20. številka. Ljubljana, soboto 25. januarja. XII. leto, 1879. SLOVENS Ixhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v st r o - og o r s ke dežele za celo leto 16 gld., za pol I ta 8 gL ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 ghl., za fietrt leta gld. 80 kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanja na dom bo raćuna 10 kr. za mesec, JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoiteljo na ljudskih šolah in %i dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrBto B kr., če se oznanilo enkrat tiska, G kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravntštvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.* administrativno reči, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. ćena ueodvisuost njena narodna, le poU-m bi J vsaki narod poroštvo za svoj lasten obstanek I videl v tem, da brani celo državo. Se ve, da je oni človek jako pogumen, ako veiuje Se v obBtanek drža\e, odkar se je duahzem uvedel; ta pogum imam jaz, in rad bi sodelovul pri tem, da se dualizem odpravi, ki daje le Mi gjarom največ koristi. Tokraj vladajoča politična zmotnjava in oslabljenje ustavoverne stranke je Magjare naredilo gospode Bituva-cije. Zastran 13.sne iu Il:rcegoviue bilo bi bolje, ako bi so bift) csvojenje postavilo od visno od osvobojenih narodov, mgo da se je namesto turškega kar naravnost avstrijsko gospodarstvo vspostavilo; na tak način ne bi pri slo do tega, da bi se prebivalstvo obeh dežeiit z orožjem v roki zasedeuju ustavljalo. Kajti mnogo prebivalstva je sumilo, ter si niishlo: „tinto Donaos et dona ferentea*. Neugodno /.nameuje novim poddauikum je va bodočnost to, da se je tako nečloveško ravnalo z bosen skimi beguni, ker so jih c. kr. žandarji nazaj v domov no gonili. Najbolj pri. ravno bilo bi, ako so osnuje iz novih provmcij, nadalje iz Dalmacije, Hrvatske in Slavonije sestavijo u o avtonomno politično ozemlje. Silua potreba je, da se pri nas sistem premeni, a ne le osobe. Jeden francoski minister je dejal svojemu tovarišu: delaj to do bro politiko, jaz pa bodem skrbel za dobre finance!u Pri ni.s se je zuiirom slabo politi kovalo, vsled tega so bile tudi nade finance ziniroin slabe. Upam, da bode domoljubno.;t. narodov pri tem sodelovala, da se bode vsem narodom države zadovoljilo, in s tem se utvr-dil obstanek države." V seji 22. pak je govoril tirolski poslanec Greuter. Rekel je mej družim: „Jaz bi res ne vedel boljšega konca Šestletnega delovanja zdaj vladajoče stranke, nego je raz-I Tava o orijentalnem vprašanji. Tre d vsem se kaže v tem, kuko dosledno ti vladajoči (usta* voierni) gospodje orijentalno vprašanje Btna-trajo. Eni pravijo: državnik, ki hoče Avstrijo resiti mora gluh in slep biti za vse, kar se na našej meji godi. Drugi pravijo: ti moraš biti Fabius Cunctator (oprezovalec), ti moraš na sedinograško mejo vojsko postaviti, ali ne ttreljati, teinuč le čre/. mejo vpiti, da se bodo Rusom konji splašili. Gospodje od (ustavoverne) opozicije so v delegaciji za leto 1879 dovolili 15 milijonov, ali za leto 1878 ni]80 dovolili nič, ker menda hote svojim volilcem dokazati, da bodo v pri-ho njej delegaciji mogli komsni kruh, katerega so vojaki uže pojedli, s svojimi govori poplačati. Greuter na dalje dokazuje, da bo zarad Bosne pač baš ustavoveici n.majo bati zmešnjav v ustavnem življenji, ker ravno oni so zadnjih deset let živeli samo od tacih zmešnjav. Če poslanec Herbst pravi, da se dan de-ms svobodna beseda v parlamentu hoče zatirati: — kaj pa je svobodno besedo v Avstriji bolj zatiralo kot ne naturili volilni red, s katerim se celi tretji razred kar izbrise, da nema v tej zbornici nič Iz državnega zbora. Pri debati o berlinskem dogovoru je go voril dalmatinski poslanec Monti tako-le: „l.osna in Hercegovina nijsta smeli dalje ostati pod turškim jarmom. Ako bi se bilo uze preje zdi učenje njuno z druzimi slovanskimi deželami dovolilo, prihranilo bi se bilo mnogo žrtva denarnih in krvav h. Politika, katero priporočajo protivuiki, pripeljala bi k strahovitoj vojski z Rusijo; zmaga nad to rusko državo bi se ve da utvrdila nad vlado Nemcov in Magjarov. Ali Avstriji nij 8« kazal nikjer kakov pameten uzrok, zaradi katerega naj bi bila trhlo življenje Turčije ptdp.iala. Orna gora in Srbija nijsta nam bila nikdar nevarna soseda. A žalib g, da preje v Avstriji vladajoči polito'm sistem nij le