130. številka Ljubljana, v petek 9. junija. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan neier, izimSi nedelje in praznike, terveljapo poiti prejcraan za a vstri j sk o-ogersk e dežele za vbo leto 16 »ld, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedrn mesec 1 gM. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po tO kr. za četrt leta — Za t oje dežele toliko več, kolikor po&tuina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankivati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D pravni 6tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Giuseppe Garibaldi. Govoriti o tem svetovno slavnem moži, tem junaku dveh kontinentov, nij lahka naloga, ne le zaradi tega, ker so uže vsi časopisi jako obširno, temeljito in duhovito razpravljali in opisovali isti tema, da se uže kaj novega povedati ne da, temveč zbog tega, ker je to za naše razmere jako kočljiv predmet in ker se Slovenci odlikujemo s toliko občutljivostjo, da vsaka malenkost, vsako le količkaj nasprotno mnenje, kali in vznemirja naše ravnodusje, kakor dihljaj zrcalno gladino. In da se posebno, kar se tiče umrši*ga Garibaldija ne strinja mnenje vseh Slovencev, tega je gotovo preverjen vsakdo, kdor je čital po raznih časopisih nahajajočo se zgodovino zadnjih let. Vsakdo ga meri in ocenjuje po svojih nazorih, po svojem političnem in individu-velnem stališči in iz tega prihaja, da so si mnenja o tem moži v različnih krogih popolnem nasprotna. A nihče ne bode mogel ugovarjati uspešno, tla je bil Garibaldi, čegar umrljivi ostanki so se včeraj slovesno izročili na mirodvoru na Capreri materi zemlji, izredno čist in velik značaj, nesebičen kakor Aristid, in tako vzgledno domoljuben in za domovino požrtvovalen, da se sme v jedno vrsto staviti z naj-slavnejimi domoljubi vseh časov in vseh narodov. Če razmotrimo njegovo truda in nevarnosti polno življenje od 1. 1834, ko je prvikrat zapleten v zaroto „mlade Italije", ubežal v Marseille, od tod 1. 1836 v Tunis, njegovo bivanje in neprestano bojevanje v Montevideo, njegov nastop 1. 1848 na go-renje-italijanskem bojišči, njegovo genijalno borbo 1. 1849. s Francozi, katerih izvežbanim krdelom je dolgo časa zabranjeval vhod v neutrjeni odprti Rim, njegovo udeležbo v vojski 1. 1859 in z nečuveno predrznostje izpeljano ekspedicijo »tisočerih" 1. 18G0 v Marsalo, osvoboditev Sicilije in Napolja, kateri pro- vineiji je kakor zreli jabelki položil kralju pred noge, sam pa s praznim žepom Šel na samotni otok obdelovat skopo zemljo, katastrofo pri Aspromonti, kjer mu je italijanska krogla nevarno runila nogo, in pri Mentani, kjer ,je podlegel francoskim ostragušam, njejrovo sodelovanje na nemško-francoskem bojišči I. 1870. kjer se je s Hvojimi prostovoljci zmagovalno boril s Prusi in jednega najhrabrejših pruskih polkov razrušil sijajno, in mnogo druzih mnogovrstnih dogodkov, ki so se vsacemu v živem spominu: mora gotovo vsak priznavati, da je to izredno mnogo za jednega človeka življenje, da je mož res živel, veliko živel, a ne v tem pomenu, da bi bil užival, nego le v tem, da je delal, neumorno, neprestano delal. In vse to delovanje posvečeno bilo je njegovej iskreno ljubljenej domovini, in v tem smislu bodi nam uzor. Naj se njegovo politično delovanje pre tresuje še tako natančno, naj se Še tako strogo kritikuje in najde in dokazuje, da Garibaldi v tem ali onem nij imel prav, kar bode tem lflglje, ker nij bil diplomat, ampak „mož z zlatim srcem in z bivolovo glavo", kakor ga je imenoval Massimo d' Azzeglio, — tega mu vender nihče odrekati ne bode mogel, niti se drznil, da je z vsemi svojimi silami služil domovi>.ii, da je njej žrtvoval svoje delo, svojo kri, da je mnogo, velemnogo pripomogel k političnemu preporodu lepe Italije in bil pri tem tako nesebičen, da je včeraj imel še kraljeve krone v rokah, denes pa uže v potu svojega obraza pridobival si vsakdanjo hrano. Imela sta Cavour in Mazzini večo nadarjenost,, prvi tudi sijajneje uspehe, a največe simpatije imel je Garibaldi mej narodom, kajti slednji ne občuduje delovanja pri zelenej mizi, ampak le to, kar pribori ostri meč. Garibaldi, mož dejanja, neustrašljivi bo-rilec, ta navduševal je mladino, to nado bodočnosti, in gotovo nij preveč rečeno, ako trdimo, da je nje- gov boj za narodnostno vprašanje, odseval nekoliko tudi v nasa in Dale mladine narodna srca, — da so njegovi uspehi, njegove zmage in njegov značaj, marsikoga mej n.