125. Številka. Ljubljana, četrtek 1. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, Is vsem II ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta Vj j ita četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., Za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiljanjV dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah iri dijake velja znižana cena in sicer: Za četiristopue petit-vrste Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačujo do i 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2« poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v ,Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vojni budgeti. Cel svet toži, da neizmerni vojni budgeti evropskih držav požirajo narodno blagostanje, kot nenasitljive zveri, katerim se hote ali ne, hote mora vreči v krvavo žrelo najboljši sad človeškega truda. Cel svet je jedin v prepričanji, da so oni najneznosljivejša muka sedanje generacije. In vendar vzdržujejo vse velike države evropske ogromne armade na nogah, vendar zastopniki narodov, kateri imajo besedo v državnih svetih, sami votirajo tistemu požeruhu terjan tribut. Srednjeveške pripovedke o drakonih in devicah, katere so se jim morale izpostavljati za pičo, uresničujejo se dandenes v državnem življenji. Sedaj pa sedaj se res čujo glasovi — in ti sami ne upajo zmage — da naj se zniža število vojaštva, da naj se skrajša Čas vojakovega službovanja v orožji, da naj se dopustniki in reservisti za menj časa pokličejo k tem vsakoletnim vajam, da se bode vsled teh činov vsaj nekoliko zlaj-šalo teško breme, ki pripogiblje sedaj državljane do tal. In niti te polovičarske zahteve se ne dado uresničiti. Kdor jim govori besedo v sedanjem politično kritičnem času, kakor ga še nij bilo kmalu, temu pravijo, da nij pa-trijot. Zakaj ? — je znano: ker se jedna država boji napada druge, ker jedna država drugi ne verjame, ko govori v svojej miroljubnosti, ker je mejnarodno zaupanje — govorimo le o alijiranih silah, o nealijiranih se to itak uže od nekdaj po sebi razume — ker je to zaupanje zginilo, ker je načelo seda-njesti v političnem, kot v zasebnem življenji postal Bismarkov izrek, da ima sila prednost pred pravom. Zato si skušajo pridobiti ali uže pridobljeno silo ohraniti vse države. — Zdi se nam, da „država" tu in prej nij bil pravi izraz, recimo rajše diplomacija, kajti Listek, Hegerjeva slavnost. V Polički (na Češkem) 14. maja. [Izv. dop.] (Piše Anton 13 o z on šok.) „Slovan povsod brate ima!" Jeden najlepših dnij na mojem potovanji iz sredine južnih Slovanov k severnim bratom je dan Ilegerjeve slavnosti v češko-slovanskem mestu Polički. Ta dan nij slavila samo Češka, odnosno češki stenografi in vsi prijatelji stenografije na posebej a lepe umetnosti v obče, nego ž njimi vred svetkovali so — vsaj v duhu — tudi južni Slovani, posebno Slovenci in Hrvati spomin tega vrlega moža. Da tudi drugi severno-slovanski narodi nijso zaostali, to se razume, posebno če se vzame v poštev, da so i Nemci ne samo poslali deputacije nego i telegrafičnim potem svojo soudeležbo priznavali. — Ker morda ne bode ona precej demoraliziran organ mejusob»ega občenja držav — je zakrivila ta kulturnih narodov nevredni politični položaj, bodi si zavoljo nenasitljive čestilakoinnosti nekaterih — ali vseh? — diplomatov, bodi si zavoljo njihovega sovraštva do njim tujih narodov. Diplomacija je kriva tega stanja, ona tedaj tudi velicih vojnih budgetov, in nij nič druzega nego pripoznanje lastne politične nezmožnosti ako trdi kak diplomat, ki vodi, kakor grof Andrassv, uže več let vnanjo politiko velike države, da se je kritični položaj za to državo rodil brez njega ter da ne ve, kaj bode prinesel prihodnji najbližji trenotek osodepol-nega, in s to trditvijo slabo opravičevaje samega sebe ob jednem tudi pobija zahteve o znižanji vojnega budgeta, ter grozi, da odstopi, ako se ne dovoli vse. In večina poslancev mu pritrjuje, ker so prepričani, da bi nobeden izmej njih ne bil zmožen ustvariti boljšega stanja. Tako ostane tudi v Avstriji, akoravno menda nij več sposobna privojevati si novih dežel, drakon vojni budget v nepri-krajšanem