pri delu Obvobojevanja knstijanov balkanskega poluoatrova rok križem držal, nego oni je celo to delo oviral. Orijentalno vprašanje ročilo bi te najbolje s tem, ako se osnova sa-inostalua Bolgarska. Kakovšno moč ima „pau slavizein", tega ne znam; ako se ipak panslavizam v tem smislu obistini, da te vsi slovanski rodovi združijo za obvarovanje svoje narodne samostalnosti , da se tedaj pokaže konservativni m hranilni p a n s 1 u v i z e m , potem sem tudi jaz panslavist, in tega ne sme se za krivico smatrati. Narodi ne živijo zaradi držav, najmanj pa radi dinastij, ampak države zaradi narodov. Država, kakor je na?n, ima le tedaj življen^ko pravico, ako je vsakej njenoj narodnosti znjain *—---■ Pisma iz Dalmacije. v. V nedeljo zjutraj je, čas najlepši za pohajkovanje po mesiu. S cer ob nedeljah in praznikih nikjer nij videti ljudht-a v njegovih šegah in navadah, v njegovem življu, ali vendar si človek ogleda rad ravno ob prazničnih prilikah Bvet in njegove prebivalce. Spremljaj me torej, drugi prijatelj, tudi v nedeljo po Spljetu. Najprej ti povem uekohko historičnih dat, kolikor mi jih je znanih. Rimljanski cesar Dioklecijan (284—305), vrhovni vladur rimskih držav, oskrboval je kot Avgustu« posebno orijmt, iu njegovi so-vladar i bili so oskrbniki drugih dežel. Tiha, lepa in vama okolica spijetska mu je tako dopadala, da je v Solinu (Salona) postavil veliko mesto, kamor Be je po odstopu od vla darstva, leta i)05 po Kr., tudi popolnem pre selil, in potem v tihoti a v največjem lukbusu živel. Od tod je napravil lepo cesto do morja, in na obali lega sezi lul velik grad Spljet, latinski fipalatum, (Sacrum Palatium), kjer je tudi nekol ko svojih starih dni) preživel. Razen cesto napeljal jo v ta grad tudi vodo iz Solina. Ta vodovod jo bil narejen tako trdno, da jo večina še dan de na šn j i v dobrem stanu, in občina ppljetaka ravno zdaj popravlja to slavno delo slavnega cesarja, in Spljet banje bodo dobili po istem potu takovšuo vodo, kakovšno so pili prvi prebivalci splitski pred 1000 leti. Stari e.rad še po Hvojih glavn h obrisih še stoji. Čelo proti morji je celo ohraujeno, in pripoveduje potu očim o nekdanjej slavnosti celega prostora. V tem „starem gradu" je zdaj, to se ve da, mnogo hiš, novih iu starih, ulic toliko, da jih v štirih letih mjsem vseh Videl, in v siedi stoji veličastna glavna cerkev škofovska, nekdaj domači tempelj c sarja Dijoklecijaua. Kdor je užo videl dela starih Rimljanov, \6t kako bo ti možje d lali; kdor tega še nij videl, jedini mu svčt: Idi pa glej iu občuduj, popisati se to ne da primerno, iu nij namen teh vrst. Razen ona njenih stavb stoje še Btolpi na oglih iu vrata, mej katerimi posebno lepe so „zlata vrata" (porta auita). — Benečanje so posebuo v 17. stoletji tukaj mnogo zidali, in beneški lev je, kakor po vseh dalmatinskih mestih, tako tudi tukaj po vseh zidih videti še zdaj. Še dve historični vesti bom omenil, in sicer prva: hrvatski kralj Svinjimir ah Zvonimir je bil leta 107G tukaj kronan za km i,a, iu diuga — Bog mi grehe odpusti —: Bpljet-ski h'ho ni so leta 18GG pričakova'i na rivi laškega kralja Viktorja Emanuela, da bi j h rešil avstrijske „sužnosti". Vsa grla so imeli uže namazana, kako bodo kričali „evivau, ko pride prva laška ladija od Visa. Ali krik in stok topečih se vojakov na „Ro d' Italiau zamašil jim je vsaj za takrat sapo, in vino, ki je bilo pripravljeno za Bprejem italijanskih „bratov", popili so pošteni in hiabri slavjau-ski Dalmatinci, zmagovalci pri Vidu nad ua-puhnenim laškim „brati m". Spljet je največje mesto v Dalmaciji iu ima okolo 13000 prebivalcev, in je razdeljeno v stari in novi grad in 4 predmestja ali varove, laški „borgo" imenovane. Prebivalci bo, kakor uže omenjeno, večjim delom kmetovalci. Okolica je jako rodovitna in rodi izvrstna vina, olje, zelišča in nekaj malega žita. Travnikov n j bliže nego v fcolinu, ali tu je govoriti. Tako daleč je uže prišlo, da se zdaj v ljudstvu uže misli, da je dvojna pravfca, ena ra bogatine, ena za ubožce. Če kak revež pet goldinarjev ukrade, prime ga Žandarm, — za one pa, ki ljudstvo odirajo in plenijo, našli bo lepo besedo: elementarna sila ... Le še jedno bi h koncu omenil: vnrujć se In ščitijo interesi Mohamtdancev in Bošnjakov; naj He tndi k našemu narodu reče ona be Beda, ki jo je ces-nr govoril v dvernoj burgi k bosenskej deputncii: vašo šego, vaša