*mi navduševali v trdem boji, ki ga bijemo za svoj obstanek. Politični razgled. \oi i a nje dežele. V Ljubljani !>. junija. V Trsin zmagali so pri volitvah v mestni zbor (IV. razred) progress^sti ali „irredentovci;" konservativna ali avstrijska stranka pa jo propula, vemler dobila je več glasov, nego-li poprejšnja leta. Temu kriva je nekaj slaba in pomanjkljiva orgHni-zacija patrijotične stranke, nekaj pa tudi vlada. Zmirom bolj očitno pa je, da jedino le mogočno razvito in podpirano slovenstvo zamoglo bi ustaviti protiavstrijsko burkanjo italijančičev v Trstu! Up"mo in želimo, da konservativna stranka zmaga vsaj jutri v III. volilnem razredu. V tem smislu giba se slovensko društvo „Esta in glasilo njegovo jako marljivo in hvalevredno OK. dan oktobra meseca. — Delegacije skličejo se v drugej polovici omenjenega meseca v Pesto. Vsi listi, tudi vladni, naznanjajo, da ima uprava IIoniio in lldnoat kot življenja; osobito gorko se ga spommajo francoski |predsednik okrajnega šolskega sveta ptujskega obu-in angleški časopisi. — Ogerski zbor izrekel je v | stavila zaključek poslednjega od dne 6. aprila 1882. jednej zadnjih sej slovesno svoje sočutje z Italijo. | jeta glaseči se: „PosIovni jezik okrajnega šolskega Govorilo se je tedaj o zaslugah Garibaldijevih za I SVRta navzdoi (z dotičnimi krajnimi šolskimi sveti in 1867, br. 2175, kateri je tudi politiškim oblastem v uradnem občevanji po smislu veleslavnega c. kr. namestništva praes. z naredbo od dne 19. avgusta 1867, br. 3968 praes. okrajnim predstojnikom pri-občen bil, držati se postopanja odgovarjajočega od« redbi članka 19. omenjenih državnih osnovnih zakonov, ter vloge dospevajoče v slovenskem jeziku od strank in krajnih šolskih svetov reševati v slovenskem jeziku, zapisnike s strankami, katere znajo samo slovenski In z onimi, katere to izrecno zahtevajo, sestavljati v slovenskem Jeziku. Vaša blagorodnost ima to odločbo okrajnemu šolkemu svetu na znanje dati in kot izvrševalec istega paziti, da se potem pisma okrajnega šolskega sveta spisavajo. Gradec, dne 27. aprila 1882. Za predsednika: Gebell. Od c. kr. deželnega šolskega svetovalstva na Štajerskem. Br. 2355. G. c. kr. okrajnemu glavarju kot predsedniku okrajnega šolskega sveta." Imamo torej uže od 1867. 1. in sicer iz pred-ustavne dobe ukaz, kateri nam dovalja precej pravic in c. kr. deželno šolsko svetovalstvo sklicuje se nanj v ustavnej dobi, samo da mi nijsmo doslej ničesar o njem vedeli a oblasti nijso se hotele istega držati. Opozorujemo c. kr. deželno šolsko svetovalstvo, da naš skončatek ne govori o „izključlj i vej rabi" slovenskega jezika, po takem je tudi njegov sklep, da se naš zahtev križa s člankom 19., pomoten. Okrajnega šolskega sveta večina prijavila je pritožbo na visoko c. kr. ministerstvo proti temu rešilu. Ogrsko o priliki lakote in o porodu — dualizma! šolskimi vodstvi iznemši mesto Ptuj) je od denašnjega Novi »ruski cerkovni zakon je zdaj od nemškega cesarja potrjen. To je brez dvombe manever, jdne slovenski", priznava c. kr. deželni šolski svet kajti glasovanje o samoprodaji tobakc je pred durmi to obustavo iz uzrokov navedenih od Vaše blago-in potreba je za-nje blagovoljnih glasov! i rodnosti, potem v daljnej razmišljavi za povse opra- Iz Egipta: Sultanov komisar Derviš paša vičen0 omenjeni skončatek uničiti, ker propisavnost prišel je včeraj v Kamro; baje da ga nijso neprijazno vzprejoli. Arabi paša še vedno razgraja; kediva sramotijo, osobito krogi vojaški. Sploh so poročila o teh prekutijah Jako zmedena. Kaj da bodo zdaj državni diplomatje ukrenili glede konference, se le ugiblje, gotovega nij nič; Anglija pravi, da konferenca se mora sniti. (Cf. d en usnje telegrame našemu listu.) — „Edinost" od srede (posebna izdaja) poroča, da je v nedeljo pribežalo v Trst po morji več jih iz Egipta, ki so bili v str«hu, da jih muzelmanci ne pokoljejo izključljive rabe slovenskega jezika v uradnem občevanji okrajnega šolskega sveta kot šolske oblasti s podredjenimi krajnimi šolskimi sveti in šolskimi vodstvi krši članek 19. državnih osnovnih zakonov od dne 21. decembra 1867. 