jjr- ■ The Oldest Slovene ai Daily in Ohio IB ' it - b, Best Advertising j Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni [t ■——_________________ 1 rfOLUME XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PpNDELJEKl FEBRUARY 6, 3939. ,, ŠTEVILKA (NUMBER) 30 " --1-—---—-——------v--—--i-------- hrvatsko vprašanje je povzročilo padec stojadinovičeve vlade Republikanci beže v masah iz Katalonije * Francijo, kamor je dospel tudi Negrin ° .S° ot^Prle francoske oblasti mejo, je prispelo v Fran-r- cjjo 10,000 lojalističnih bojevnikov. — Francija se je " pripravila za sprejem 150,000 republikanskih r| borcev. fERPlGNAN, Francija, 6. j f Uarja. — Juan Negrin, pre-rler republikanske vlade, je "jrsPel ranes zjutraj s štirimi Vajjj svojega kabineta z avto/ P°oili v Francijo. Rečeno je, da i P bodo kmalu vrnili v central-^.Spanijo, kjer bodo nadalje-j'1 vojno proti fašistom. as Premierjem so dospeli še: , s Bilbao, minister brez if tn'ce; Segundo Blanco Gonza-i\ ' Minister prosvete; Ramon jf^Zales Pena, minister pravo-,(.. •'a' Pečino Gomez Saiz, mi-XS er notranjih zadev. Prednje Cn° enega avtomobila je bilo cf e^tano od krogel. J p~fŠ lojalistov v Francijo %br NAN' FranciJa- 5-ieL Uarja. — španska republi- ti^ska armada je pričela v malo v Francijo, videč, da Sa eni VoditelJi prepustili Ka-jije^0 fašističnim zavojevalci ; -Poroča se, da vlada med C!11 vlade nesporazum glede Čuvanja vojne. Razkol v republikanski vladi Predsednik Manuel Azana, bivši premier Giral, Louis Com-panys, predsednik katalonske vlade in več Negrinovih ministrov baje apelira na Negrina, naj se lojalistična armada nemudoma preda generalu Francu. Negrin s svojimi pristaši, med katerimi je tudi minister zunanjih zadev Julio Alvarez del Vayo, pa pravi, da se bo vojna nadaljevala in da bo sedež vlade premeščen v Valencijo. 10,000 lojalistov v Franciji Lojalistične čete so pričele prihajati v Francijo danes popoldne, ko jim je francoska vlada odprla mejo. Do večera je prekoračilo mejo skoraj 10,000 lojalistov. Zvečer je francoska vlada mejo zaprla, toda jo bo zjutraj spet odprla nadaljnim lojalističnim vojakom. Francoske oblasti se pripravljajo za sprejem 150,000 lojalističnih bojevnikov. Družabni večer Cankarjeve družine i)L s°boto večer se je vršil v idn»3i dvorani Slovenskega na-tfiek Cga doma družabni sesta-|L Cankarjeve družine, kate-jiijf Se je udeležilo članstvo n j ®kega društva Ivan Cankar J le r,6 • P0vabl jenih gostov Bil ter« ^ateljski večer- Pri kate" len1 ^ v^adalo zidano razpolovi' VeČer 3e bil P"rejen v, ega aV° dva0setletnice obstoja tva Zaslužnega dramskega dru-L,' 1 n°si ime največjega slo-^ Sa pisatelja.' V^ateljica omizja je bila g. a Simčičeva, ki je kot ,odiiSednica "Ivana Cankarja" ier.jj P° servirani okusni ve-. ^zy Ves spored večera. — 'stan a. k besedi pred vsem Va u°vitelje dramskega druš-'Oiof 1 So Povedali zanimivosti o jStVl) vo itva j. azvoju in porastu dru-n n'. danes eno najboljših ikih flitnejših slovenskih dram iruštv uštev v tei deželL Ti I'edafeni Pionirji so vedeli polo Moč" gavih , m Stebla j, ki sta v še-jih nebesedah slikala težave, ki cett1^ihmanJka pri nobenih za- karjev nt°n EPPich- znani Can" no i5Uuralec> 3e govoril o sploš- ^Srurnem P°menu tega &a ga društva ter izjavil, ^ 1)oli> Ker vidi, da v vsem tUfn° u?m ČaSU' °dkar se kul" PoSrev. d°jstvujemo, se nam ni Ustvariti niti enega °rkestt° dobrega orkestra, to je 'Palire^'.vv katerem bi nasto- Sti> flut-Cn0 dobri violinisti' če" K SleiwJ1'itd" DeJ'al Je, da ra-M0j pota Sploh nimamo med ^stoJ; nista' ki bi bil zmožen , takih Pestrih. VeČeru f ,Se> da so doprinesli k l^ea n..^di ostali ustanovitelji, |VelJala s 1 ga> Debevčeva, ki je v°ječasno za najboljšo "Cankarjevo" igralko, kakor tudi ga. Candonova, šepetalka in zanesljiva vodnica igralcev, kadar koli jim je grozila nevarnost, da padejo iz vloge. Ko so bili izčrpani podatki društvenih ustanoviteljev, je društvena predsednica zaprosila g. Etbina Kristana, naj še on iz i svojih bogatih dramskih in splošno življenskih izkušenj p6-ve par besed. G. Kristan je očr-tal v glavnih potezah postanke primitivne dramatike, ki se je razvila že v sivih davninah iz religioznih plesov oziroma spo-redno ž njimi, se razvijala in izpopolnjevala, dokler hi dosegla v ruskih hudožestvenih mojstra Stanislavskega svojega triumfalnega zenita. G. govornik je žel za svoja izvajanja prisrčen aplavz. Za njim je govoril slovenski pesnik in skladatelj g. Ivan Zor-man, ki je naglašal pred vsem važnost naše mladine, ki jo je umela sedanja predsednica ga. Simčičeva tfiko spretno pritegniti k dramskemu udejstvova-nju. Bodočnost je mladine! Te neizpodbitne resnice ne spozna* vajo samo naša in druga kulturna, prosvetna in gospodarska društva, temveč spoznavajo to vse stranke in vlade, ki tekmujejo med seboj pridobitev mladine. Tudi gospod Zorman je žel za svoje bodrilne in uvaže-vanja vredne besede velik a-plavz. Izmed slovenskih urednikov sta izrekla nekaj besed še u-rednik Enakopravnosti in Nove Dobe (g. Grill, urednik "Napredka", je bil v Chicagu na letni seji organizacije, katere glasilo urejuje), nakar je bil "formalni" del tega lepega večera Cankarjeve družine zaključen in razvila se je prosta zabava, za katero so igrali Gr-movi bratje, agilni in talentirani "Cankarjevi" igralci. Z dobro voljo in požrtvovalnim delom bo dramsko društvo "Ivan Cankar" gotovo doseglo NOVA VLADA OBETA PRAVIČNO REŠITEV TEGA i VPRAŠANJA, KI JE P0/ZR0CIL0 MNOGO SKRBI Premier Cvetkovič je znan kot pravičen Srb, ki bo dal Hrvatom njihove pravice; ZAPRISEGA NOVEGA KABINETA, KI »REDSTAVLJA POLITIČNO KOALICIJO BEOGRAD, 4. februarja, —j Nesporazum v kabinetu ministr-1 skega predsednika dr. Stojadi- j novica, ki je nastal zaradi re-; šitve perečega hrvatskega vpra-1 šanja, je povzročil padec njego- j ve vlade. Knez Pavle, načelnik regen- J stva, ki vlada do polnoletnosti kralja Petra II., je poveril Dra-giši Cvetkoviču, enemu izmed ministrov, ki je soodgovoren za padec Stojadinovičevega kabineta, sestavo nove vlade. Cvetkovič, ki je bil od leta 1935 v Stojadinovičevem kabinetu minister za socialno poli- [tiko in narodno blagostanje, je| 1 organiziral Jugoslovansko na,-' rodno delavsko strokovno unijo. ; Cvetkovič, ki bo premier nove 1 vlade je star 46 let ter js odlo-; čen nasprotnik diktatur. i Zaprisega novo vlade I ' tt' ' BEOGRAD, 6. februarja (Ponedeljek). — Dragiša Cvetkovič, izkušen politični voditelj,' katerega označujejo, kot Srba, ki je voljan poslušati in rešiti resne pritožbe hrvatske manjšine, je postal danes premier jugoslovanske vlade. Svojo zaprisego je položil ob : 1. uri zjutraj, nakar je predstavil regentu Pavlu politično uravnotežen kabinet. Cvetkovič je nasledil Milanu Stojadinoviču, ki je podal včeraj ostavko, ko je nastal v njegovem kabinetu razkol glede hrvatskega vprašanja. Za novega ministra zunanjih .zadev je bil imenovan Aleksan-'der (Cincar) Markovič, ki je bil za poslanika v Nemčiji in ki je služboval tudi že v Rimu. Nova vlada je obljubila, da se bo zdaj pričelo s konstruktivno akcijo, da se končno reši pereče hrvatsko vprašanje. ITALIJA BO OSTALA V ŠPANIJI Italija napoveduje prevzem vloge lisice v ježevi luknji. —i Namerava m namreč za stalno zasidrati v Španiji. RIM, 5. februarja. — Fašistični urednik Virgynio Gayda, ki služi kot Mussolinijevo trobilo, že namiguje v svojem listu, da bo italijansko vojaštvo tudi po Francovi zmagi ostalo v Španiji- Fašistični veliki svet je izjavil, da "italijanski prostovoljci" ne bodo odšli iz Španije, dokler sedanja borba ne bo končana tako, kakor mora biti končana. Francove zmage pa se ne bo smatralo za popolne dotlej, do~ kder ne bodo fašisti popolnoma konsolidirali svojih . pridobitev ter docela zagospodarili nad Španijo tako v političnem kakor vojaškem oziru. To pomeni, da nameravajo I-talijani s pomočjo svoje vojske, ki bo stalno ostala v Španiji, po- i polnoma zagospodarili nad nesrečno deželo, kar so prijatelji demokracije vedno trdili. Skok v smrt Včeraj je skočil z Detroit mostu v Cuyahoga reko 51-letni voznik truka Lee O. Everts. I-dentiteto samomorilca so najprej ugotovili iz njegove šoferske licence, pozneje pa ga je spoznala v mrtvašnici tudi njegova žena. Nadaljno o Mrs. Russ O pokojni Mariji Russ se poroča nadalje, da je bila po domače Malnarjeva in je bila doma zjutraj se bo brala zalušnica v cerkvi sv. Vida za pokojno Frances Leustig. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeleže. Zadušnica V torek, 7. februarja ob 8. iz vasi Brezovice, fara sv. Vid na Dolenjskem. Pogreb se vrši v torek ob 8:15 zjutraj iz hiše žalosti na 1365 E. 41 St. še mnogo lepih uspehov v dnevih bodočnosti, ki mu še dolgo ne bodo šteti. Izbruh novih bojev ob češkoslovaško-ogrski meji BUDIMPEŠTA, 5. februarja. — Vojaški poveljnik v Ungvar-ju je sporočil vladi, da so češkoslovaške čete zopet streljale na madžarske obnWjne patrulje. Ceškoslavaško vojaštvo je baje streljalo na Madžare s strojnico, ki je bila namontirana pred cerkvijo v Cerenyju. Dalje naznanja poveljnik, da. so bile njegove straže obstreljevane tudi pri Radvancu. O izgubah ne navaja njegovo* poročilo ničesar. Madžarska je poshla češkoslovaški vladi uradni protest. Čehoslovaki pa poročajo o sedem ur trajajočih bojih pri Ra-danki. V bojih ni bilo nobenih izgub. Poročilo pravi, da so se boji pričeli, ko je napadlo mejo dvanajst madžarskih četnikov, ki so jih pa zapodili Čehoslovaki nazaj preko meje. Kultura Seja V torek zvečer ob 8. uri se vrši redna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, v Delavskem domu na Waterloo Rd. Se prosi, da se vse članice gotovo udeleže. Po seji se vrši predavanje. Vagon ledenic Norwood Appliance and Furniture, ki ima trgovine na 6104 in 6119 St. Clair in 819 E 185 St., je ravnokar dobila cel vagon novih 1939 Frigidaire ledenic, da se tako pripravi za prodajo tekom leta. Seja V torek zvečer ob S. uri se vrši redna mesečna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, v navadnih prostorih. Po seji bo predavala Mrs. Rice, ki bo govorila o "Personality development". Vabljene so vse članice in tudi druge žene in dekleta, ki niso članice. "IVAN CANKAR" Nocoj ob osmih se vrši vaja za prihodnjo predstavo. Bodite vsi navzoči! — Režiser. ANGLEŽI NAJ POSREDUJEJO V ŠPANIJI Republikanci so baje apelirali na angleško vlado, naj slednja uvede pogajanja, da se konča krvavo špansko vojno. PERPIGNAN, Francija, 4. .februarja. — Iz verodostojnih virov se poroča, da je španska republikanska vlada apelirala na angleško vlado, naj slednja prične s fašisti pogajanja, da se konča dve in pol leti trajajočo krvavo špansko vojno. Premier dr. Negrin izjavil pred parlamentom, da so cilji republikanske vlade sledeči: JAMSTVO za neodvisnost Španije in svoboda dežele pred vsakimi tujimi vplivi. VLADA mora biti taka, kakršno hoče ljudstvo, ki naj u-veljavi svojo voljo s plebiscitom, LIKVIDACIJA vojne brez vseh persekucij, da se dovoli vsem Špancem sodelovanje pri rekonstrukciji dežele. Iz Burgosa, kjer je sedež Francove vlade, ni nobenih poročil o Francovem mnenju glede teh republikanskih predlogov. Vendar pa se domneva, da se Franco ne bo hotel pogajati na tako široki in liberalni bazi. Strogo postopanje policije V saboto je clevelandska policija odvlekla v dolnjem delu mesta v policijske zapore 15 avtomobilov, ki so bili parkani na prepovedanih krajih in katerih lastniki se že lansko leto niso zmenili za "tikete," ki so jih dobili zaradi prepovedanega par-kanja. Hockey igre Po enotedenskem počitku bodo Clevelandski baroni, igralci hockey igre na ledu, zopet pričeli igre s Springfield skupino v sredo, 8. februarja. Ta teden je bil prvi, da so ti hitri in spretni igralci imeli priliko se počiti potem, ko so igrali na ledu po pet in šestkrat na teden. Dose-daj je bila skupina iz Spring-fielda največja zapreka do prvega stališča za clevelandsko «kupino. ZAHTEVA PO RELIFU V GOTOVINI ! IN VIŠJEM STANDARDU Skupina za progresivno legislacijo snuje program za državo Ohio in zahteva relif v gotovini. Iv, -- KONFERENCE SO SE UDELEŽILI ZASTOPNIKI 53 DELAVSKIH UNIJ Včeraj se je vršila v Mestnem klubu konferenca Cuyahoga o-lcraja za progresivno legislacijo, pri kateri se je urgiralo, da se nadomesti relifna grocerijska naročila z gotovino ter da se c» hijski relif vključi v redni drža<-vni budžet, tako da se bo izplačalo denar za relif naravnost iz splošnega sklada. Predstavniki 91 organizacij Konference se je udeležilo 350 predstavnikov 91 organizacij, med katerimi je bilo tudi 53 delavskih unij. Program krije široko polje relifa, delavskih, javno - utilitetnih in drugih vprašanj. Svarilo državnega poslanca 1 Državni poslanec Lody Humi pa je posvaril navzoče, naj ne bodo nikar preveč optimistični. "Biti moramo realistični in praktični", je rekel Humi. "Mno- go dobrih in potrebnih stvari je, ki si jih želimo, toda od reak-cijonarjev, ki danes kontrolirajo legislaturo, jih ne bomo dobili. Izgubili smo že boj za relif v gotovini, ko so bili legislator-jem predloženi dokazi, da se v nekaterih slučajih zapravlja re-lifni denar po gostilnah." Debata radi vprašanja stavko* lomstva Na konferenci je nastala vroča debata, ko je delavski odbor, kateremu je načeloval Byrl A. Whitney, divizijski ravnatelj Bra tovščine železničarjev, zahteval, da se uzakoni postavo, ki bo proglašala stavkolomstvo za zločin. Marvin C. Harrison, ki je predsedoval popoldanskemu zasedanju, je dejal, da ne bi bilo pravično, proglasiti za zločinca človeka, ki bi bil pripravljen delati v tovarni, kjer je štrajk. _ , - _ —----— — —------ — Madžarska vlada je proglasila nad deželo preki sod, da zavre akcije fašizma Prepoved izhajanja fašističnih listov. — Smrtne obsodbe bodo izvršene v teku 48 ur po aretaciji. — Javnost napeto pričakuje, kaj bo storil Hitler. BUDIMPEŠTA, 4. februarja.! — Madžarska vlada je proglasila nocoj nad deželo preki sod, da stare politične izgrede ter da ojači specialna sodišča, katerim je dana polna moč progla-šanja smrtnih obsodb ter njihove izvršitve 48 ur po aretaciji. Eksplozija bombe v sinagogi Tozadevne odredbe je proglasila vlada po eksploziji bombe v največji budimpeštanski sinagogi, ob kateri priliki je bilo ranjenih 30 oseb. Prepoved izhajanja rasističnih listov Dalje je vlada prepovedala za dva meseca izhajanje madžarskega nacističnega lista "Magy-ersag," osebnega glasila zaprtega madžarskega nacijskega vodje Ferenca Szalasta, ki je bil lanskega julija obsojen " triletno ječo. Poleg tega lista je vlada prepovedala izhajanje za mesec dni listu Nyolc Orai Ujsa-gu organu, bivšeka premierja grofa Štefana Bethlena. Proglas prekega soda bo natisnjen jutri v oficijelni Gazeti. Kaj bo storil Hitler-Inozemski krogi v Madžarski zdaj napeto pričakujejo, kaj bo rekel k tem najnovejšim odredbam madžarske vlade Hitler, ko je vendar znano, da je Madžarska šele pred nekaj dnevi pristopila k berlinsko - rimskemu osišču. Splošno vlada mnenje, da bo od Hitlerjeve reakcije odvisna usoda vzhodne Evrope. Zatvoritev poslaništva v Moskvi MOSKVA, 4. februarja. — Madžarska vlada je danes odredila takojšnjo zatvoritev madžarskega poslaništva v Moskvi, ker je to zahtevala sovjetska vlada, ki je tudi že zaprla svoje poslaništvo v Budimpešti. TRINAJST OTROK ZGORELO WEST POINT, Va., 5. februarja. —- Sinoči je tukaj zgorelo j v neki leseni hiši devet otrok, I medtem ko je njihov oče odne-, sel svojo ženo in novorojenčka na varno. 