vera, vaše osnovne pravico bodo pri meni našle hrambo in zaščit, pojdite iu po vejte svojim sodeželnnom, da cesur hoče vaS blagor in da besedo drži u (Živahno odobravan e na desnej.) Iz Bolgarije. Oficijozna dunajska „Pol. Corr." prinaša Bledeči zanimivi dopis iz Adrijanopolja od 12. t. ni.: Pred kratkim je prišla h knezu Don-dukov-Korsakovu deputacija iz najodličnejših in najbogatejših krogov Bolgarske in Kamelje; na njeno vprašanje, je li časniški glas istinit, da on ne bode nastopil kot kandidat bolgarskega prestola, odgovoril je knez Dondukov-Korsakov: „Po temeljitem premišljevanji pre pričal sem Be, da je bolje, da ne zasede tega prestola kakov Rus, nego naj ga kak drug knez. Zaradi tega sem se tudi častnoj ter OBrečevalnej misli, da bi bil jaz poklicau za vladarja bolgarske dežele, odpovedal, akopram me je to teško stalo, ter sem to tu li uže oficijelno carju Aleksandru poročal z dostavkom, naj bi on nobenemu Rusu ne pustil prevzeti tega dostojanstva, ker drugače bi lehko nastale z Evropo velike Bpletke. Koncem je car ta predlog tudi odobril." Ta izjava je bolgarsko deputacijo jako ožalostila, in poskušala je dulje, da bi kneza pregovorila. Ta pak je ostal pri Bvojem sklepu, a je dejal, da naj bolgarski narod iz tega dogodjaja nikar ne sklepa, da car Aleksander bolgarskega naroda več ne ljubi, ali pa, da on (Dondukov) menj toplo za to deželo čuti, nego prej. Knez je dejal: „Za blagost in bodočnost Bolgarske bode car tudi še na dalje skrbel, o tem se boste preverili. Nemate tedaj uzroka dvomiti, da He ne bi izpolnile." Ko je deputacija omenila vrnitve | ruskih vojakov v rusko domovino, in tožil«, kako žalostno stanje bode potem nastopilo, odgovoril jej je knez tako-le: „Zdaj bode od-marširala le večina ruske armade; 50.000 mož ostane pa skoraj še pol leta v deželi. Uže smo vam uredili narodno vojsko, dali jej kanone, dobro orrž;o in velikodušno vsegH, kar ste potrebovali; naši najboljši organizatorji pak ae trudijo, da bodo i* te narodne vojske ustvarili izvrsten , rabljiv zavod za obrambo vašo dfžele. In ko bode prišel čas, ko bode okupacijska armada morala ot ti, pu stili vam bodemo to častnike, da bodo svoje lelo dovršil. Dosti zvez imamo uže zdaj ■ vašo deželo, v pr hodnje se bodo te gojile, in de druge dodale. Bolgarska je denes na balkanskem poluoRtrovu pre d straž a Rusije, in da bode ta predstraža v bla gost vseh jugoslovanskih narodov po s t nI a močnejša, za to pustite, gospoda moja, lehko vesti le Rusijo skrbeti. Ruska armada pokazala se je nepremagljivo, isto tako se bode pokazalo nepremagljivo rusko diploma tstvo. Tedaj z Bogom, gospoda, mislim, da sem vam dosti povedal, da boste iz tega vi in vaši sodržavljani lehko dobili novo upanje za bodočnost, in pogum ter vstrajnost." Politični ra%gle. iv<>. I« šteMgraiia poroča „P. C" 22. jan. Ustavni odsek srbske narodne skupščino jo odbil nasvet, uže v tej ses ji posvetovati so o odpravi konzularnega pravosodstva za tujce in o uvedenji enakopravnosti za vse vore (t. j. za j u de). — Polkovnik Sava (rruić je imenovan za Rrbskega poslanika v Peterbnrgn, ker Rusija nij hotela sprejtti uže prej i me no vanega polkovnika Katargiu (strijca kneze vse vaše želje kmalu | vega) zarad njegove rumuuske narodnosti. ffiiKvirAi republikanski senatorji si prizadevajo slogo mej republikanci v poslan-skej zborn:ci ponoviti. — „Journal des Debata" se strinja z „Republ?t»* senatu se je nada-Ijpvala debata o vnanjej politiki tudi 22. janM in je Depretis rekel, da hode italijanska vlada še le potlej prignala neodvisnost Srbije in Uu-munije, kadar bnstl tt državi uveli jednako-i»ravr,ost ver, roligijozno svobodo. — Vlada brdH pazila, da se berlinski dogovor točno izpolni. O uftftnnimtnn*kff vojski se piše is Bombava v „N. fr. Pr.u takole: Tukaj ro smejemo onim lehkovernim in Bangviničnim Evropcem, ki si domišljajo, ka ae more af-gansko vprašanjo zdaj za rešeno smatrati, /»pomenite si moje besede: letošnja vojska je bila le predigra eno velike vojne, ki se za drugo leto pripravlja, in wTimesu ve to dobro, ker je fte le zdaj generala John Luther Vaughana kot vojaškega poročevalca afganske vojne sem poslala. Veliko azijsko vprašanje mej K n s i jo in Anglijo jelo je meje prestopati, in ne more se več. ob« jeziti, in udeleževalo se bode tpga vprašanja več. faktorjev, nego se soli. Rizen Rusije in Angliie so v Aziji še druge vlasti. Kakor ne v „Times" piše vrača se emir Sir Ali v Kalmi nazaj. Če ae to obistini, je torej vse laž bilo, kar so Angleži o njegovem „begu" in o „anarhiji" v Kabulu pripovedovali. Env'r ]"o menda le šel s Kaufmanom pogovorit ae. Dopisi. Gk II nI nI 14.k pri Trbovljah 22. januarja (Dv. dep."