1. o vseobčih državljanskih pravicah. Nasproti temu pa je na svobodno voljo dano okrajnemu šolskemu svetu, v podobnej porabi vsled visokega ministerskega ukaza od dne 6. avgusta Seja močvirskega odbora dne 7. junija 1882. V navzočnosti 12 odbornikov, deželnega glavarja grofa Thurna, deželnih odbornikov Dožmana in dra. Vošnjaka in gospoda deželnega predsednika Winklerja otvori prvomestnik dr. Kosler sejo in izraža svoje veselje, da je gosp. deželni predsednik Winkler počastil denašnjo sejo s svojo navzočnostjo. Nazdravi potem novega mestnega župana gosp. Grassellija, kot zastopuika mes.nega močvirja in se mn v imenu odborovem priporoča za podporo in pripomoČ. Spomina se tudi zaslužnega sodela-vanja prejšnjega mestnega župana in je prepričan, da se ves odbor ujema s tem, da se mu izreče zahvala. Potem predstavi zboru nadinženirja gospoda pl. Podhajskega, ki je včeraj izročil svoj načrt o zboljšanji močvirja z vsemi prilogami odboru. G. prvomestnik dr. Kozler govoreč o tej zadevi, pravi: rijo itd. Povedalo se jej je, da se bode morda tudi kaj slovenskega vmes igralo ali pelo. Tedaj pa je vzrastla naša gospica, naglaševala nemško svoje rojstvo, ter kategorično izrekla, da nemške svoje nožice niti za jeden trenutek ne postavi na oder, če se bode kaj slovenskega igralo ali pelo ! Ali čujte, kako se je usoda maščevala! Ko je nemška naša gospica nastopila, govorila je tako — Čisto slovensko nemščino, (na pr. mahn mesto mann itd.) da sem bil v srci vesel nad njo, in da sem sedaj popolnem prepričan, da se vzlic Schrevjevej in Deschmaunovej teoriji slovensko rojstvo ne da odložiti, kakor se odloži rokovica z roke! Pa tudi slovenska zavest se lehko ponaša! Ko so bile končane zadaje mestue volitve, stopal sem nekega dne po ljubljauskem trgu. Pred mano stopala sta šolarčka dva in lahko rečem, da več kot deset let še nijsta gledala življenja. Govorila sta, kar je razumno samo ob sebi, o volitvah in kakor sem iz razgovora sklepal, prištevala sta se k narodnej stranki. Ondi pri Krisjierji bralo se je na zidu o izidu volitve. Vstopila sta se pred steno ter prečitala rezultat. „Živio!" dejal je prvi. Drugi pa seje tudi oglasil ter se odrezal: »Trinajst let (a govornik imel jih je komaj deset!) smo se borili, a zdaj smo jih pa vender dali nemšku-| tarje!" In ponosno sta odšla po špitalskih ulicah! Bog ju poživi mlada Slovenca, da bi vzrastla v prid slovenskei domovini in v škodo nemškutarstvu, ki nam pači in pokvar/a rod domači! Justus Marmolja v Kranskej Gori mi piše: Zadnjič pripeljalo se je k nam nekaj vaše ljubljanske nemške gospode, da si preživi prijeten dan v krasuej našej slovenskej pokrajini. Bili so filharmo-niki ljubljanski pod vodstvom direktorja, ki ga tako dobro poznate. Nam so gosti vedno ljubi, če so tudi Nemci. Političnih demonstracij pa ne ljubimo, posebno v praznikih ne, ko hoče človek vživati gospodov mir. Tudi nemški vaši hlharmoniki bili so nam všeč, ker pri nas v Kranjskej Gori pevska društva s politiko v nikakej zvezi nijso. Ali kdo naj opiše naše začudenje! Komaj nagledali so se ljubljanski vaši hlharmoniki slovenskih naših snež-nikov, vsedli so se k mizi ter jedli in popevali. To vse je v redu. Ali konečno prišla je družbica v navdušenje (— Laibacher Wochenblatt bi v nem škej svojej oliki pisal „eine Gesellschaft in den höheren Regionen" —) in prej kot je človek menil, zapeli so demonstrativno politično pesen „das deutsche Liedu. In družba je vstala, snela klobučke z glave, ter razoglava stala toliko Časa, da se je končalo petje! Vmes pa so kričali vivat, boch, es lebe das Deutschtum itd. Zdaj pa jaz, Justus Marmolja, vas vprašam, ali ne bode moralo ministerstvo Taanejevo demisijonirati — zavoljo politične kranjskogorske te demonstracije V Sprejmite izraz itd. V postscriptu pa Justus Marmolja še dostavlja : Filharmonično društvo je pevsko društvo, nijma torej s politiko ničesar opraviti; filharmonično društvo lahko napravlja izlete, kamor hoče, ter poje lahko, kar hoče; filharmonično društvo sme tudi „das deutsche Lied" peti, če nima pri tem demonstra-toričnega namena: če pa hoče filharmonično ljubljansko društvo z »das deutshe Lied" politično demonstracijo sredi slovenskih selišč proti sedanjim političnim razmeram napravljati, potem je filharmonično društvo ljubljansko smešno kakor — — — — no kakor stara, koščena in suha ženska, ki se oblači v milfior, si obvija priletni in širokoustni svoj obraz z rudečimi trakovi, ter puši na javnih prostorih z veliko ostentacijo — cigarete. Tako mi piše Justus Marmolja, in mož piše, kakor je videti, pravico ! —.r.