uživanji svoje vajeno tolste piče, vzlic „mirotvornej" alijanci treh cesarjev, v katerej je Avstrija odličen člen. Ko se je omenjena alijanca rodila in je vsa njena žurnalistika glasno trobila svetu : mir, mir, trikrat mir, takrat bi bila kaka leh-kovema duša kmalu mislila, da miru nij treba na milijone bajonetov naslanjati se, da bodo tedaj evropske vojske na minimum znižati se dale, ter da si bode delajoče človeštvo — trudno robotanje za nikdar site vojne potrebščine — skoraj vsaj za malo časa oddahnilo. Se ve da se je v tej nadi videla takoj prevarjeno, saj je alijanco ustvaril Bismarkov strah pred francoskim povračilom, Gorčakova prijaznost llisiuarku, in Andrassy-jeva osamelost, — ne njihovo miroljubje, vsem čitateljem „Slov. Naroda" znano ime Ignacija Jakoba Hegerja, (nekaterim je iz „Jug. Stenografa" znano), hočem najpreje v glavnih potezah naslikati nja življenje in delovanje. Ileger se je narodil 1. 180.S v Polički (v Hrudimskem okraji.) Dovršivši prve Šole v rojstnem mestu, nadaljeval jih je v Litomišlah, a svršil naDunaji. Na Dunaji počel se je za stenografijo zanimati, upoznal se je ž njo do dobra, in potem počel razširjati jo, ne samo na Dunaji, kder je ustrojil prvo stenogr. društvo v Avstriji „centralno društvo Gabelsbergerskih ste-nografov avstr. cesarstva," katero še dandenes (uže blizo 30 let) obstoji i vspešno deluje. Akoravno je bil na Dunaji jako oddaljen od svoje slovanske domovine, vendar nij pozabil tudi za njo storiti, kolikor je bilo v njegovih močeh, kar je sveta dolžnost vsacega človeka nasproti narodu svojemu. Kot posebni veštak na polji stenografije, bila mu je se ve da misel, razširiti to lepo umetnost mej svojimi rojaki in tudi ta prevara je bila jedna mej uzroki, zavoljo katerih nij bila ta alijanca pri nepristranskih opazovalcih nikoli v velikem čislu. Popolnem pa je izgubila zaupanje, da ohrani mir — sedanji „oboroženi mir", ki je skoro istih hudih nasledkov kot vojna, odkar zahteva rešitve orijentalno vprašanje, na katero mati alijance, slavna diplomacija, ne ve druzega odgovora, nego da bi vsaka alijirana sila, rada nekaj otrgala temu vprašanju, da pa si tega nobena ne upa takoj in naravnost storiti, ker se — to se bere mej vrstami vsake diplomatične izjave — druzih dveh prijateljev boji. Vse to pa nikakor no škodi, da narodov zastopniki (?) takej diplomaciji dovohnjejo Še vedno velike budgete za vojsko, dovoljujejo, ker si po odstopu te, ne upajo dobiti mej so-boj poštenejše, za blagost in miren napredek narodov res vnete diplomacije, ki bi bila čist in blag organ mejnarodnega občenja. Dokler človeštvo ne bode imelo moralične moči dovolj, da diplomatom take vrste odtegne stol, na katerem zdaj sede, tako dolge zasluži „oboroženi mir" in krvave vojne, njegovo javkanje zavoljo njih pa zasmeh; le narodi, katerim so vezana usta in ki so prisiljeni „plačati" brez ugovora — saj se presliši, akoravno storjen — ti so vredni pomilovanja. Štajerski Slovenci, pozor! Iz Maribora 2G. maja. [Izv. dop.] Poročati vam moram o postopanji našega c. k. okrajnega glavarstva glede novih volitev v okrajni zastop, katero je takšno, da se bode vsacemu, kdor ima kaj pravnega čuta v sebi, neverjetno in v postavno vladanej državi nemogoče zdelo. Kakor drugod, tako so tudi tukaj nove volitve za okrajni zastop razpisane, ter se imajo začetka junija vršiti. Imenik vo- ----- - 1 =» najbližja in najbolja. Podal se je torej v svojo domovino, počel predavati stenogr. sostav po njem češkemu jeziku priredjen z najboljim vspehom. A kakor bratje Cehi sploh, tako tudi on nij bil samo Čeh, nego i Slovan. Počel se je torej ozirati na druga slovanska narečja ter izdal knjigo, v katerej je bila Ga-bidsbergerjeva stenografija priređena štirim glavnim slovanskim narečjem: ruskemu, češkemu, poljskemu in jugoslovanskemu. Ileger je bil torej tudi prvi jugoslov anski stenograf, kojega načela bodo v našej steuo-grafiji zmirom kot temelj veljavna ostala. Vredno je torej, da so bili pri slavnosti tudi Jugoslovani zastopani, a ker se to v dostojnem broju zarad veliko daljine zgoditi nij moglo, vzel sem si jaz kot urednik prvega jugoslov. stenografičnega