| Kakor je čestitim Či-tattdjem „Slovenskega Naroda*1, kateri 80 udje kmetskih podružnic na Štajerskem, znano, izdajala je Štajerska kinetiška družba kmetiški list tudi v slovenskoj prestavi. 8 koncem lanskega leta pa je kmntiška družba to prestavo ustavila, in svoja pravila tako pre-naredila, da vsak ud plačuje letnine 2 gold. i u dobiva zato nemški: „l)er steirisehe Land-hote", katerega pa seveda nobeden naših slovenskih kmetov brati ne zna. Da je s to naredbo kinetiška družita spodnji Štajor popol- jih premalo, da bi zadostovali potrebam, in seno se dobiva iz sinjske okolice: iz <■ot.uij Bkega polja. — Trgovina jo jako živahna. Cesta v Solin je posebno ob ponedeljkih in Četrtkih polna karavan, katere nosijo različno surovo blago iz K o snu v Spljet, in od tod pak se vračajo polne blaga nazaj. V času hr cegovinskega in hosenskega vstanka se ju bila trgovina nekoliko pomanjšala, ali zdaj v času okupacije avstrijske je pa zopet prišla na največjo stopinjo. — Ko bi bila železnica, ka tero bo si pridobili dalmatinski državni po Blanci z ranjcim Ljubišo na čelu s svojimi G glasovi za zasilne direktne volitve, srečnejše trasirana, bila bi se izplačevala, in Spljet bi bil imel veliko korist od nje. Ali slabo.davni generalni direktor avstr jskih železnic Nbrdling je tu i/govoril svoj „maehtvvort", in zdaj se vozijo prazni vozovi po tistih kamenenih pu gčavah, katero sem ti užo poprej popisaval Ta Železnica jo bila najprej projektirana na Sinj. Kako lehko in kako blizu bi se bila zvezala z njo Liv no s svojim poljem, ali — Ndrdhng! — — Tudi po morji ima Spljet živahno trgovino s vinom, oljem, naloženo koštrunovino itd. Industrija in rokodelstvo dela za domačo potrebo. — Izpolja se nekoliko poboljšanega vina, usnja in likerja. Spljet ima vse ozke ulic?, kakor vsa dalmatinska mesta, iu peljati jo mogočo le okolo mesta. Ulice so vse lepo plaštrane i gladkimi ploščami, in ho vedno čiste, kajti voda jih lepo pomije, saj drugače bi pa bile brž ko ne dokaj nesnažno. Hiše so dosti če no zidane, kar je pa starinskih, so vse ar kito ktonično lepe). Ali smrad jo tak po ulicah, ljubi moj, da jo groza. Po hišah je velika nesnaga, pa še povsod vse z oljem In hajo, in to vse napravi oni nesrečni duh. — Denes v nedeljo sede pred vsako hišo 'na pragu po dve, tri uli pa še več Žensk. Kaj pa počno? Ena je položila hvojo glavo v na ročje drugoj, t* prebira črne kodraste las,) in zamahne včasi z roko tuko, kakor bi hotela kaj mujhenega, ki se šiloma roke drži, pro'' vreči . . . Lo hitro hodiva tukaj, beživa, kajti lehko prideva v nevarnost, da so morava tudi midva kam vsosti in drug druzemu lase pre hirati. — Tukaj na Airjem prostoru je kacih pet možakov, ti igrajo baliu, fantiči pa me čejo kamenje in se tako uže zdaj pripravljajo na zrelejšo starost, ali žalibog urijo se v nevarnost vseh ininio predočili. Tam zada] pred ono In 'o pa sedi nekoliko ljudij, ki pijejo uŽe po omenjenej navadi vino. Nekoliko na strani pa krici tako neusmiljeno kup starih bab, da je jej! Glej, ena je kamen pobrala, in drugo po plavi udarila, zdaj je na vseh straneh jok u konec prepira. Čroz eno ali dve uri bodo pa zopet iz novega pričele. Tudi tod grova hitro, da prideva na „rivo". Kaj se pa tukaj vse gajeto? Da tukaj boš vsaj kaj veselejšega videl. Itiva je vsako nedeljo, dopoludne in po-poludne, po zimi in po letu, prostor za rendez-vous elegantnih, srednjih in priprostih zaljubljencev, in pa tacih, ki to postati hočejo. Pa je res pripraven prostor za tol Do^ti dolga in široka, zraven pa ravna jo ta riva; hiše so vbo lepe in Hinelo rečem, da no le v Dalmaciji nij tako lepo rivo, nego, da je i lepša nego v Trstu, v Benetkah ali v Keki, več jih videl nij sem. Tu ho torej sprehajajo naše lepotice. Poglej va si najprej tako imenovane elegantne. Oblečene bo res elegantno, in ubogi očetje ali možje, če nemajo dovolj dohodkov! Kuko je notna prezrla, in svojega slovenskega sodeže-lana popolnoma iz družbe izbacnila, je gotova stvar, katera se pa vendar ne sme prezreti. Treba je torai kmetiškej