— „Gosp. Podhajskv dogotovil je načrt še pred obrokom (21. t. m.) in ny dvombe, da bode njegovo delo zadostovalo vsem terjatvam. Temu je porok njegovo ime, kakor tudi to, da je ministerstvo njemu izročilo delo, za katero se je oglasilo več in odličnih inženirjev. S tem storjen je velik korak do cilja. A imeli bomo še veliko skrbi zaradi stroškov in izvršitve. Da bode to delo veliko stalo, se je vedelo uže naprej. Saj so uže prejšnja, nikakor zadostovalna dela na pr. reguliranje Ljubljanice 1. 1866 stala nad 200.000 gold. Pričakovati je bilo tedaj, da bo treba za izvršenje tega načrta še večega zneska, kajti dela, katera se nameravajo po tem oačrtu, spadajo k največjim kulturnim podjetjem, ki se zdaj izvršujejo ali projektirajo v našem cesarstvu, kakor je na pr. osušenje zemljišč pri ustji Naretve v Dalmaciji, ki bi stalo štiri milijone gold., ali osušenje na desnem bregu Soče blizu staroslavnega Ogleja, (15.000 hektarov), katero je proračunjeno na 3 Va milijone gold. in pri katerem se bode vsako leto še posebe potrebovalo 50.000 gld. za parne stroje, ki bodo gonili vodo iz nizko ležečega z jezovi ob-danega zemljišča. Samo ob sebi se razume, da so ta kulturna dela le mogoča z državno podporo, kateie se smemo nadejati z ozirom na dobrohotne besede g. zastop nika vladinega in g. dež. glavarja pri zadnjej seji veščak jv. Dostavljam še, da ne bode treba izpoljavati vseh kulturnih del na jeden mah, ampak bi zado stovalo znižanje samo jedne struge, da v računu navedeni stroški za reguliranje raznih pritokov pripadajo prav za prav dotičnim udeležencem. Tako se bodo zmanjšali troški in z njim plačila posameznikov, kateri pa bodo, rešeni nevarnosti povodenj, imeli pomnožene pridelke, tedaj tudi zemljišča, ki bodo več vredna." Gospod Podhajskv poroča o tehniškem aparatu, kateri izdelati je bil pil lanjsko leto prevzel. Premeriti je dal močvirje, kakor mu je bilo naročeno, na vse strani, zlasti profile in giobokost Ljubljanice, Gruberjevega kanala in postranskih potokov. Preiskavanje je pokazalo, da se bode šota skoraj povsod dala popolnem izkopati, če se bo doseglo, da bo najvišja voda 2 metra višje stala, kakor zdaj. Pad Ljubljanice od Vrhnike do Ljubljane znaša na vseh 22 kilometrov 42 cm. in razlika mej najvišjo in najnižjo vodo pri ljublj. jezu 3 m. 50 cm., pri Udmatu 2m., pri Fužinah 1 m. 40cn. Po načrtu bi se morala voda znižati v Ljubljanice za blizu 2 metra. Naloga celega projekta je tudi na močvirji ne glede na velike vode in povodnji umno gospodariti. Prvo vprašanje je tedaj bilo, kakšen profil da morata imeti Ljubljanica ia Gruberjev kanal, da od vodita velike vode in sicer tako, da bi odslej stale 2 m. nižje. Preiskave so pokazale, da odteka po Ljubljanici in Gruberjevem kanalu 12000kb'. (3G8kbm.) ob času povodnji. Najožja je Ljubljanica pri Hra-deckijevem mostu; z ozirom na hiše na obeh stra neh pa se tu dno Ljubljanice ne bo smelo več zni žati kot 1 Vacm. Potem bi blizu polovica vse vode tekla po Ljubljanici, polovica pa skozi Gruberjev kanal, ki se bo moral primerno globočje izkopati Da pa tedaj, kadar je Ljubljanica nizka, zmirom dovolj vode teče po njeuej strugi in se ne odteka vsa po Gruberjevem kanalu, treba je pri začetku kanala zatvornice. Pri Karlovskem mostu moral se bo odstraniti srednji steber in dno kanala za 3 metre globočje narediti. Stroški so preračunjeni: I. Za reguliranje Ljubljanice, in sicer za prekopanje itd. 627.000 gld. za zidovje . . . 12 000 „ za tlak .... 58.600 „ za frančiškanski most .... 4.570 „ za planiranje . . 830 „ za zemljiščni odkup 7.000 „ za zatvornice . 14.000 „ Skupaj . II. Za reguliranje Gruberjevega kanala, in sicer: za prekopanje . . za zidovje . . . za tlak .... za talonuko zidovje za planiranje . . za zemljiščni odkup za čuvajske hiše pri zatvornicah za veliko zatvorni-co pri Gruberjevem kanalu. za začasni leseni most .... za Karlovski most 190.000 gld. 3.300 „ 54.000 n 53.000 „ 700 „ 7.000 „ 4.800 . 60.600 3.1O0 35.500 Skupaj . 412.000 „ III. Za reguliranje postranskih potokov........ 568.000 „ Vse skupaj . 