2ena se je baš nahaja-( la v porodniški postelji in pri njej je bil zdravnik, ki je prvi opazil ogenj. Oče je naglo odnesel ženo z novorojenčkom na varno, med tem pa so plameni objeli že vso hišo, v kateri je • našlo strašno smrt devet nje-■ govih otrok, starih od 4 do 17 let. Springfield, N , J., 5. februar-I ja. — Tukaj je nocoj zgorelo v j svojih posteljah četvero otrok, ko je nastal ogenj v hiši, kjer so stanova.!. Otroci so bili stari cd os?ra cL? rtranajst let. Smrt v Akronu Nagloma je preminil Jce Lovko, star 64 let, stanujoč na 673 Korler Ave., Akron, O. Zapušča > dve hoeri in štiri sinove, brata Louisa in sestro Mrs. Jennie Vi-rant v Clevelandu. Pogreb se vr-\ ši v torek 7. februarja iz Hek-man pogrebnega zavoda v Akronu, 8th St. in Kenmore Blvd ob 9. zjutraj. Nesreča Mrs. Paul Oblak, Bradley Rd. soproga našega naročnika, je v soboto tako nesrečno padla po stopnicah, da je dobila težke poškodbe. Sedaj se nahaja v Deaconess bolnišnici na Pearl Rd., kjer jo prijateljice lahko obiščejo med 2. in 4. popoldne in 7. do 8. zvečer. ' . ■■'■ it. '' /i';--";' '''/V' >'■■'• • ■ ' ■' ' 1 '• ■ STRAN2 ✓ " ENAKOPRAVNOST — 6. februaria. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ................................................i. i i ■■ , _____ ____________________________ __________________ _________________________ »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznušalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 Ba 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 na 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 187fl. KRIZA DEMOKRACIJE Že nekaj let se ves svet zanimiva za pereče politično vprašanje, kaj bo z bodočnostjo demokracije. Gospodarski ljudje, zgodovinarji, pravniki in časnikarji so napisali o tem vprašanju že nešteto del in vsi soglašajo, da je demokratična oblika vladavine dandanes v hudi stiski. Sicer moderna demokracija ni posebno davnega izvora. V dobi velike reformacije je še nihče ni oznanjal. Njeni temelji segajo v 17. stoletje, ko se pričenja oblikovati na Angleškem, proti koncu 18. stoletja se razširi in uveljavi v Ameriki in šele mnogo pozneje v Evropi. Cilj, ki so ga prvi širitelji demokracije imeli v mislih, je bila želja, da bi se človek kot osebnost mogel uveljaviti spričo državne oblasti. Geslo prvih demokratov v svetu je bilo: svoboda, enakost. Temu prvotnemu demokratičnemu programu so mnogo kasneje francoski revolucionarji dodali še zahtevo po bratstvu (1792). Toda počasi je iz demokratičnega programa izpadlo ono, kar se je porodilo v romantičnem zanosu revolucionarnih let. Demokracija preteklega stoletja se zavzema v glavnem le še za enakost, v kateri pa je bratstvo splahnelo in tudi zahteva po svobodi se je pomaknila na zadnjo točko programa. Bolj programatično demokratični so ostali le še Anglosaksi, pri katerih se je demokracija tudi rodila. Da svetovna vojna ni mogla biti v prid demokra-! tičnim težnjam, je popolnoma jasno. Oblast je pri voju-jočih narodih prešla od ljudskih zastopstev na generali-teto, ozir. na državno birokracijo. V medvojno dobo segajo začetki moderne totalitarne države, ko je državna oblast združila vse javne funkcije v svoji roki, da bi lažje bila kos edinstveni nalogi, kako ohranti državno posest neokrnjeno. Ni pa brez interesantnostni, da se proti koncu vojne zopet pojavi težnja, nasloniti se znova na ljudstvo, oziroma na ljudsko zastopstvo. To teženje je posebno očitno pri tistih državah, katerim se je vojna sreča pričela sprevračati v vojno nesrečo. V tej stiski so se krmarji države zopet pričeli ozirati po demokratično voljenih zastopnikih ljudstva, da bi nase prevzeli vsaj soodgovornost za nesrečo, ki je neizbežno grozila. Sploh je ob koncu vojne demokracija žela veliko zmagoslavje: v Rusiji je prešla oblast od diktature na zmerne meščanske in socialistične elemente, prav isto v Nemčiji, in dediči Avstrije so si vsi uredili nove države na demokratičnih osnovah. Wilsonovo geslo o samoodločbi narodov je šlo svojo zmagoslavno pot po vsem svetu. V smislu te ideje so se rušila stoletja stara vladarstva — in kaj je misel o samoodločbi narodov bila drugega kot visoka pesem demokracije! V tistih letih je bilo vse prepričano, da je triumf demokracije za vse čase zagotovljen. Toda že po nekaj letih je prišla presenetljiva reakcija in spočetka leta 1939 je le še nekaj držav v zapadni Evropi in v Ameriki ter Anglija, ki so ostale zveste demokratičnemu režimu. Od kod ta izreden in nepričakovan razvoj? Predvsem ne smemo izgubiti iz misli, da življenje tako teče, da vedno ustvarja brodolomce — ne le po-edince, ampak tudi cele narode in države. Ako pa se je kaka država hudo ponesrečila na političnem ali gospodarskem polju, Se vodilnih mož pa tudi ljudskih plasti kaj često poloti prepričanje, da po normalni in običajni poti ne pridejo nikamor več. Nato se začne špekulacija in ljubimkanje z ekstremi. Kdor je finančno ruiniran in je prišel ob vse, je vedno za prevrat, ki mu kvečjemu moVe koristiti, a gotovo nič več škoditi. Kdor je politično skra-hiral in postal ničla, je vedno navdušen za diktatorsko državno obliko, ker upa, da mu morda vrže državno oblast, do katere bi se po normalnem potu ne mogel nikdar dokopati. Isti proces opazujemo tudi pri narodih in državah. Demokracija se je najprej zrušila v premaganih in gospodarsko šibkih državah. Potem vidimo, da so se za diktaturo brez posebnega oklevanja odločile tiste države, ki so bile brez demokratične tradicije, v katerih je ljudstvo le nekako prehodno uživalo demokratični režim, in sicer bolj z njegovimi začetnimi pomanjkljivostmi kakor z .njegovimi pozitivnimi vrednotami. Deset ali dvajset let demokracije še ne vzgoji naroda v demokratičnem duhu. To je zelo važna okoliščina, ki jo ob sedanji krizi demo- kracije ne smemo prezreti, če hočemo pravilno presojati evropski položaj. Za demokratično vladavino mora biti ljudstvo vzgojeno. Žes stari grški modrijan je menil cla je demokracija vladavina za bogove. Demokracija zahteva od naroda več premagovanja, več sam o vzgoje, yeč državljanskih kre-j posti kakor pa diktatura. Ako manjka samovzgoje, se demokracija sprevrže v anarhijo. In to se je v marsikateri demokratični državi dejansko dogajalo. Ako se v kaki državi dogodi, da pri volitvah nastopa 20 strank — in to se je še nedavno zgodilo! — in vse te stranke dobivajo pristaše, je znamenje, da je ljudstvo za politično svobodo nezrelo, ker brez premisleka teka za vsakim programom. Za Ameriko in Anglijo, ki sta domovini demokracije, je stoletna značilnost sistem dveh strank, ki obe z enako res-nobo gledala na usodo države, vseeno, ali na oblasti ali v opoziciji. — Demokracije bi morale ljudstvo vzgajati ile samo o njegovih pravicah, kar se demagoško često pretirava, ampak prav tako tudi o njegovih dolžnostih do države in narodne skupnosti. Brez splošnega ljudskega čuta za državno soodgovornost bo demokracija hitro propadla. Zanimive vesti iz stare domovine j j V objemu fašizma i Po vesteh v ameriških listih je danes Jugoslavija samo še nomi-nelno neodvisna država, v resnici pa je približno taka vazalka Italije kakor je mala-Albanija. V Jugoslaviji bo otvorjena italijanska kreditna banka, kakršna je bila pred leti v Albaniji, in Italija bo začela izkoriščati de-' želo s pomočjo cenenih kreditov. ; Italija bo prevzela nadzorstvo nad konstrukcijo velikih avto-! mobilskih cest in nad elektrifikacijo železnic v Jugoslaviji. [Gospodarsko in kulturno bo v S bodoče Jugoslavija privezana | na rimski konec osišča med Ber-j linom in Rimom. Naj bodo po-jsledice te zveze med Jugoslavijo lin Italijo kakršne koli, eno jej gotovo, namreč, da. bo Jugo-j slavija ta-kratko vlekla! __ i Dežela stoletnikov I Zadnje ljudsko štetje se je iz-I vršilo v Jugoslaviji meseca mar-j ca leta 1931, toda nekatere podrobnosti iz omenjenega popisa so bile šele zdaj uradno objavljene. Tako so nedavno izšli podatki o starosti. Iz statistike je razvidno, da je bilo v vsej državi 2231 ljudi, ki so bili-stari nad sto let. Od teh je bilo 1124 moških in 1107 žensk. Najmanj stoletnikov je bilo v dravski banovini ali Sloveniji, namreč samo tri ženske, a nobenega moškega. Največ stoletnikov pa je bilo v vardarski banovini, nam--cč 733, od teh 337 moških in 356 žensk. Južni kraji države imajo sploh največ stoletnikov. Kralj boter V Retečah pri škof ji Loki so I nedavno krstili devetega sina Patra Krajnika iz Godešiča, in za to priliko je prevzel botro-vanje kralj Peter. Pri