družbi povedat', da tudi spodnji Štijer davke plačuje, in da je kmetiška družba za celo štajersko deželo. Zirad tega je bila v Trbovljah lt). t. m. seja odbora kmetiške podružnice, in je bilo enoglasno skleneno sledeče: K občnemu zboru Štajerske kmetiške družba 18. svečana v Gradcu odpošlj ta se gospod Pang. K:chelter in gospod Karel Valentinič, katerima se je naložilo v zgoraj nmenjenej zadevi govoriti, in dotični predlog staviti. Da bo pa laglje knj doseže, sklenilo sej e, pred občnim zborom 8 podružnicami spodnje Štajersko v dogovor stop:ti, in jih zA njih mnenje in podporo v tej jako važnej stvari prositi. Opozoruj^m toroj čestite čitatelje „Slov. Naroda", kateri so udje podružrrc, naj pri podružničnih sejah to omenijo, mnenje podružnic takoj našej podružnici naznanijo, in take može za odposlance voli o, kateri bodo našo pravično terjatev krepko podpirali. Ferdo H oš, odbornik kmetske podružnice v Trbovljah. IZ TrNtfcl 22. januarja [Izviren dop.] Od včeraj leže v drugem nadstropji mestne naše hiše zapisniki volileov tržaškega mesta na ogled, in bodo ležali do 3. marci, da more vsakdo pogledati, ah je prav vpisan kot vo lilec ali ne, za sebe in za druge. Reklamacije pa zoper kitke napake v pisanji se morajo v teku 14 dnij, torej uže do 3. f bru-arja vložiti. Magistrat mora potlej te napake V f> d'ievih, to je do \). febr. popraviti. Če neče, lehko se rekurira na municipalno delegacijo, in na ceB. namestnika. Zarad večje komoditete so volilni zapisniki tudi zunaj mestno hiše na borsi, v tergesteumu, pri okrajnih pred Btojnikih in župnikih v okolici izloženi. Po tem tacem je pripravljanje za volitve pričelo Be. Pripravljeni so, kakor sem užo enkrat omenjal pač L ihi dobro, a ne mi drugi, Avstrijci. Oni elementi, ki so najbolj pokli cnni, zakonito skrbeti nekoliko za to, da bi razpuščenje mestnega zbora ne bilo zgodilo se zastonj, nijso dozdaj prav dosti več kot nič storili. To je vendar čudno, da bo lmhonovj nihče podstopiti ne upa. Naj so vendar kaj eneržije zoper izdajalce AvBtrije pokaže. Oni, ki so laško kačo ?r6 lili na miš; slovanake stroške bojo se je menda kali zdaj, pa hote, da bi le mi Slovani — dozdaj zmirom zanemarjam — naprej hodili, ko jej je treba glavo streti. Pojdemo užo, ali sami ne moremo. Z one strani morja, od blažene obljubljene dežele naših italijanisimov, kamor Be pa od nas odpraviti nečejo, da ai bi jih mi radi pogrešali v Trstu, čuje se v novejših dneh zopet bolj miroljubiv duh, italijanska vlada prepoveduje zastavo „irredente Italije" na svi-tlo nositi, ministri zagotavljajo svoje „dobre razmere" z Avstrijo itd. Vse to pak so le hinavske d'plomatičnosti Italijan ve, da zdaj ue opravi nič, zato zdaj lepo govori, misli pa le na priliko, kedaj bi mogel od mre monar bije odtrgati one primorsko zemljo, kjer Be jo peščica Lahov mej nas naselila. Naturni sovražnik bode za Avstrijo še precej dolgo Italijan, in najboljši jez zoper njega bi bila zjedinjena Slovenija, in po'.em Jugoslavija. To je naš „caeterum cenfleo ..." Domtkfte stvari. — („Narodne ti ska rn e") upravni odbor ima jutri v nedeljo sejo ob 10. uri zjutraj v Bobi uredništva „Slov. Naroda". — (Avdijenco) pri cesarji je imel kranjski deželni vladni načelnik gosp. Kalina 20. t m. — (Iz likvidacijskega odbora) banke „Slovenije" ae nam piše kot odgovor na predvčerajšen dopisek jednoga naročnika: Na notico v denašnjem „S'.ov. Narodu" za druo i le to, da velika večina udov aso ciacije, na katere se je okrožnica razposlala, nijso Sloveuci, ampak da je ta velika večina slovenskega jezika nezmožna. Da se tedaj za peščico slovenskih udov okrožnica nij v slovenskem jeziku razposlala, jo bil le ozir na stroške dvojnih natisov, katere bi končno veudar le zopet delničarji plačali. Sicer pa denašnji likvidacijski odbor nij bil oni, kateri je bunkina pravila koval, in tedaj tudi on nij kriv § 73., po katerem so vsa društvena ruz Iglasla priobi'ujtjo le v nemškem dunajskem in ljubljanskem časniku (,Wioner Zeitung" in „Laibacher Z-eitung"). Končno pristavimo, da je odbor v svojej včeraj šn jej seji sklenil, občni zbor delničarjev sklicati. — (Ljubljansko meščanstvo) je bilo podeljeno v zadnjej seji mestnega ybora sledečim gospodom: Anton Perme, Franc Ooršič, Josip Kodn, Janez Bernard, Janez Matijan, Albin Ahtschin, Janez GeRtrin, Martin Regali, Jakob Milavec, Franc Schollmayer, Jakob