1,704 000 gld. Pa vse to se ne bode na jednokrat izpeljalo, temuč v teku več let; zlasti bi se po projektu vršilo delo v dveb dobah: v prvej bi se izkopal Gruberjev kanal in še le v drugej tudi struga Ljubljanice. Po znižanji Gruberjevega kanala bi velike vode za 165 m. nižje stale in bi s tem uže bilo znatno pomagano. Vsekako pa bi se morala struga Ljubljanice pod utokom Gruberjevega kanala do blizu Fužin izkopati, to je po njenej sredi izstreljati G metrov široka struga v dolgosti 1570 m. Stroški za ta dela bi znašala in sicer za Gruberjev kanal 412.000 gld., za strugo v Ljubljanici 292.000 gld. Pa k tem stroškom, kakor tudi k reguliranji Ljubljanice bi morali večji del donašati država in dežela, stroški za reguliranje postranskih potokov pa zadevajo v prvej vrsti dotične posestnike, vender bi se tudi za Iščico, BorovnišČico, Gradašico (Mali Graben) in za dve dolinski zatvoii pri velikej Košnji in ški stroški morali vzeti v sploSnjo konkurenco. Za reguliranje in iztrebljenje IšČice je 197.000 gold. proračunjenih, ki bi se pa na 10 ali 15 let razdelili, /a BorovnišČico 32.300 gld. Močvirski odbor moral bi koj kupiti Baggarjev stroj za iztrebljenje potokov. Tudi izreče g. Podhajskv željo, da močvirski odbor, predno začne delati kaj, nastavi posebnega močvirskega inženirja. Potem si navzočni ogledujejo tehniški aparat, ki je res krasno izrtelan, in se zahvalijo gospodu nad inženirju Podhajskemu za jako podučljivo predavanje. Velikanske svote, o katerih se je govorilo, m so močno prestrašilo odbornike. Kdo je zakrivil ta grozni zločin, to bode obelodanila preiskava, ki se vrši. Zadavljeni je baje slutit svojo usodo, ker bi bii rad priredil spavališče si v pisarni, meneč, da doma nij posebno varno. — („Akad. druš t v o Tr igla v u) ima svoje sledeče zborovanje v soboto 10. junija v gostilni „zur alten Bierquelleu (Badegiisschen). Dnevni red: 1. (''itanje zapisnika. 2. Konec predavanja g. Gab-rona. 3. Nadaljevanje poročila o fondu. 4. Slučajnosti. Gosti dobro došli ! Začetek ob 8ih zvečer. — (Veselo znamenje.) Na južnej železnici je zdaj veliko premeščevanje uradnikov. Uradniki, ki ne znajo druzega jezika nego nemškega, prestavljajo se namreč na nemške kraje, na postajah na Slovenskem pa se nastavljajo uradniki, ki bo slovenščine ali vsaj češčine zmožni. Največ teh osobnih prememb zabeležiti je do zdaj na Dolenjem Štajerskem. — (Mariborska posojilnica) imela je, tako poroda „Slov. Gosp." do 5. t. m. 60.509 gld. 71 kr. prometa, kar najbolj jasno oznanuje, kako potreben je bil ta zavod in kako neumorno delajo tamošnji narodnjaki. 724.000 gld Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carjigrad 9. junija. Porta naročila je svojim poslanikom v Parizu in Londonu, naj objavijo dotičnim vladam, da Porta konference ne more sprejeti, ker je skoraj gotovo, da bode misija imela uspeh. Carjigrad, 8. junija. Assym je izjavil je poslancema francoskemu in angleškemu, da se Porta (Turčija) konference udeleži, če Der-viš paša nič opravil ne bode. Dublin i), junija. Zemljiščni lastnik Walter Bourke in dragonci, ki so ga spremljali, bili so ubiti v Uahasani. Rim 9. junija. Včeraj bila je na Ca-preri pogrebna slavnost Garibaldijeva v navzočnosti oficijelnih osob in zastopnikov 300 društev. — Krsta zagrebla se je na mirodvoru. Kahira, 8. junija. Derviš paša je došel tu sem, sprejet od odbornikov kediva in šeik-ul-Islauia. Ljudstvo in čete so ga pozdravljali ter klicali: „Živio sultan!" Razne vesti. * (Dar ruskemu car m) Bolgarski kuez ua-ročil je v Petrovemgradu umotvor od brona, ki pred- Domače stvari. — (Včerajšnje procesije) vršile so se, iakor vsako leto, jako slovesno. Procesijo iz stolne cerkve vodil je knezoškof Pogačar sam ter blagoslovil na kongresnem trgu nastavljene vojake tukajšnje garnizije in veterance. Te procesije udeležili so se razen mladine iz ljudskih in srednjih šol tudi vsi dostojanstveniki: g. deželni predsednik Winkler, deželni glavar grof Thurn, predsednik trgovinske zbornice g. Kušar, deželni odbornik in državni poslanec dr. Vošnjak, župan'g. Grasselli itd. — Pri procesiji v Trnovem, ki se je pričela uže ob 5. uri zjutraj, bil je tudi g. župan Grasselli in podžupan Fortuua navzočen. Pri hišah v Trnovem in Krakovem opazovali smo z veseljem prav veliko narodnih zastav in zastavic. Kavno tako so vzbujale naše veselje krasne peče, katerih je bilo videti v Trnovem, pri sv. Petru in v Šenklavži. To je pač lepa noša, ki naj bi postajala vedno bolj Bplošna, ker nežnemu obrazu kaj mično pristoja bele peče rahli okvir. — (G. deželni predsednik Winkler) obiskal je v sredo 7. t. m. Škof jo Loko, pregledoval ondotno ljudsko in nunsko šolo ter se potem peljal, spremljan po gg. okr. glavarji Merku in župauu Mohorji v Poljansko