ceremonijah, ki so bile s tem v zvezi, jo kralja nadomestoval polkovnik Markulj iz Škofje Loke. Smrt pobira V Gorici je v starosti 79 let umrl vrl primorski Slovenec Ivan Paulin, daleč naokrog znani posestnik in gostilničar. Pred vojno je imel gostilno v Oslavi-ji, po vojni pa še je preselil v Gorico. Na Lokah pri Zagorju ob Savi je umrl 73-letni posestnik rudniški staroupokojenec Simon Koželj. Upokojen je bil že pred vojno in je prejemal celih šest dinarjev pokojnine! Pomenljive sanjo V Belovaru se je staremu Si-liču sanjalo, da je videl svojega sina, kako si je kupoval revolver. Oče je v sanjah ves zaskrbljen sinu odsvetoval nabavo nevarnega orožja, toda sin se ni oziral na to svarilo, temveč je revolver kupil, in v sanjah je' oče zaslutil, da bo orožje za sina usodno. Čez par dni so se sa-1 nje uresničile. Sin Leon, star 15' let, ki je bil učenec pri neki be-lovarski tvrdki, se je igral z malim revolverjem, ki ga je brez očetove vednosti kupil, in, ko je raziskoval, zakaj se orožje neče sprožiti, je dobil kroglo v trebuh in je hudi rani podlegel. POMIRJEN JE V PALE§T1N1 JERUZALEM. — Krvavi boji v Palestini med angleško armado in upornimi Arabci, ki se' ' protivijo naseljevanju Židov v tej prastari domovini Judov še niso zaključeni. Izgleda pa, dal | bo prišlo v doglednem času do1 i pomirjenja in da bo Anglija; j uspela s svojo taktiko. Med i Arabci se je namreč pojavila! j močna opozicija proti revoluci-ijonarnemu pokretu sploh. Opo-1 zicijonalni Arabci dolže bivšega' najvišjega predstavnika moha-j medanske cerkve v Jeruzalemu, Emina Iluseina, da je on kriv nesrečnih razprtij in že skoro dve leti trajajočih krvavih pobojev. TRGOVINSKA POGODBA1 MED PARAGVAJEM IN JAPONSKO ASUNCION, Paraguay. — Vlada republike Paraguay je naznanila, da je sklenila z Ja- i ponsko trgovinsko pogodbo. V objavi je rečeno, da bo paragvajska republika v bodoče kupovala le od tistih držav, katere kupujejo od nje. Z GNILIMI JAJCI NAD ITALIJANE PANAMA City, 4. februarja. — Tukaj so se danes vršile velike protiitalijanske demonstracije, tekom katerih so demonstrant je obmetavali z gnilimi jajci in paradižniki avtomobil, v katerem sta se peljala italijanski poslanik in neki italijonski admiral v posete k predsedniku. Avto je bil popolnoma "oka-can" in preden se je družbi v avtomobilu posrečilo, zapreti o-kna, je priletelo v avto že toliko smrdljive gnilobe, da sta šigno-ra ukazala obrniti in sta se vrnila na italijansko ladjo, kjer sta morala menjati obleko. ŠEST REŠENIH IZ PODMORNICE TOKIO, 6. februarja. — Japonska admiraliteta naznanja, {da je bilo rešenih šest mornarjev iz japonske podmornice, ki se je v četrtek pogreznila v Bun-go zalivu. Usoda preostalih 81 ljudi, častnikov in mornarjev, ki so še na podmornici, pa je neznana. Reševalno moštvo nadaljuje s svojimi deli. ^ Važna zmaga za javno lastništvo Zelo važna zmaga za princip javnega lastništva je bila izvo-jevana prošli pondeljek, ko je najvišje sodišče Zedinjenih držav zavrglo tožbo privatnih električnih korporacij proti TVA kot se zove vladne korporacij a, ki razvija hidro-električne centrale v območju reke Tennessee. Sodišče je odločilo proti stališču tožiteljev, ki so trdili, da gradnja vladnih elektrarn predstavlja proti-ustavno konkurenco s privatnimi elektrarnami in da ni res, da so bile vladne naprave podvzete v prvi vrsti z namenom, da se poveva plovitbene prilike in zmanjša povodnjo nevarnost. Odločitev predstavlja zmago za eno najvažnejših podvzetij Rooseveltove a d m i nistracije. Tožba proti T »/A je bila začeta v maju 1938 in v vlogi tožiteljev je nastopilo proti vladi 19 električnih družb. Za odločitev je glasovalo pet sodnikov, dva sta glasovala pro h*, eden pa se je glasovanja vzdržal. (Radi smr-jti sodnika ^ardoza je najvišje i sodišče v čari, ko so je slučaj nahajal pre& njim, čtei samo osem članov.) ZANIMIVE ŠTEVILKE | O "brezposelnem kapitalu" v Zedinjenih državah povedo značilno zgodbo sledeče številke: Ko je zvezna vlada nedavno razpisala posojilo v zhesku 100 milijonov dolarjev po lVa% obrestni meri, je bila poplavljena s ponudbami za nakup bon-dov. Skupne ponudbe so znašale nič manj kot dve milijardi in j 775 milijonov dolarjev. Te šte-I vilke so zanimive tudi zavoljo i tega, ker jasno pokazujejo, da torij i sami ne verujejo tega, kar I neprenehoma kriče v javnosti, i namreč da New Deal s svojim I "zapravljanjem" tira deželo v ; bankrot. Kajti če bi bilo to res, jkako mogoče, da tako vneto po-I nujajo vladi denar na posodo, in to po tako nizki obrestni meri? V AVSTRIJI ZAPIRAJO DUHOVNIKE i LONDON. — "Times" poroka da je bilo v Linzu aretiranih 24 duhovnikov, ki so v zaporih ali pa v koncentracijskih taboriščih. Z druge strait pa poročajo, da je bilo tam aretiranih deset du-! hovnikov, toda ne zaradi političnih deliktov,-ampak zgolj zaradi prestopkov proti javni morali. ANGLIJA, FRANCIJA KUPUJETA AMERIŠKA LETALA Ko se je ponesrečil neki ameriški vojaški aeroplan, se je zvedelo, da se je v njem nahajal neki francoski vojaški opazovalec. V tej zvezi je prišlo na dan, da je Francija v Ameriki naročila večje število bombnikov, kakršne se izdeluje za ameriško armado in da je naročilo odobrila ameriška vlado. To je povzročilo malo senzacijo v kongresnih krogih. i Tudi Anglija je nedolgo tega naročila tukaj 400 bojnih letal, za katere bo plačala 25 milijonov dolarjev. SEDEM GASILCEV UBITIH SYRACUSE, N. Y., S. februarja. — Tukaj j'e bilo danes u-bitih sedem gasilcev, ki jih je pokopalo pod seboj zidovje neke goreče štirinadstropne hise. Gasilci so gasili v najvišjem nadstropju, in ko še je zidovje sesulo, so padli z razvalinami vred v globino. Oglašajte v — "Enakopravnosti" Prijazni roparji "V Tangkvantunu ste bili?" sta me prestrašeno vprašala dva Evropejca, ki sem ju dobil v Pekingu. "In ste še živi?" Ne morem razumeti, zakaj sta se tako začudila. Tangkwantun je majhno mestece, skoraj vas južno od Tiencina. "Kaj nič ne veste, kaj govorijo Kitajci v Tangkvantunu?", me vpraša eden Evropejcev. — "Pravijo, da živi v Tangkvantunu toliko razbojnikov,.da se še ptiči bojijo leteti nad mestom. Noben premožen Kitajec se ne upa peljati čez Tangkvantun." Tako govorita dva bela člove-veka, ki že več let živita na Kitajskem! To je dokaz, da pravljice o razbojnikih celo na Kitajskem naletijo na verna ušesa. Bil sem v Tangkvantunu — ali kratko: v Tungu — in nič se mi ni zgodilo. Seveda so še dandanes razbojniki ondi. Toda ki-j tajskega razbojnika ne smete zamenjati z razbojnikom iz Evrope ali Amerike. Kitajski razbojnik more biti kar častivreden gospod. Biva v kakem majhnem kraju, ima ženo in otroke, pije s prijatelji čaj in kadi angleške cigarete. V začetku julija izgine. "Uradno" se odpravi na "trgovska pota." Poslovi se od žene in otrok in odide iz tistega kraja. Sicer je malo čudno videti, da ima puško in srelivo s seboj, a nihče si pri-tem kaj slabega ne misli. Dokler ne ogroža blagorodni Feng svojih lastnih domačinov, ne bo nihče podvomil o njegovi poštenosti. Kajpa da je vsakemu znano, da gospod Feng ne gre la-stovičja gnezda nabirat, a nihče ne bo rekel žal besede o njem, Gospod Feng pa se kakih sto milj odtod snide s svojimi pajdaši, posvetujejo se o načrtih za razne pohode in gredo na delo. Načinov je več, izvedbe so po večini okrutne. Kdor ne . plača, ga ubijejo. Med julijem in septembrom je čas žetve, ljudje prinašajo riž na tržišča in se z denarjem odpravljajo domov. Zatorej je poletje zlata doba kitajskih razbojnikov. Druga taka doba je čas pred kitajskim novim letom. Sleherni Kitajec, pa bodi, da ima še toliko napak, poravna ob novem letu svoje dolgove. Vse leto ve- i seljači, se zadolžuje, igra — toda za novo leto plača tudi največji siromak vse, kar si je izposodil. Pošteni ljudje delajo, da si prislužijo denar za dolgove, — a kaj naj jpočne razbojnik? Saj so ti razbojniki po večini jako (revni ljudje, a zadolžili so se vendarle, zatorej se prične nova doba roparskih napadov in tve-jganih