Abrnmovič, Jurij Tautscher, Krnest Vilhelm Mithes. — (Profesorja Ileinricha) slavi „Inih. Tagbl." od četrtka, da je vedno za nemški jezik, nemško kulturo in nemško lit raturo na Kranjskem boril Re, i. t. d. „Deutcsh" je petkrat v tej kratkoj notici z razprtimi črkami tiskano. Po/nbljen pa je v „Tagbl." Iloinrlchov slavni nem'ko kulturni izrek „Krain cin S ch \v o i n e 1 a n d.u Da se pozabi jenosti ntmo, naj ho zopet omenjen. — (Iz Tolmina) jo šlo preko Trata 22. t. m. nad 100 delavcev v Hercegovino. — (P red pustno tombolo) bode katoliška družba napravila drugo predpepelnično nedeljo, 16. februarja. — Ker otroci in fan-talini, ki velikrat Še iz družbi ni h družin nijso, odruščeuim in postavnim ljudem nepriliko delajo zastran prostora in redi, naj otroci in dečki pridejo le s stariši ali s kakimi oskrbniki, in z njimi vred svoje prostore zasedejo, ter se bode vse tako lepo vršilo, da bodo vsi družbeniki mogli prostor dobiti in zadovoljni hiti, obeta „Dan.". Ita/Jie vesti. * (Cena vina) je povsod nizka. No le pri nun to: i j o, da nij kupca ne kupčije za vino, tudi iz Ogorskoua in Nemškega prihajajo tožbe, da je vina še precej, ali kupca nij, ki bi denar prinesel zanj. * (Velik Hneg v Rusiji.) Iz Harkova v Rusiji ae telegrafira, da jo tam tako debel sneg padel 22. t. m. da železnica mej Harkovom in Asovom no vozi in 7000 delavcev kida sneg z železnične progo proč. Tudi druge železnico so morale vožnjo ustaviti. * (NeBroča na morji.) Severo-amerikanska fregata „Constitution", katero je imel komaiider (Jilbert \Vilson na vožnji v Evropo za vajo pod svojim poveljstvom, je na VValli-skej obali unesrečila. 5 pomorščakov je uto- neki to, da so vse tako blede V Zato, ker je i— rajž tako drag, ali kali? Lepega in l;u beznjivega obraza pa uij nobenega mej temi Oglejva ai torej drugo, tiko imeuovaue horgo zanke. Te so lepo oblečene v neko mešanico mej pariško modo (imajo celo Šlep) in narodno nošnjo. Ali lepe so pa. Zlrave, rudečega lica, črno, velike oči, iz katerih planiti sum ogenj, tista ustvarjena za ljubkovanje. Ali tudi te imajo grdo napako: govore ali laško, ali pa uže popisano sodrgo. — Ali zdaj sva uže dosti nahodila se, videla skoraj vse, torej pojdiva v kavarno, kjer bova popila čašo dobrega piva i— Tukaj sede) — gospodje, pijo Črno kavo, in so pogovarjajo. To je nedelja v Spi jotu. Dobre pol ure daleč od Spljeta po lepej cesti prideš v Solin, rimski Salona. Cesta pelja naj samimi vinogradi in oljkovimi vr i V levo sredi morja jo videti vas Vraujica po imenu, ki tako lepo leži kakor raj, in vabi potovalca na obisk; zaradi lege pravijo jej tudi „male Benetke". Dalje na desnoj strani Videti je velik kameneni most. Je to mpiadukt starega rimskega vodovoda. Njegovi oboki še dandenes dobro drže, in cela stavba, ki je sama na sebi velikanska, še večja pa je vred nOSt njena, ako človek pogleda na okolico, kjer nij pota niti vode, niti pripravnega ka mena; kol.ko zaprek, koliko težav je moralo biti pri njenej zidavi; cela ta Btavba stoji tu črez 1G00 let in lf>00 let brez koristi; zdaj se popravlja zopet, kajti črez njo bode tekla voda iz Sohua v Spljet. Postojva tukaj, na tem malem hrihčeku pred Bobnom. Ali ti ne tolče srce močneje, kuko 86 ti iskri oko! Ti se spominjaš na lepo svojo domovino: K;or ho vinoku tforo, Ps bistri Httidcnci In bolo cesto I Pred toboj zelena dolina, travniki, vrt', bistri potok — sladka voda —kraj njega vrbo In topoli, dalje od njega domaČa lipa in raslična druga košata drevesu ; tri lepe, bele cesto bo strinjajo na enem prostoru ; nad do lino pa visoke gore, uže nekoliko zeleno, mej dvema gorama tvrdnjuvica Klis in pod njo vas istega imena, ki te sponi nja na našo gradove, da, dragi moj, ki si uže toliko rn a navajen na puste kraje, puščave dalmatinske, kaj ne, to te obveBeljuje, to ti je zaroselo tvoji biatri o'esi! Z laj si pa šo začul v bližnjem grmovji slavčeka, ravno tisto in ravno tako sladko prepevati, kakor doma, as j vem kaj ti je, — samo če Blovenskega deklica si želiš, pa boS pozabil na vse gorje, kolikor si ga uže tu pretrpel! R-mljani si nijso zastonj sezidali tukaj tako velike»ga mestu, glavno mesto nekdujne Dalmacije, Dioklecijan, ki jo tudi na stare svoje dni moral biti nekoliko idealista, Bi je izbral najlepši kotič cele Dalmacije za svoj sedež. Mnogo več pristaviti nemam. Kar je, je je to: V štirih letih mojega prebivanja v Dalmaciji, sem spoznal, da je prosto ljudstvo, kmet obrtnik i. t. d. povsem pošten. Kradeža, tatvine, i. t. d. skoraj nij nikdar. Zu izobražen je je to narod, kakor malokateri, samo šole, in zopet šole, pak bodo Dalmatinci zastopali tuli prvo vrsto vseh javnih mest. Ali šolo morajo biti narodno, da so i ljudstvo nekoliko zavet, kako ulogo ima igrati mej slovanskim svetom. In narodnjaki dalmatinski naj bi najpopreio začeli delati, več delati za raavoj jezika, in narodnega čuvstva Bploh. Pak to bode čil, čvrst narod, kajti vsaka mladika je čvrsta, samo zdravja jej je treba. V to Dug pomozi 1! 