Samec, I. Bizjak, M. Bajec, A. Volk. M. Turk, J. San-tel, S. Križaj, M. Žagar, I. Koprivšek, J. Vrček, L. Zupan, M. Sedlar r. Svečnik, F. Bajec, A. Tomažin. A. Martinčič. F. Friič, M. Jakšič. D. Je-Jič, Jožefa Lenasi, Ivana Ažman, L Žitka, Frances Žitka, J. Marc, Antonija Koren, K. Komavec, L Prem rac T. Jakopini po 20 cenit V. Stepušf* na; po 10 cent.: A. Milavec in A Zajec. - - 17 dol. 90 cent. Izdajatelj Ivae Mlinar. Odgovorni urednik: .lak. Vehova* Tisk »USU. tiskarne« v Ljubljani. ti kavčuka .Ciril Sitar UUBUANA Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru je že otvor ep. d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna diuštva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji nprava,Naprej*. Hočeš postati govornik? naroči ^Sočni splsotnlh”, pri-, meren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20'—. Na-1 dalje se dobi kuhilna knjiga za vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa pri založniku VILJEM POŽGAJ, Kranj St. 2 Rafij a-ličje za privezovanje trt in sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja JOSIP URBANIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Marija Tičar, = Ljubljana = Selenburgova ulica. Tovarniška zaloga papirja In razglednic ■ ■ ■ ■ sr a. Zensko zdravilišče toplice DOBRNA pri Celja >•* poprej NEUHAUS bei Cilli Akroterma 87 ° C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nadomestaje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri Senikih in iivtnlh boleznih, bolezni area, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protina In vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, ieleznati vrelec, masaža, električne, šolnine in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku. Krasen park, smrekovi gozdovi. Divni izleti. Nikdar megleno 1 Vojaška zdraviliška godba. S*>IJ« maj-oktober. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča. slamnate iorbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno. naročbo 314 FRANJO CERAR, lavams slanmilron Sicbu, t. Dsroiale pri Ljubljani. J. KORENČAN aamRrBBSSiSH Svojim cenjenim odjemalcem in p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi naznanjam, da sem svojo mnogo let na Starem trgu Stev. 5 obstoječo Otvoritev trgovine 27. tnajnika 1020 trgovino z galanterijskim, norim-berškim blagom, ter pleteninami preselil na Mestni trg it. 20p J Zahvaljujoč se vsem za sedaj izkazano mi zaupanje, se za v bodoče najvljudneje priporočam, zagotavljajoč vsikdar najsolidnejšo postrežbo. Z velespoštovanjem Ivan Korenčan. 7DSIP3UG pleskbruiuChb Pohiitvo. Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracij ski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6. š\ Lubliana Rimska e. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa izvržena dela jamčim dve leti. 24 iti* ■>!*. *l\ t/,\f <|Vt /(V ♦ 587 za auto in kolesa. za trte. Ljubljana JiJT Dunajska cesta St. 20. " vsakovrstne za elek-trične napeljave. Na debelo! Cementne cevi cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna t. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 LES Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj. josip m. umu. PreSernova ulica 34. - 1 letos zopet odprto! Sezona od 1. Junija do 15. septembra. Zdravijo se: mehurne, ledvične, katarne in želodčne bolezni, protin diabetes in posebno pa ledvični pesek in kamenček. Zdr. Vilna sredstva: Pitna zdravitev z alkaličnimi slatinami razne sestave (med temi se posebno odlikuje Radenski zdravilni vrelec kot najmočnejši vseh poznatih natron-lition vrelcev), železne, alka-lično-mineralne in naravne ogijično-kisele kopelji, katere so v Radencih vsaki dan gostom na razpolago, hidropatične procedure, masaža, parne kopelji itd. Vprašanja in naročbe stanovanj se ravnajo na > q Mini® Mi-Riii M Radi), rti. UiHhl i [iip,m n varstvena znamka ustna itpl TAGA izdeluje najnovejši in najboljši strešnik. rezan, tesan, okrogel, kupuje 126 „SEVER“ Me lesnih ioduslrijalcev dravske doline KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljana MaiLl priporoča svojo Uprava Dravskih Artilerijskih delavnic rab* dva prvovrst. strugarja, dnevna plača 70 kron in draginske doklade za člane kron 2 80. Nastop takoj. zlatarsko ie 1 pred ponaredbo se svari za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. K u puje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. 1III8. Teoetofoia ctsla it. 43. 547 Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani Lastnika: Gal6 komp. Tabor. ~~~ Zdravo koruzo in oves, samo na vagone dobavlja najceneje franko vsaka postaja v Sloveniji tvrdka: Paternost & Remic, Ljubljana, Rimska c 2, Imamo tudi večjo množino solene lepe, debele banatske slanine, ki jo oddajamo pri odjemu najmanj 60 kg po K 46’— za kg. Brzojavi: PAREM, LJUBLJANA. Medica & C& veletrgovina manufaktura Ljubljana, Sodna ul. 7. <1 Krempl kg po K 1"— prodaja dokler traja zaloga KOROŠKA GOSPODARSKA DRUŽBA v skladišča BALKAN, Ljubljana, Dunajska cesta. Prodaja od 8. do 1’2. ter od 2. do 5. ure. 8,adkorni bolezni, bolezni jeter in r » yll ledic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in ireves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilne —sat mineralna voda rogaSka Slatina« c— 'l"|IJ5a Rogaška slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslavija hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, " za zdravljenje, kopeli z ogljikov ■.«»»»' sol',e> Bolnčne kopeli m kopeli z smrečne, parne, zračne, boibm* ' vrotim rnkorn. VojaH- *«»■ 142 m«> “J1”1 absolvirani konservatoristt. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v najveejih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) seslja od 1. maja do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. lisi Ml Glavnica: 200,000.000 kron. ZDI Rezerve okrog 150,000.000 kron. • I • Prešritiiva ulice 50 ¥ lastnem posloplu« Prestaja in nat up vre e ne sinih papirjev; borzna natotlia; sprejem in eskrba ete potov z "nakazila '»»"iz- shrambe (Safe-Depcslt^ pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vs*ke vrste H^®*° KnJIIIce In teko« račun, Itd. -■ .. plailla na vsa mesta tu- In Inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na Knjmte m ««kqc» ra«