tatvin. Ko ima'razbojnik ; toliko denarja, kolikor ga potrebuje za dolg, pa neha ropati. Noben kitajski razbojnik ne bo I še dalje ropal, če ima dovolj de-inarja. Z denarjem se vrne do-jmov, plača svoje dolgove in je j spet "pošten", je spet velecenje-ni gospod Feng. Nikomur, niti njegovim najboljšim prijateljem ne bo prišlo na mar, da bi ga vprašali, kaj je počenjal, ko ga ni bilo doma. Zgodi se pa tudi, da se ne vrne; policija ga je medtem prijela in ga ustrelila. Potem se začne hudo žalovanje in vsa vas izreka svoje prisrčno sožalje radi smrti velecenjenega Fenga, ki je po neki drugi pokrajini ropal in kradel. Po nekaterih krajih notranje, Kitajske je razbojniška nadlo-J ga tako pogosta in huda, da sij na večer noben člbvek ne upa brez orožja na cesto. Tedaj vidiš revne kulije in lastnike riževih njiv, ki so si za svoj težko pridobljeni denar tcpIH lep sa- ŠKRAT Gospa Urška je zelo kratlfa' vidna. Pa je zadnjič vseeno pogledat umetniško razsta^0^ Naenkrat pravi: "No, to je sp. Ti ena tistih nemogočih in neur110 nih slik, ki jih mladi ljudje sd'f 1 trajo za umetnost." ?u<* Pa pristopi sluga: "Oprosti'0' gospa, to ni slika, to je ogle"1 d lo." lobi __pe; Lastnik cirkusa Želva se 1 ^ spri z ženo. Razdelila sta podi1! 11 je in nastopala nekaj časa vS^ zase. Ko sta se spet pobotala,; Želva naznanil prvo predstav" 1 tole pripombo: "Odkar nastC v mojem cirkusu zopet tudi A.. ja žena, se je zverinjak znatf a pomnožil." f„ __jcei i Slikarica Tatjana je udol)f p i namestila svoje slikarsko stofe lo sredi Beranove pšenice, da ima od tam najlepši raz#f°v na šmarno goro, ki jo hoče slikati. fle; Pride Beran in Tatjana pr^fta "Ali ste morda hudi, ker s«;, E tu?" PV] Beran zagodrnja v brado: 4k< prav nič. Narobe. Saj sem it^r mislil postaviti strašilo zopH. vrane v pšenico." —_______S . t mokres, da so zavarovani spi"11 ar napadov. j 1 Tudi v Tangkvantunu, v telo radi razbojnikov tako zlogih j-nem kraju, so vsi moški oboi^ ženi. Dozdeva se, da razbojnik ne ravnajo tovariško drug z gim in ne prizanašajo drug drVton gemu. io ■ Če razbojniki iž Lingfai^ napadejo vas Tangkvan, se M ni jo prebivalci tega kraja, prav so (ali mogoče zato, ^ ' so) sami razbojniki in tebi Vi meni nič postrelijo napadal^ 1 Oblasti se že več let trudili da bi zatrle to rozbojništvo. % i se jim je navzlic neizmernim tl!a kočam tudi posrečilo. Razdaja so tako Velike, da morajo policijske in vojaške čete j^o dobro založene in oborožene, ^oi se odpravijo na pohod zop{>o razbojnike. Uspeha je malo, Al so razbojniki vendarle goSpfK> darji položaja. Poznajo oze^a lje, se poskrijejo in zahrbt"^ napadajo redne čete. Tudi slavni razbojniki so lK Kitajskem; pesniki njih pus^ lovščine opevajo in opisujejo 1 ljudstvo, ki zna čitati, kar P5 žira to čtivo, čeprav so ta dA po petnajst ali dvajset zvezk0 debela. Tudi dandanes živijo še bojniki, ki se — kakor v pr^ ljicah — zavzamejo za rfeV$| nasproti bogatinom, — in H razbojniki, ki se na lastno pe?li iz iskrenega rodoljuba bojuje-' proti Japoncem kot prostovoM; ci in jim prizadevajo mnof: škode. Slavni kolovodja ropad^ Vinglun, je pred nekaj me$fj pri bojih na severnem Kitu* skem razdrl edini most čez ^ ko reko in je nato naskočil ^ Iponce. A nazaj ni več mogel j več sto razbojnikov so tedaj ^ jponci ujeli, kar pomeni, da jih postrelili. Vinglun ni mar | nikake vojaške šarže. Dejal J 'i da vendar ni nobena srana°^l če je človek razbojnik — na $ 1 tajskem. lOooJ Hou*rk«*vut(J jG' i-o.t ■:>■■:, So c t h i-si STRAN 3 ENAKOPRAVNOST RELIEVE PAIN IN FEW MINUTES To relieve the torturing pain of Rheumatism, Neuritis, Neuralgia or Lumbago, in a few minutes, get the Doctor's formula NURITO. Dependable;—no opiates, no narcotics. Does the work quiclcly—must relieve worst pain, to your satisfaction in a few minutes or money back at Druftglsts. Doji't suffer. Use NURITO on this guarantee toU&y. ■ _ fluuoaiwa as- • si- - »t.oo~ Do your eyes burn—feel tired, uncomfortable? Try Murine. It contains 7 help- t VjJffy.- (Ss, 1 ful ingredients which I, JE^g cleanse and clear eyes red- * J dened from fatigue—make rJRjjj^^l® your eyes feel dean, fresh, I®"®* alive 1 Much more effective than boric acid. Send for trial bottle. Mail 10c (stamps or coin) with your name and address to The Murine Co.. Dept. HS, Chicago. 111. V^ -perfect for cooking! 0 Kraft American lias a mellow, ful'-flavored richness that makes it perfect for sandwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Cheese to melt perfectly. f0NEL> Ciste, svetle, zdrave KRASNE OC1 so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Nasledrfje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo; dokler so v zalogi, po vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOe za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler še v zalogi. 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio PROFESSOR NOODLE IOBO .-'roressor :-T i crawl .beneath my car and rwe! I swear liKe Kail and thunder? Why can't designs be changed to save — us chaps from getting under? • A Motorist SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Get acquainted with this new wonder ""* metal that cooks better, permanently — fljBlpi.';' m hWi retains its gleaming lustre, won't stain, ^ JjfygiiSf rust or darken, cleans easier, lasts longer S i \ and safeguards health. Try it in your \ * jg$r|1 ' \ own kitchen—it's the best demonstra- /1 p if tion you can make of the economy and ' *" value of this beautiful cooking ware. SEE ST TODAY AT 2Sed hy your td®quawR, St r re is hoeus folks \k ttT (( Under? V SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. fjj- februarja, 1939. *\ Angležinja na čelu divjakov Ob severni avstralski obali je ^ Precej nepreiskana dežela, ki ji Angleži dali ime Arnhem- and. To je pusta nerodovitna P angla, ki obsega več tisoč jvadratnih kilometrov. V njej ;ra Prebivajo roparski domačini, 'So še precej na nizki kulturni »topnji. . Baje so po večini še kar lju-?°zrci. Ti ljudje so sila bojevi--1 ln jih avstralska vlada še do janes ni mogia ukrotiti. Zlasti ; 1Ca Kaledonskega zaliva je frecej nevarna. eta 1923 je tamkaj vozil par-Jk avstralske vlade "Douglas itfawson", ki je imel nalogo pre- 3 »i obrežje in meriti morsko tai>'°bočino. Sfj. Ta Parnik pa je zadel na pe-etfj o v Kaledonskem zalivu ter Biotopu. Rešilo se je nekaj .4 !;ki so srečno prišli na su-stll°,Tamkaj pa so jih zajeli div- 1 Job°maČini in J'ih aIi na mestu • ali pa zavlekli v svoja ^da na otoku. 16 iu ki se imenuje Aleksan-X ' začeli govoriti in so se te C«ce razširjale celo do Mel- ' in Sidneya, da mlada An- ' AavmJa še živi ter je sedaj po-I garica tega divjega rodu. ' I aJe hodi na čelu svojih bo- ; 'fok V' °borožena s streiico in | j :»r°m'vS sulico in bumerangom , l nožem. Tako • oborožena na lŽiU SV°^ih vojščakov raziskuje : j UtlSlo ter išče plena. il)al)ivjaki jo zaradi njene lepe Ve božansko časte. Tp 4o i g0vorice so trajale celih i j,et do današnjega dne. lfiicaa ^ Se PrePričali> kaJ Je res" ''tiari-86 *ansk® jeseni odločil rW 1 angleški znanstvenik in rWr°riPolog dr- Donald ThomP-|0 ' gre iskat svojo podivja- ^hkro-iakinjo. Sklep je bil sicer i« b°i Uarejen- sila težavno pa Uvesti ga. Posrečilo se .} da je iz notranjosti sko-Vje džungle prišel v severne žalske pokrajine. ;e' VSe ili , je kazalo, da bo prej fw Urnrl ali naravne ali ne-tC jVlle Smrti od strelice kake-4j '1^aka- To bi se bilo najbrž zS0'dilo, ko bi se ihooj.' Anglež ne bil seznanil s h)duav^jem nekega domačega, 1 je nanj naletel. 