dolino, da ogleda cesto. Nazaj prišedši imeli so gospodje pri g. Valentinu Sušniku „na Štemarjih" obed, h kateremu so bili povabljeni tudi g. okrajni sodnik, gg. davkar in davkarski kontrolor. — (Umor.) V ponedeljskem listu poročali smo, da se je preteklo nedeljo neki Kropp obesil. Dosedanja iztraživanja pa so dokazala, da je bil rajni zadavljen in sicer od ljudij mu blizo stoječih stavlja bolgarsko hišo, nad katero se dviga strmo balkansko gorovje. Pred hišo stoje narodno opravljeni Bolgari pod ruskim grbom. To delo, ki stane 40.000 gold., poklonilo se bode ruskemu carju ob priliki kronanja. (Nov leteč stroj) izumil je ruski profesor Barauov. Stroj ima podobo tiča, ki ima v sebi parni stroj. Na obeh Btraneh ima kolesa, s katerimi se giblje in dviga. Razen tega ima na straneh ogromne peruti. Očividci trdijo, da ima ta stroj praktično bodočnost. * (Riba ribo.) Neki ribič ujel je v Reni velikega soma. Razpara mu trebuh in najde v njem drugo ribo, v tej ribi postrv, a naposled v postrvi malo belico. Kaj je belica imela v sebi, — tega ne poročajo, tedaj gotovo čreva. * (Nenavaden dogodek) pripetil se je v Ameriki. 23. maja začelo je padati iz jasnega kamenje na tla. Ta dogodek ponavljal se je čez dva dni. Posamezni kameni pezali so do 6 funtov. Mislijo, da so to meteori. A ker nijmajo baje nič sorodnega z meteori, utegnejo biti le amerikanska laž. * (Amerikansko.) Aua Hugen, sojiroga trgovca v Novem Yorku tožila je žganjarja „Garoll ni Kerafield*, ker sta njenemu soprogu prodajala toliko žganja, da je zanemarjal svojo kupf-ijo, ki mu je dotle nesla po 24 dolarjev na teden in pretepal ženo, kadar je prišel pijan domov. Porotniki priznali so razjarjenej in razžaljene) soprogi 400 dolarjev odškodnine in dodali še svarilo, da bodeta toženca zapala še večjej kazni, če bosta pospeševala M. Hu-geuovo pijančevanje. Kaj tacegu naj bi se po nekaterih krajih uvelo tudi pri nas. *(Istinito anglešk ukrep.) Odkar je večina meščanov v Londonu izselilo se iz glavnega dela mesta, ki je znan pod imenom nCity" ter vzelo stanovanj« v predmestjih, pokazalo se je vseh 00 bogato dotiranih protestantov.skih cerkev odveč, ker nij obiskovalcev. Zaprli so tedaj več cerkva, a duhovnikom se je v smislu „(Jity-postava odmerila za vse žive dni jako izdatua inirovnina. Pred kratkim prestopil je je>len bmej teh duhovnikov k rimsko katohškej veri ter oblastim v City to naznanil s pristavkom, da mu odslej penzije treba nij. A dobil je odgovor: „To ne gre! Mirovnino morate jemati tudi zana prej, dokler ste živi. V postavi se ne najde nikake izjeme". — Ta odlok nas spomina na slučaj, ko je bil zatožen Anglež, ki je bil ože-njen s tremi ženskami na jedeukrat zaradi poliga-mije in katerega so sodniki spoznali nekrivim. ker je bila dotlej v angleškej postavi prepovedana le bigamija (dve ženi na jedenkrat), a o poligamij1 nij bilo nikjer govora. Tukoj po tej razsodbi pa se je popravila postava ter v prepoved déla tudi poligamia._ _ Poslana. Č. g- K e 1 c, učitelj v Halozah ! Vaš upit, ki se nahaja v 128. štev. „SIov. Naroda", ae odgovori s tem, da ptujsko učiteljsko društvo v četrtek 1. junija za tega delj nij moglo zborovati, ker je po ukazu dež. šolskega Bveta dne 27, sušca 1879 št. 1744 četrtek po binkoštnih praznikih šolski dan; in ker je drugi četrtek v tem meseci praznik, sem uže 4. t. m. razpisal društveno sejo na tretji Četrtek 15. junija. Da bi bil kdo ormužkemu učiteljskemu društvu sejo 1. junija do-, volil, našemu pa isti dan prepovedal, o tem meni nič nij znano. V Ptuji 7. junija 1882. Janko Robič, predsednik učit. društva. Umrli so v IJ ii olj a ii i: 1. junija: Franja Kozamernik, goBtačeva hči, 5 let. — Boštj..n Potisek, rudokop, 50 let, za srčno napako. 3. junija: Marija Mese, gostija, 42 let, za srčno napako. 5. junija Anton Jurkovič inazavec .33 let st. StreliSke utice št. 14. vsleo jetike. 6. junija Gustav Podlagar, dninarjev sin, 9'/t mea. st. Kravja dolina št 2. Johanna Košir, dninarca, 32 let st. vsled vročinske bolezni — obb v bolnici. 4. junija: Marijana Jenku, gostaška hči, 9 let, za otrpnenjem moči. XD-o-najslsa. borza dné 9. junija. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld. 50 kr Srebrna renta .... ..... 77 „ 20 „ Zlata renta.......... »4 , 10 1860 državno posojilo....... 130 „25 Akcije narodne banke....... 821 „ — „ Kreditne akcije......... 324 »80 „ London............ 