1 nilo. Ne ve se Se, ali bode mogoče ladijo izvleči. Ladija ima 21 kanonov, moštva je imeU 287 vojakov in oficirjev, /daj je nekako ne srečen čas za vojne ladije. Jedna za drugo se potaplia. * mrt roparjeva.) Žandar j a Fabijau Frane ;n Stepan Mirčtta, postaje Dubica nu 11 r v a i i «■ m, odvesti bi morala roparja Ignacija Dobrića iz Kostreše v zapi r k okrajnej sod-Diji v Kostajnici. Udelozil so je isti več ro parskih napadov, ter je bil spleh jako nevaren človek. Od Sunja do lira toviee sta žandarja gnala roparja brez kake ovire, ker sta ga opominjala, naj n.kar ne poskuša uteči. V tlrastovici pa poskoči ropar naenkrat črez eko ograjo, raztrga oklep na rokah, in hoče v goščavo pobegniti. Žandarja sta zahtevala, naj obstane, a ker tega ropar nij hotel sto riti, ustreli za njim najprej serežau Mirčeta, a ga nij zadel. Takoj potem ustreli za ropar- t m terežan Franc, ki je roparja tako zadel, da se je ta kar mrtev ■gradil. Dogodjaj na /.nami se je sodniji. Dunajska borna 24. januarja. (Iftrirno tolograficno poročilu.) .■'.notni dri. dolg v bankovcih . . 61 gld. 55 -inotiii dri. dolg v srebru ... 62 »75 ilata ronta.........73 ,85 18'JO dri. poflojdo......113 „25 Akcijo uarudne banka .... 779 „ — rod.tne Akciio.......214 „25 London..........lis «5 ........... 9 : kr. cekini........ 5 „ 55 irobro.......... 100 „ — Jriavuo marko....... 67 _ 65 Očitna dražba. Cela io vehka zaloga blaga Andrej Schreyer-jeve kon-kurzne mase, obstoječa iz uirtnberškega, kratkega, igračnega, železnega, medenega, plehatega blaga, raznega orodja in posode, se bode cd 2l. januarja t. 1. naprej do popolne razprodaje, vsak dau dopolu dne in popoludne v prodajalnici v J-p italskih ulicah v Ljubljani po očitnej dražbi na vel ko in na drobno proti gotovej plači razprodajala, in vabi k mnogobrojnoj udeležbi ('24—2) Opravništvo And. Sclireycr-jcve konkurzne mase. " \Vir empfeldfii fticmtEt. -\\n Bestea und Prelsvviirdlflates Die Regenmantel Waffon(Iecken (Plarlim), Btilefoligeii, Isltnoflt • let U. k. jir. Fnlirik von SVL J. Elsinger & Sohne in Wien, Niubau, Zollergasse 2, [ Lieferanten de* k. un*l k. Krie-jsminUterium*, Sr. M«J. Krie»-»marine, vleler HumanitBt*«n»Ulten etc. etc. „Solifle Firmen als Vertreter eniinsclit." t,liK>—lolj G>4 » e S „. g- 515 /o--■ 3 N ju** ■t «j — B 89 3 s- 9 w i -•4 8 p N ^P |*g «. B*!! i B * «?, r tip a* a P »i ? 8* 1 h I £8> ff8 N «2. o i .p Originalni Howe-jevi (433—5) oiiffinalnl ginger-jevi WHt Šivalni stroji ~-n poleg družili skušenih sistemov najboljše kakovosti, po fabr iških cenah in s petletnim jamstvom v glavnej zalogi /ai Kranjsko pri Franc Detterju v Ljubljani, pod Trančo. NB. .*edino Io tu se more.o šivalni stroji strokov njaško in po ceni popravljati in snažiti. Svila, sukanec (Zvvirii), strojne igle, olje, poganini deli stroja itd. itd., na izbiranje, najbnljso kvaliteti, in conujo nego povaod. F. Wertlieirnovih & Comp. denarnic, v katere se ne more ulomiti, in jim tudi ogenj ne škoduje. 71 Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaj i, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse, priporoča p. n. občinttvu colo rrito pratili Btlrnvlllilll In loaltliiilt i*r«'*lMlew, ki *u *o »n.I«) kot izvrstna Izkazala in Kotovo ozdravila. Tisoč »pričuva! Je potrjnjojo. 1'. n. občinstvo *n prosi, da samo ono Jal i I »■« «• za |trnve M|irtijf>iin», ki *o * itKMO litino zaznamovano. Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi IffiSS&R kri, in nijso škodljive; dobro puaublio pri boleznih v *pod-i j 111 ■ orKunili, zimici, boluznili pranih organov, ko*o in očij, otrok in zonsk; odpravijo zupnitjo, pruvi vir nujvuo bolos-nij. Tu pilu jo najboljši in imjci'jicjii izdulek to biro. 1 vulur, H ikatljiu, ■ 120 piUmi, stunu 1 Khl., ]>o*umozno tkutljiuo 10 kr. O.llilt.ll |M MH t V |>i 1.' K JltkO rllsi.Tilll s|>i K i tnloin tli Iti N% «•!