8 tem 4ja Varjem sta postala prija-pCr0v.]nakar ga je poglavar pri-?n;;atei§ naPrej poglavarju najbo-tif^Ja rodu ob Kaledonskem zalivu, ki mu vele "Old Man Wongo". i Angleški učenjak je tega no-1 vega svojega znanca kmalu prepričal, da so njegove namere do-; cela miroljubne. Z darili si je celo pridobil njegovo naklonjenost. Iz tega je potem sledilo, da ga je ta mogočni vladar priporočil ^ najprej svojim rojaKom v drugih krajih. To je storil s pomočjo nekakega optičnega telefona, ki je tamkaj prastara iznajdba. ^ S svetlobnimi žarki namreč avstralski divjaki že od prastarih časov dajejo svoje signale svojim sosedom. Tako so sose- -dje takoj vedeli, kak tujec prihaja k njim v goste. Mladi u-čenjak je dobil vedno več svobode in je nazadnje smel celo fotografirati vse, kar je videl. Med divjaki je ostal celih "15 mesecev ter je od tamkaj prinesel nazaj toliko zanimivih znanstvenih stvari, da je s tem močno obogatil londonske muzeje. Med svojim 15 mesečnim prebivanjem med divjaki je dr. Thompson nazadnje res našel tisto belo divjakinjo. Poroča o njej, da se je v teku let s svojo drznostjo, neustrašenim pogumom, svojo ročnostjo v orožju znala dokopati do časti poglavarja divjega rodu. Na grbi ima že več grozevitosti in zločinov, ki so se zadnja leta tamkaj dogajali. y Dr Thomas je deloma peš, deloma v čolnu prepotoval celih 1500 milj. Ugotovil je, da so nekateri domačinski rodovi tako dobrodušni, da so radi pomagali dobivati živež. Sicer pa mora priznati, da je bil živež zanj najtežje vprašanje. Ni namreč ves tamkajšnji živež za evropski želodec, čeprav ga domačini močno čislajo. Tako domačini kaj radi jedo polže, miši in kače. — Kdo bi angleškemu učenjaku zameril, če se, je , tak™ .slašgic^m i njegov želodec upiral. BARBARSKA CIVILIZACIJA LONDON. — Kitajski prosvetni minister je objavil žalostno statistiko. Po njenih podatkih je bilo od začetka vojne do danes porušenih in uničenih 211.8 knjižnic, 825 javnih čitalnic in 54 dragocenih zasebnih zbirk rokopisov, bronastih kipov in porcelanskih umetnin. Veliki, zahodnim učenjakom še neznani zakladi vzhodnega duha so bili spremenjeni v prah in pepel, nenadomestljive kulturne dobrine so po vojni postale žrtve civilizacije, ki se je v rokah Japoncev spremenila v element razkroja. Zdaj se na, Kitajskem s pravico izprašujejo, ali niso i-mele tiste sile, ki so se ob koncu minulega stoletja branile prihoda tehnične civilizacije v deželo in tako nasprotovale "napredku", vendarle povsem prav? i 6Enakopravnosti' Hffl * Društveni rkLI LjIliiJ/^K FEBRUARY 10. februarja, petek — White 2 Motor Union Local 32, ples v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 11. februarja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja, ples v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 11. februarja 1939, sobota — „ Društvo "Soča", štev. 26, S. d D. Z. priredi svoje letno veselico v Češki sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave. ^ 11. februarja, sobota. — Tinkers Club ples v SDD na Waterloo, Rd. j 12. februarja, nedelja. — Skupna društva fare sv. Vida, ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ^ 12. februarja — Večerjo s programom priredijo Progresivne Slovenke ob priliki 5 letne ^ ustanovitve, v SDD na Waterloo Road. 12. februarja — Koncert in igra ^ Mladinskega zbora na Holmes Ave. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 17. februarja, petek. — Sunny ^ Ray's Oreh., ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 18. rebruarja, sobota. — Ženski klub Slov. doma na Holmes , Ave. priredi maškeradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue. 18. februarja, sobota — Rambling Knights, ples v Sloven-skem narodnem domu na St. Clair Ave. 18. februarja — Hiša Kralja ! Davida in Progresivne Slovenke, št. 3, srnjakova večerja v Društvenem. Domu na Recher Ave. 18. februarja, sobota. — Društvo Cerkniško Jezero, št. 59 SDZ ples v SDD na Water-1 loo Road. . 18. februarja, sobota. — 25-let-nica društva Doslužencev v Twi-Light Ballroom. , 19. februarja, iftaeija — Croa-L tian Catholic Union, maške-radni ples v SDD na Water-L loo Rd. r 19. februarja nedelja — ženski odsek S. N. Doma, ples in zabava v avditoriju SND na St. > Clair Ave. 21. februarja, Pustni torek — Ženski odsek maškeradni ples . v SDD na Waterloo Rd. . 25. februarja, sobota — Atle-t tični odbor SNPJ, plesna ve-x selica v avditoriju SND na St. Clair Ave. . 26. februarja, nedelja — Dram/ društvo "Ivan Cankar", igra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ? 26. februarja, nedelja. — Čitalnica SDD koncert in ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 28. februarja torek — Jugoslav University Club (Andrica bo kazal slike iz stare domovine) v SND, na St. Clair Ave. V (T MARCH 5. marca, nedelja — Koncert Slejkotovih bratov v SDD na ? Waterloo Rd. 5. marca nedelja — Proslava 15-letnice Slovenskega Narodne- « ga Doma v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 11. marca, sobota — Ples društva Comrades, št. 566 SNPJ v SND na St. Clair Ave. ( 12. marca, nedelja. — Prisland Cadets predstava v Slovenskem narodnem domu, na St. < Clair Ave. 12. marca, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verovšek" i-gra v SDD na Waterloo Rd. 18. marca, sobota. — Progresivne Slovenke prireditev v SDD na Waterloo Rd. 18. marca sobota, — Painters Progressive Club, ples v avditoriju S N D, na St. Clair Ave. 19. marca, nedelja. — Proslava 35-letnice društva "Naprej", št. 5, SNPJ v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. 26. marca, nedelja. — Dram. društvo "Abraševič", predstava v Slovenskem narodnem domu na St, Clair Ave. A P R ; 5 2. aprila, nedelja. — Pasionski Klub, predstava v avditoriju j S N D, na St. Clair Ave. 9. aprila, nedelja — Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S N D na St. Clair Ave. 14. aprila, petek — 23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 15. aprila, sobota — Spartans, št. 298, SSPZ, veselica v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Sloga" v S. N. D. na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja — StrUgglers SNPJ ples v SDD na Waterloo Rd. 22. i prila, sobota. — Dr. sv. Vida. št 25, plesna veselica v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. 23. aprila, nedelja. — Koncert mladinskega pevskega zbora v S. D. Domu na Waterloo Rd. . 23. aprila, nedelja — Mladinski zbor SDD koncert v SDD na / Waterloo Rd. , 23. aprila, nedelja. — Sam. pev. zbor "Zarja", pomladanski koncert v avditoriju Slov. N. Doma na St. Clair Ave. . 28. aprila, petek — White Mo- tor Union local 32 ples v av-1 ditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 29. aprila — 10-letnica ženskega odseka Slovenske Zadruge z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra The Melody Club. 29. aprila, sobota. — Slov. Žen- " ska Zveza št. 50, plesna veselica v avditoriju Slov. Nar Doma, na St. Clair Ave. 30. aprila nedelja — Pomladanski koncert društva "Zvon" v S. N. D. na E. 80 St. 30. aprila, nedelja, — Opereta "Jadrana" v SDD na Waterloo Rd. 30. aprila. — Majska proslava "Zarje" in Kluba št. 27 JSZ v avditoriju SND. MAY 6. maja, sobota — Ples društva Modern Knights v Društvenem Domu na Recher Ave. 6. maja, sobota — Clevelandska federacija SNPJ bowling tour- . nament prireditev v SND na St. Clair Ave. 7. maja, nedelja — Koncert in ples v Društvenem Domu na Recher Ave. 7. maja, nedelja — Clevelandska feedracija SNPJ ples v avdi- * toriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. 13. maja, sobota — Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 14. maja, nedelja — Pevski zbor "Slavčki", koncert in ples v Slovenskem Narodnem Domu, na St. Clair Ave. 20. maja, sobota — Častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. JUNE 3.—4. junija. — prireditev Klub Društev doma v Društvenem domu na Recher Ave. 4. junija". — Piknik priredi "Jadran" na MOčilnikovi farmi 18. junija. — Piknik priredi dr. "Na J litrov em", št. 477 SNPJ pri Zornu, Bradley Rd. 25. junija — Piknik Zarje in kluba, št. 27 JSZ na Močilni-karjevi farmi. 1 25. junija, nedelja. — Piknik soc. kluba št. 28, JSZ pri Zor-1 nu na Bradley Rd. t JULY * : 16. julija, nedeja — Zbor "Sloga" priredi piknik na Stuško-3 vi farmi. . 23. julija. — Piknik priredi Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ na Zornovih prostorih, r Bradley Rd. , OCTOBER 29. oktobra, nedelja — Kon-t certna proslava 25-letnice 3, društva "Zvon" v SND na E. 80th St. i NOVEMBER ! 30. novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avdito-I riju SND. r! Oglašajte V — "Enakopravnosti" RHEOIOTISI FuSI »flavored QUICK RELIEF FROM EYE STRAIN H ■due to (Just, Sun> fight-glare; MB drivina. movies, read in a, etc. ^K iSp^^^A Remember—when you take a Smith Brothers f l^ttjafo raji* \ Cough Drop you get Vitamin A—extra! ^sassSt Smith Bros. Cough Drops are the M 1 only drops containing VITAMIN A SmM A ^flLT^^L This is the vitamin that raises the resistance of the mucqus■ mcnjbrsjijss.ttf tJiC.SKJSC SM^j^ TRADE^OHMMF and throat to cold iaSAAiooš. /jjHiSfflr MARK Kn ji^es«* ENAKOPRAVNOST \jtfL * - " v I,L ''Jri / MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED BY OUR GOVE RNMENT BTR'AK 4 mi domačini. Kar gnalo jo je iz' rodovitne, gosto naseljene doline v samote višav. Zdaj se je spet peljala vzdolž ob Eisacku, čez most, ki je bil podoben brvi, skozi sive vasi, mimo graščin z visokimi slemeni; potem je pozdravila s pogledom in dušo to, kar zanjo ne fcji več smelo biti na svetu, pa je bilo vendar še zmeraj del njenega sveta. Pod grajskim posestvom je u-stavila voz. Ovila je vajeti ob jesen, vzela cvetje z voza in krenila po stezi skozi oboke vrhov in vej, ki so bili temni kakor noč, do kapele in grobnice grofov Ennskih. Preden bo na gradu zvedela, zakaj so jo tako hitro poklicali, je hotela prinesti obema mrličema svoje cvetje; saj ie_ bila namenjena njena pot. tudi sinu mrtve matere. Kakor bi šla mimo odprtega groba mlada, dobra pomladanska boginja in za trenutek vstopila, da bi dala nekaj svojega obilja tudi mrtvecem, je bila Ju-dita Platter jeva v mračnem prostoru. Hodila je od kamna do kamna, po tleh, ki so skrivala v sebi utrujene duše, in spustila iz svojih rok dehteče, svetlo breme, da je padlo — padlo na temno postavo, ki je ležala na tleh. Kakor bi ga bilo nekaj vrglo na tla, je ležal menih na beleži mramorju, kakor na mrtveca so padale Juditine cvetice nanj, ki se ni ganil, na sina, ki se je vrnil k materi. Ker je pritiskal svoj obraz k nagrobnemu kamnu, mu ni mogla videti v lice. Da pa je zvedela, koga je pokrila s svojim cvetjem, ji ni bilo treba šele pogledati črt njegovega obraza. Ni kriknila, še zaječala ni. Toda ko se je hotela premakniti, da bi takoj spet šla, se ni mogla ganiti. Ostala je negibna kakor sin na grobu svoje matere, ki je pustil, da ga je zasula s cvetjem, ne da bi se premaknil, ne da bi bil sploh kaj občutil — tako zelo je bila njegova duša pri raj-nici. Stala je zraven njega; zviška je gledala nanj; življenje bi bila dala, če bi se bila smela skloniti k njemu in ga prijeti s svojimi rokami svojimi močnimi rokami! — in ga dvigniti, da bi položila* njegovo glavo na svoje prsi, na svoje srce, polno sestrske ljubezni: "Odpočij se, ti, ki si od zgrešenega življenja na smrt utrujen! Tu je tvoje mesto za počitek." Svoje življenje bi bila dala, če bi se bila mogla vreči k njemu na tla in zraven njega obležati, da bi bila sama kakor mrtva, da bi z njim skupaj umrla, da bi se z njim v smrti združila. Ni mogla tega, ni smela! Premakniti se je morala; obrniti se je morala od njega, ki se je obrnil stran od nje. Morala je iti stran, ven, ni smela obstati in pogledati nazaj; še bežnega pogleda ni smela vreči nazaj! A tedaj — Zdajci se je zganil kakor v sanjah; kakor v sanjah je izpre-govoril.,.. Morala je iti stran! Niti za trenutek ni smela več ostati! Ni smela slišati tega, kar bo rekel sin svoji materi: ta sin svoje matere. Hotela je zbežati, pa je ostala. Kaj je zdaj zaklical? . . . Neko ime? Svoje matere ime? . . . Kakor obupanec, ki ga je njegov Bog zapustil, ki ga je njegov Bog zavrgel, je klical duhovnik na grobu svoje matere neko ime tja dol k rajnici: neprestano le eno ime: ",Judita! Judita! Judita!" Ko so zaklicale te ustnice njeno ime s krikom umirajočega, je dobila Judita toliko moči, da. se je iztrgala iz svoje omrtvelosti. Njen obraz je bil kakor rože, ki jih je prinesla, ko je bila prišla. Judita! Judita! Judita! Od mrtvih je šla Judita v lesketajoči se majniški dan, ko je vstal nekdo od mrtvih. Ne zanjo. Zanjo je ostal mrtev, pokopan. Še zmeraj je brala s vo-jimi notranjimi očmi na nagrobniku, ki mu ga je bila v mislih postavila: "Tukaj počiva blaženo v svojem Bogu: Rok, grof Ennski, ki je umrl v svetem mestu Rimu." Ali lahko mrtveci govore in kličejo imena? Ali lahko vzdihujejo, ihte, jokajo? . . . Njeno ime je klical. Na . grobu svoje matere je klical svoji materi .njeno ime. Njeno ime je bilo na grobu njegove matere njegova molitev: "Judita! Judita! Judita!" In ko je klical njeno ime, je čula vzdih, ki je bil podoben ječanju, krčevito ihtenje, da je videla, kako je ves vzdrhtel, pridušen jok . . . Gotovo so bile to prve solze, ki jih je potočil, ka? mu je mati umrla. Skozi vriskajoče ptičje žvrgo-lenje, skozi pomladansko tkanje v vrhovih je neprestano slikala svo-je ime: "Judita! Judita! Judita!" Njegov glas . . . Zvoku njegovega glasu je prisluškovala, kar se je od nje poslovil in šel v Rim — kar je v Rim "poromal". Nobenega človeškega glasu, ki bi bil tako blagoglasen, ni poznala. Majsko solnce in pomladanska mladost sta žarela in vriskala iz njega. In s tem žare-čim, vriska jočim glasom bo od* tlej molil vse svoje življenje h Gospodu, pel psalme, responso- rije in litanije. In kako nežno je zvenel njegov glas! S kakšnim prizvokom hrepenenja, strasti, ljubezni — Temu se je upirala Judita Platter jeva. Vendar je morala njena duša neprestano prisluškovati prizvoku hrepenenja, strasti, ljubezni, ki je živel v njegovem glasu, če je govoril z njo. Zdaj je slišala iznenada spet njegov glas in še zmeraj je bil v njem tisti zvok, ki jo je ob njem izpreletelo. Toda na grobu rajnice ni klical posvečenega imena "mati"; tudi ni poklical trikrat blaženega imena Marijinega, — poklical je ime posvetne ženske — njeno ime . . . Judita se je morala zbrati. — Morala je doumeti, da se ji ni sanjalo in da živi v resničnem svetu. Pomlad je bila. Okoli nje se je razlivala vsa sijaja polna pomladanska krasota. To je bila njegova domovina, ki jo je ljubil skoraj še bolj ko Juditko; njegova domovina, ki se ji je izneveril, skoraj prav tako sraifiot-no kakor samemu sebi. In zdaj se je vrnil! Zato so jo torej poklicali Kako so jo mogli zato poklicati na grad Enno ? Kaj jo je brigala ta vrnitev? Saj ni bila Vrnitev izgubljenega sina. Grofu En-skemu ni bilo treba zaklati ži- vinčeta in povabiti na slavno? no pojedino gostov; saj vends ni bil njegov najmlajši in na, bolj ljubljeni sin nikoli izgublja in zato ga ni bilo mogoče najti. Kaj naj še isce tu? . . . N'^ Kaj naj zdaj stori? . . . Tak*-— naj se vrne. To se je zgodilo Z^L to, ker je poslušala klic. Kaj brigajo ti ljudje? Če bi jim bi*®31 zmeraj ostala tako tuja, kaK J^ je bil zmeraj njen ves značaj f kakor bo ostal. Prišla je do svojega voza. V selo je zarezgetal konjič goSpj| darici naproti. Judita je sto#nd h krasni živali in jo pogladi^tk po vratu; morala se je dotakniPa tega, kar je bilo njena last. M«' " ko skcraj nežno je drsela teirfah no porjavela ženska roka ftu njegovi svileno se lesketajoči k' * ži. Ta roka sploh ni bila vajeijBte ljubkovanja, tudi ne pri svoji,rti štirinožnih ljubljencih. en "Domov pojdeva spet!" f ' 1 3) (Dalje nritiotinW, a s ——-—---A p. Angleščina h za tujezemce-odrasle za pričff6ts nike ali napredujoče učence, fa Privatni pouki pi FRANCES ZVERINA fj1 301 CITIZENS BLDG. J, 1 Tel.: CHerry 4050 ,J\C VLOGE v tej posojilnic'' zavarovale do $5,000.00 po Fed«**' Savings & Lo&n Insurance Corp°[ ration, Washington, D. C. j Sprejemamo osebne ln društven« vloge Plačane obresti po 3°Jq St. Clair Savings & Loan C0' 6235 St. Clair Avenne HEnd. 56" Beware Kidney Germs if Tired, Nervous/Aching "O, Gee!