119 „ 90 „ Srebro............ — » — » Napol.............. 9 „ 54 C. kr. cekini........... 5 „ 66 fl Državne marke...... 58 „ 55 „ 4»/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. 119 „75 „ Državne srečke iz !. 1864 . . 1O0 „ 171 „ — „ 4°/0 avstr. zlnta renta, davka prosta . . 94 „ 10 „ Ogrska zlata renta 6»/0...... U9 „90 „ n 4o/p...... 88 „ 45 „ „ papirna renta 5°/0..... 86 n 40 „ 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — „ Dunava re*. BreČke 5°/0 . . 100 gld. 113 „50 „ Zemlj. obfi. avstr. 4,/io/0 zlati zast. listi . 119 „50 „ Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 99 — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „25 „ Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ 25 Rudolfove srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 125 „40 „ TrainmwHy-druŠt. vctj. 170 gld. a. v. . . 229 „ — „ Poslano. (54-2°) GLAVNO SKLAD ISTE IJEVE najčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuce pice, I ka« izkušan Nek proti trajnom kašlju plučevine I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, to 'pSSSS? " (PASTI LLEN) Hinke Mattonija (Karlovi vari u Ceskoj). nnJmi »o kod Prevzeti ali začeti želim prodaj alnico na deželi brez konkurence. Kedor mi to naznani in da jaz prevzamem, dobi od mene 20 ($1*1. — Naznanila sprejema iz prijaznosti Hpravništvo „Slov. Naroda" pod št. 20. (373—2) Št. 6872. Razglas. (361—3) Od mestnega zbora ljublianskega ustanovljeni Štipendij v letnem znesku 250 gld. za obiskovanje državne obrtniške šole se v podelenje do konec Junija t. I. izpiše. Pravico do tega štipendija za tek 21/-, leta ima učenec, ki je obrtniško pripravnico v Ljubljani z dobrim uspehom dovrSil, in sicer v prvej vrsti tisti učenec, ki uživa v Ljubljani svojo domovinsko pravico, Prošnje, katerim je krstni in domovinski list. šolsko spričevalo in odhodnica priložiti, naj se po tom vodstva tukajšnje obrtniške pripravnice mestnemu magistratu predlože. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 25. maja 1882. Prostovoljna licitacija. V 13. dan Junija meseca dopoludne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do 6. ure bode se premakljivo blago, zapuščina gospe Franje Jenač, to je hišna, posteljna oprava, obleka, perilo in ku I lin j sk a posoda v hiši v Gruberjevih ulicah št. 3 v Ljubljani, proti gotovemu plačilu na mestu, po licita-cijskem potu prodajalo. (397—1) pet pri teh orgijah, katere so nam postavili v splošojo za-dovoljnost. Poskušatelj orgelj, gospod Ant. Foerster, st dni kapelmk v Ljubljani, orgije pohvalno odobruje in se izreka, da je cena tem orgijam nizka. <37G—1) (Župnijski dne 4. jnnija 1882. peflat.) Anton Foerster. Matija Abaeo, administrator. Priznanje. Nove orgije za romarsko cerkev Matere Božje na Sv. Gori za Savo so postavili gg. Ig. Zupan in sinova iz Krope na Gorenj-kern. Orgije imajo 13 spremenov (pevajo-čih), dva manuala in jeden pedal. Manualni obßeg od c—f 54 tonov, pedalni od c—d 27 tonov. Spremeni: I. .Man nul : 1. Principal 8' od G. v obraz postavljen od čistega cina. 2. Bourdon 16' od lesa. 3. Flöte 8' od lesa. 4. Gamba 8' od cina lOlot. (prva osmica od cinka). 5. Gemshorn 4' od cina lOlot. tí. Octave 4' od cina lOlot. 7. Mixtura 2a/3' cina lOlot. II. manual : 8. Flute harmonique 8' od lesa. 9. Aeoline 8' od cina 10 lot. 10. Dolce 4' od cina lOlot. Pedal: 11. Subbass 16' od lesa. 12. Violon 16' od lesa (akustično sestavljen). 10. Octavbass 8' od lesa. Zbiralniki : 1. Manual-Coppel. 2. Pedal-Coppcl. 3. Piano. 4. Mezzo forte. f>. Fortissimo. Glas polnih orgelj jo veličasten in mogočen, prijetna in močna intiiiaeija daje orgijam jako prijeten in čist glas, v skupnosti jo uglasim prav dobra, kakor tudi dispozicija dobi o izvoljena. Posamezni spremeni dobro služijo predpisanemu značaju. Gamha je po premikajočej (pri drugih orgijah se ne vidi jrdnako narejene) bradi intonirana natančno v posnemo njenega značaja, posebno prijetno in milo se glasi Aeoline, največji pianissim»"lin in miloben, jako karakteristično zadet, kakor tudi H. harmonika pohvalno lepa in prijetna. D ugi vsi spremeni, kakor principal, bourdon, octava, geuishorn, mixtura, so na podlagi 7f> mm. sapne sile zelo močno intonirani, flöte 8' celo premočno, v odgovarjanji so spremeni precizni, kakor tudi skupne orgije. Posebno pohvalno jo omeniti praktične uredbe zbiralnikov, s katerimi se menjavanje: piano, mezzo forte in fortissimo tako hitro vrši, da človek komaj orglavca opazi, kdaj tisto stori, pri vsem tem ostanejo pa registro va gra-bifiča mirna, Oollectivschwoller, oziroma cresc.