«»» uloil |H<>! t'it lin. Beauiue' Girome, Uvmao "lr';,vo"Krtt olobli,lu- Prsne cigarete iz smrekovih igel, nojboljio arodstvo zopur naduho. Ufi kosov 1 Kld. lUTiiTifhin ""jboljso zdravilo za zulodco, |>otoluzi kri, ' l/UAUj „„ ro|,i tu,n kot I0j,na tinktura in ustna voda. SO kr. tovi eim Guaco - prilepek vT^l,",;; »?SS run. it i:lil Margaritte - bonboni zoper kašelj , »O kr. r. Schmit aco-izd tjUaCO - tillrillira krvi!"prohlojo-nj« v ielodoi itd. (ild. l.nit, a.50, 1__ (tpmllntl dobro znpiir v*n ušusno bolezni, proti uluho-vioinuu, stit loraeajn itd. 70 kr. srllOPn - TllM r/iln kl»u,ro VBO 1'olučino od-UtliLbU lll.t/illU, j.ruvi, »ko bo z njim naina/.n. JI k'll Odontin zobna pasta, !::ii"fco^^;r',,Ji7„"L,,r'! Brownova pomada, ±iSti™S.i (lujo luHi'iii prvotno barvo. Vulik louvuk btuuo li (jld., majhni 1 Khl Dr. Callmanna lasno barvilo, da onivc.lriuii 1.. n vHuko barvo (črno, rujiivo, ruiiicim). a Kld. M fcJO ( { n '1 ft\ . nCOtlPd /l'l"'r »njiloho in holiičinu ■JUltUU ObOllt-Ut y ir.cli.ilt. 1 Khl. SiO kr. Pfl - hfl Ki,l,! priiii!mm, olajša lukoj uujhujso OjUgrOHO * W ll", m hi.li-.inr v [fhivi. | Aromaticen duh zoper trganje po j J| priporočen v*om, ki imajo putiko uli rovmutizum. Dr. Bayerja pravi pulherin i".."^'.':;1^" |nr sinjo, daji! ku/l lilijnu in iii/.iii> barvo, ti 1 kI<* kr. lil . Ml kr. Royerjevo hemerojidalno mazilo, purocono, kutmii heintirojido nuillrgiijuju. 1 Khl. i.u kr. Salycil - antisuitin, \TlUkTS^ ru* Orijentalni prah za dame, SS.^iS im likunt, (bulo uli ruz»), a I uld. in a lit) kr. Hallerjeve jodne pastile -r,V„v:; ■ulo. Tu jiitlui! puHtdu ozdravijo bramorju, zuutarido HipliiliH, lmliHiiiii v k'-*vi, /Irz.ili m na m ili. 1 Skrinjica i.u kr. Albuminat od železa, ^Z^^ ki litimi in bolnim lin yivcili itil. ; u/u nt v/, mulo ilnij mii čuti, kako ulbuminul od /rlr/.i s|.lji\.i, 1 v_ i.» QU kr. Injection Ladelle. ",„,'„', uluV (SSptf »u i'.'.'ii toki liri'/, slabih nushalkov. 1 gld, MO kr. Sd,lycilno milo, ^l"a^ ...... Sciuierove zobne pile, ::;;,?;!!::/'^ k,rUJbo,Jiu Elektro-motoricni vratni trak, in nj«, otroki d*Jboljii upoli l kM. ao kr. GrUŠni (lnll ,luJ''°ti*u *rod*tvo proti (krolU). Storax-Creme, "n VHO" E5Effi ■C"! rltinitn i* i it o iiuiirii uadatvo prati ispadanju XJl JJCnitU, iUB ,n odi>ravljonju lunkiii 1 gld. so kr TT 4-1 * * \w- ' hr i/ ll'ij Inilj h 1 11 !• \ 1 l' 1 1 ■ l. 1 1 1 J>ll-umeteijnisK.1 sok, ,,,„„^,11 muui duji« tuklo >nuk k.išmj iii prsno htili'/i'ii. 70 kr. \A/lill 'i ini iij,i proti n Ju>.m, prsnemu kataru, pro-VV liiiai - ^Ith^ni , hitnju v vrutu in hripi. 1 Kh> »o kr. Dr. Fremonta prerodilni liker, "k'1,,'';;1'1;; in hvi'žiIo. it Kld. T^llUlVQ "ujboljio sriidstvo zopur slalm pn-buvljnijo, dri-i*-Umjf O, ttkt>, ponidi:ltll«>Vll 1'i'SiMliui |ii>mii(lil _ ■» 1 u'"'. kr. Vidik«, -k In.h-, r |uii l.-iiM-rij, mila. itimniil itd. prrik pariških tirni. — ('okolutlt- lin.....(M kolonij« od BO kr. do :i gld. funt. — 1'riivl ruski rii.J l kI'1 jeden i-idrt funtu. — bklud « .iki.jakili I lita 11*11 m i'ii I it x za zdravljrnjr, kuktir Mlllllitli lint I ri. Itl*i*r.^nlitl<'4b« Itnuililiži* itd. jako ceno. ■— Velika zalogu Kitltnill lii*lllicll'. Kiiiliik in ilriiKdl t lili I t-l u tli r.-i-i). Ii.|........um, |, n. ulii nihivii r.«lriivllll !•< 11« «11. «i r |.'ii.-) «>I»I1UI, kakor kinin, 1. <■)..« i <.. i, dOVOnU prah, žtdii/.o, jrlrnii olji', Innnik.iii, i.rll.nli, iImrliar, dvojno i.„ij. in.ki.lu soda, iiiuuiiezijit itd. po liujnizjej veni. — Kujznuiinjši' K|t«-«'l | itlt I 11> la ■•■iiii.-l i <• m |tai'l«>iiifri.l«-. Iriiiifoidii', aiiu'l«'.-«k«>, iinicilsk«'. im-iiikUi-, n vit Iranski' m iii-.IiiisIk H pri niiH vmlno doliiv.ij.i ki h|... I .i 1.1 v I.u iiiii-ii.i. |iai IrniiTijo k to.llrll |i ijo Ril ti ■li i I li i I. ij rii/.|niBil|,iii JP*f~ l>po/oriij.'iii.. |....i fin«, ml j«'lr/n. bolj In um na knjiK": ..!>«•. ll.tll'H Nl-tn.IlllfllN- umi 4.«'sinnlln-ttH|.lll'^4"- i m /.li .«.'1-.-, i,.,., vsi • I r ii m i hI.iIiii i/.ili'lki, kirpi in rnli /dr.ur. ri'kuuvah rri ..It i.i Mi l :i . |>iin I I j a ino 11 I I |ir< li KOlOtilli Uli l»Oh||l«>«JI|M |Mt W.«-t |ll ili pi'i *'ll-i;r«.N HHUlipil 4lll)«>lll«> VelUke lultJill ?rtu'.:Jj m ur-uuUa Ju.n|) Jurcic. Lhutniua in uak BJMj,rodne tiakarue".