-Grandma's Walking Downstair* Are ybu Run Down, Nervous, suffer Aching or Swollen Joints? Do you Get Up Nights, or Buffer from Burning Passages, Frequent Headaches, Leg Pains, Backache, Dizsiness, Puffy Eyelids, toss ol Appetite and Energy? II so, the true cause ouen may bo germs developed in the body during colds, or by bad teeth or tonsils that need removing. These germs iwa> attack the delicate membranes of your Kidneys or Bladder and often cause much trouble. Ordinary medicines can't help much because thev don't flght\the germs. The doctor's formula Cystex, now stocked by all druggists, starts fighting Kidney germs in 3 hours and must prove entirely satisfactory ln 1 week and be exactly the medicine you need or money back is guaranteed. Telephone your druggist for Cystex (Slss-tex) »today. The guarantee »protects vou- Oopr. 1937 The Knox Co. NO JOKE TRADE A cough due to a cold is no joke. Get Smith Brothers Cough Drops. (Black or Menthol.) Cost only yet they're a real cough medicine. Smith Bros. Cough Drops are the only dropscontaining VITAMIN A This is the vitamin that raises the resistance of the mucous v membranes of the nose and throat to cold infections. t OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome "^SSSsSSsS a HBSSK- - Bold by Druggists I i - IJB M J MJ . Use ^IHMVM weldona ^^M'mmMakMi Tablets "^SasS -■ Write for FREE, fully Illustrated 24-paga Book, "History of RHEUMATISM" with cbapter discussing germs of rheumatism to 0 WELDONA CORPORATION a Desk 7, Atlantic City, N. J. # Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either beeauso of stomach disturbance, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science hag found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plat'j Burfaces. This Bafe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and gum surfaces. Halts fermentation and putrefaction. a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lac^ert Fharmacal Co., St. Louis, Mo. ^Jt F FICI E NT^ Use only on* level tea* spoonful to a cup of tilted flour for most recipei. MEN, because they are men, can never understand a three-quarter wife—a wife who is all love and kindness three weeks in a month and a hell cat the rest of the time. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening tho discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. PINKHAM'8 VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." Check Below And See If You Have Any Of The Signs Quivering nerves can make you old and haggard looking, cranky and hurd to live with—can keep you awake nights and rob you of good health, good times and jobs. Don't let yourself r'go" iike that. Start taking a good, reliable tonic—one made especially for women. And could you aak for anything whose benefits have been better proved than world-famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound? Lot the wholesome herbs and roots of Pinkham's Compound help Nature calm your shr'eking nerves, tone up your system, and help lessen distress from female functional disorders. Make a note NOW to get a bottle of this time-proven Pinkham's Compound TODAY BAKING POWDER Same price today as 48 years ago 25ouncesfor25{ Manufactured br bakinf powd 6. februarja, 30j . V vseh svojih udih je iznenada začutila silno utrujenost od pomladanskega zraka, ki se je gibal v južnem vetru, vetru iz Rima! Z utrujenimi koraki je šla k lahkemu vozu; pred njim je mladi konj nestrpno kopal tla s kopiti in pozdravljal gospodarico z veselim rezgeta-njem. Skoraj bi bila morala ona, močna in ponosna ženska, za trenutek obstati s svojim cvetnim bremenom ,da bi premagala nenadno slabost: "Morda ga bodo prav jutri pokopali —" In stala je tako in na njenem prstu je bil njegov prstan, ki ji ga ni mogla nobena sila iztrgati, in v njenem srcu je bila njegova nezvestoba, ki je ni bilo mogoče pozabiti. In v njeni duši ljubezen, ki je nič ni moglo ubiti; ki bo še močneje, še lepše v njej zagorela, če ga bodo v Rimu pokopali. Oprezno, skoraj nežno je položila cvetje v mali tirolski voz, ki je bil dovolj trden, da je lahko vozil po tirolskih cestah. Sedla je vanj. Velela je hlapcu, naj ji da povodec, in mu rekla: "Danes te ne potrebujem." Še ntkaj je ukazala za dom in j gospodinjstvo, če se pred nočjo ne bi vrnila, potem pa se je odpeljala. Nekaj časa jo je še spremljala njena grajska mar-šalka — čaplja. Toda v svoji službi osivela stara gospa je i-mela trde noge in peruti je tudi niso hotele več prav nositi. Judita se je peljala skoz:} kostanjev gozd, ki mu je na vrhovih tkala pomlad zlato tenčico. In travnata tla so se iskrila v škrlatu kukavic — prav tako, kakor je bilo pomlad za pomladjo, kakor še bo pomlad za pomladjo, medtem ko so rodovi, ki so gospodovali na Platterjevi domačiji, tam živeli, delali, u-mirali, da bi napravili dovolj prostora novemu življenju, novemu delu, novemu umiranju. Če ne bo Judita Platterjeva zakonita žena in mati mladega rodu, bo pripadlo vse, kar bo zapustila, daljnim sorodnikom, ki jih še ni nikoli videla in ki se zanje ni prav nič brigala. In že zato naj bi prišla domačija v roke, ki bodo odločne in dela vesele. Po njih je hotela pogledati. In to kmalu; to že zdaj. Medtem ko so se njene misli ukvarjale z namenom in vzrokom te vožnje, je gledala po svojem imetju ter se ni hotela zatopiti v skrbi in pozabljenje svojih gospodarskih dolžnosti: "Marelice lepo cveto. Če ne bo nobene nočne slane več, bodo i-menitno obrodile. Da sem jih zasadila, je bilo takrat zelo pametno. Seveda nisem mislila biti pametna, ampak le koristiti sem si hotela. Za pametnost nisem prav nič nadarjena. To pa nič ne škoduje. Pametni ljudje v dolini me zdaj posnemajo; še celo graščaki. Le grof z Enne ne. Njemu se taka no-votarija ne zdi vredna njegovega starega imena. Možaku pač ni mogoče pomagati. Staro in trhlo, ki ne mara ter ne dela novega in krepkega, naj v božjem imenu samo v sebi razpade, razkroji naj se in konča . . . Pred kratkim je spet kupil neki laški kmet njivo za turščico od grajskega imetja in si na njej sezidal hišo. Mi sami dajemo svojo lepo deželo Tirolsko najhujšim sovražnikom; saj to so ljudje od tam spodaj. Mojo Platterjevo domačijo sme dobiti samo pravi Ti-rolec. Rajši naj bo Nemec, kakor da bi imel le kapljo laške krvi v svojih žilah! Že kapljica lahko postane nekoč za nas krvava grešna povodenj, ki bo v i njej utonila vsa Tirolska ... On ! pa je ostal v Rimu!" Tedaj so prišle njene misli spet tja, kjer je krožila njena ponosna duša kakor kraljevski orel okoli vrha Schlerna. ' V Briksenu so mlado gospodarico Platterjeve domačije zelo pozdravljali: bolj spoštljivo kakor zaupno in prijazno. Mnogi so obstajali, gledali z ugodjem za lepo vprego in njeno voznico ter premišljali: "Zakaj se še zmeraj sama vozi skozi življenje? Saj je še mlada, srce ima v prsih kakor druge ženske. Samo med najboljšimi bi ji bilo treba izbirati: med moškimi, ki ne bi odbili naše plemenite gospodične. Toda Platterjevi se nihče ne zdi dovolj vreden. Brhka je in pametna kakor nobena druga v deželi; toda tudi nobena druga ni tako ponosna in stroga." Kadarkoli se je vozila Judita v Briksen — to je storila samo tedaj, kadar je bila res sila in le malokrat na leto — se je ogibala gostilne pri "Slonu". Rajši je napravila ovinek skozi kamenite ozke ulice med senčnimi hodniki starega, pobožnega mesta, kjer jo je vse poznalo in kjer se je vendar čutila tujko. Tujka je hotela ostati. Od leta do leta bolj je čutila, kako malo skupnega ima z ljudmi. Tudi s svoji- Lično delo THE AWFUL PRICE YOU PAY FOR BEING« NERVOUS : 0: - ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? SE NIKOOR NISEM IMEI.H IAKO 1 WJr* « BOLEČIH ALT OKORELIH »ISIC V I r fo T / MOJEM vOATU NITI GLAVE NE^MOBtM H \ PREMAKNITI. ^ ■ pAIN-EXPELlER.KL'n GA Stekleni« \ t. ^ PA BOi PRESENEČENA KAKU IE 00 yZJT ^POPRAVILO IN TI PAL duPOVlTOOLAJŠANJEj Uporabljajte liniment, ki so ga Vaši stofiii in dedje uporabljali izza leto 1867 za odpomoč proti bolečinam » mišicah. Nabavite si danes steklenico Pain. Expellerja s Sidrom na ikotlji pri Vašem lekarnarju. 33 PAIN-EXPELLER