-decresc , vajenemu orgailistu dobro služi, ker zaniore brez motenja pri igri od najbolj tihega sprcniena do vse moči glas naraščati pustiti, ali pa zopet odpadati. Izdelava: zunajna oblika je okusna, tako da solidna natančna izdelava naredi prijeten vtis na opazovalca, ako si ogleda pošteno robo in vestno notranjo izdelavo. Mehanika je vsa od železa (lakirana), vse se premice in vrti na mesingu; (glede na silno mokro in vlažno cerkev je mehanika na vseh udih kožne oblage prosta in v naj rahlejši tek spuščena) tako tudi copuli raanualna in pedalna st' od železa, da ne hi vlažnost kaj vplivala in gladko igranje zadrževala, ker nove orgije po zimi jako rade to neprijetno rolo igrajo. Posebno zanimiv jo Kegelladen, to je četrta prikazen od te firme in v naših krajih, to se lehko prepriča, koliko bolj a in stanovitnejâa je ta nova sostava od stare, vse so da tako hitro in ročno narazen vzeti. Količkaj umeven orgauist si pri novej sestavi veliko lažje sam pomaga, kakor pri staroj, za regulirati opravljena je z vijaki. Meh narejen je po najnovejšej metodi z notri in ven tekočimi gibami, uravnana sapa je mirna, ravnalo polnita dva sesalnika, ročno za goniti. Igralni k j«; okusno izdelan, organistu služi vso jako priročno, odpiranje spremenov ho vrši začudeno gladko in lahko, igra na obedveh manualih kakor pedalu zelo pripravna in lahka, sploh vse je hvale vredno, kar gg. Zupane samo priporoča; da pridno napredujejo, to so pokazali zo- Kava — Caj, naravnost iz Hamburga po poŠti, poštnine prosto incl. zavitje, kakor znano v reelnej fino dišeoej robi v vrečicah od ■■ 6 kilo WM po poštnem povzetji. Bio, fino močan............. 3.45 Santos, močan............. 3.60 Kuba, fF., zelen močan.......... 4.10 Nikaragua, zelo fin, mehak........ 4.90 Ceylon, modro-zelen, močan........5._ Gold-Java, zelo fin, mehak......... 5.20 Portorico, delikaten, fino vkusen...... 5.40 Perl-Kava, zelo fin, zelen......... 5.95 Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.95 Me nad o, rujav, zelo fin.......... 6.35 Java, I*-, zelo plemenit, briljanten...... 7.20 Afrik. Pcrl-Mooca. prava......... 4.95 Arab. Moooa, prava, plem. ognena...... 7.20 Stambnl-Ka.va-zmes, Mecca in Campinas, jako priljubljena.............. 4.95 CaJ pr. kilo. Congo ff........... 2.30 Souchong, ff.............. 3,5o Tonkay, fin, zelen............ 3.50 Družinski öaj, zelo fin.......... 4.— Rlž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.40 Obširne cenilnike gratis in franko. (243—8) A. B. Ettlinger, Hamburg. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper Yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, amrdečo sapo, napihno-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krd v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Lekar C. Bra«Iy9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane :*> Ari«. I Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem inestn: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Guplielmo. V Cel ji: lekar J. Knpferscbiuie d. V K ra 11 j: lekar Dra^r. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. vR oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VCrnomlji: lekar Ivan Blaže k. WT Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske knp-Ijiie za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno iiir^itvuo r.mi men je iu zavoj mora biti ZHpeeaten z našim vatrtitveiiiiii znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-nnijo teh znako" istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—391 È I O > t- t- 5 I o s« g 2 « S3 9 Tí •« to S v I « Û e I KO «La 58 s = i §.a 9 t s i o Košnja v najem. V nedeljo 11. fiinija t. 1. ob 5. uri popoludne se bode na mojem travniku na karolinškem ozemlji ob cesti v Lipe v petih oddelkih dala lio&uja v najem. V ponedeljek ISfc, junija t. 1. ob ». dopoludue se pa hode dal« v najem na mestu in sicer v kosovih Koánja na mojih četirih velikih travnikih, ki merijo 48 oralov, na malem grabnu, v trnovskem mestnem logu in na Viči. Kdor hoce kaj v najem vzeti, naj pride o določenej uri na označena mesta. (368—3) J^I. Malitsch. Izdatelj in odgovorni urednik Ma k ¡so A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".