lista čast, da tej slavnosti prisostvujem in v imenu Slovencev Hrvatov in Srbov nekoliko besed v slavo llegerjevo na njegovem domu pregovorim. A zdaj, ko je lilcev za skupino veličin posestnikov leži pri c. k. okrajnem glavarstvu. Te dni gre jeden tukajšnjih narodnjakov, poslanec dr. H udaj pregledat t« imenik, da bi se prepričal, je-li pravilno sestavljen. G. c. k. okrajni glavar Seeder precej reče, da je čas za reklamacije uže zamujen, ker bode volitev 6. junija. Dr. Radaj pregleda vendar imena vpisanih volilcev, katerih je kacih 320. Začudi se, da je letos dosti menj volilcev vpisanih, nego pri poslednjej volitvi in da so skoraj sami me-ščanje mej volilci, kmetskih posestnikov pa jako malo. Tedaj naravnost izreče, da imenik nij pravilno sestavljen, ker je izpuščenih mnogo kmetskih posestnikov, ki plačujejo po 60 gld. direktnega davka, imajo tedaj v skupini velicih posestnikov volilno pravo. G. Seeder se izgovarja, da je volilni imenik sestavil po izkazu c. k. davkarije. Dr. Radaj v doka/:, da so mnogi volilci izpuščeni, zahteva imenik volilcev poslednje volitve pred tremi leti. Frimerja ta imenik s sedanjim in najde, da nič menj, nego SO, reci osemdeset kmetskih posestnikov, ki so pred 3 leti imeli volilno pravico, g. Seeder nij uvrstil mej volilce, ampak jim vzel volilno pravico, da si vsak teh črez GO, pa tudi 100 gld. in več direktnega davka plača. G. Seeder v velicih zadregah, da se je odkrila taka nezaslišana samovoljnost in nepostavnost, skuša vso krivdo naložiti na c. k. davkarijo. No če res c. k. davkarija v Mariboru trdi, da le-ti kmetski posestniki ne plačajo 60 gld. direktnega davka, potem pa jih tudi od njih ne sme zahtevati. Govorica o tej čudnoj sestavi volilnih listov se je kmalu raznesla po mestu in celem okraji. Kakšne sodbe so se slišale o c. k. okrajnem glavarstvu, vam ne smem pisati z ozirom na državno pravdništvo. Nekateri veliki posestniki pa so se zbrali in vložili reklamacijo pri c. k. okrajnem glavarstvu proti vršenji volitve na podlogi teh volilnih listov. Ako bi reklamacija ne pomagala, potem se mislijo obrniti naravnost do g. namestnika v Gradci. A še nekaj čudnega je zapazil narodnjak v imeniku volilcev. Kdo, mislite, da je tudi vpisan mej volilci velicega posestva našega okraja? No, nikdo drugi, kakor „kamški strah", Konrad Seidl. Istina! „Kako pa pride ta mož mej volilce? Kje ima svoja posestva? Saj vendar tu vsako dete ve, da Seidl nema ni jedne pedi lastne zemlje?" g. Seeder se izgovarja, da je bil Seidl sam prišel reklamirat svojo volilno pravico ter z davkarskimi knjižnjicami (od katerega leta so bile in na koga so se neki glasile te knjižice?) dokazal, da plača črez 60 gld. davka od svojih posestev. Ne mara leže ta njegova posestva kje-god na Nordpolu ali pa v luni. A cela stvar ima svojo jako resno stran. G. Seeder kot privatna osoba sme imeti najgorkejše simpatije do kogar hoče, sme biti pobratim Brandstetterja ter se s Seidlom identificirati, kakor mu drago. A. g. Seeder, kot c. k. državni uradnik ne sme državne avtoritete tako kompromitirati, da z njenim ščitom krije osobe a la Seidl. G. okrajni glavar Seeder tako dobro ve, kakor vsak drug Mariborčan, da nema Seidl nobenega posestva, ipak ga uvrsti mej velike posestnike. Osemdesetim poštenim kmetskim posestnikom, ki morajo svoje davke redno plačevati in ki nikogar nijso tako ogoljufali z neveljavnimi menjieami, kakor Branstetterjevci, odvzame se volilno pravo, a mesto njih se vpiše Seidl, mož za-rubljenih diet, kateri je tako nečastno ravnal, da je, kakor ste tudi vi uže v svojem listu povedali, proti veljavi lastnoročno podpisanih menjic ugovarjal, da je kot častnik nesposoben menjice podpisavati. Posebnega komentara k temu postopanju okrajnega glavarstva nij treba. Veliki posestniki pa so protest vložili proti volilnemu pravu Konrada Sedla. Slovence po južnem Štajerji pa poživljamo povsod naj se potegnejo po legalnem potu za pravico in naj pazijo pri prihodnjih volitvah v okrajne zastope, da se povsod postava ostro izpolnuje. A tudi volilci naj povsod svojo državljansko dolžnost vrše. Jugoslovansko bojišče. O zadnjej bitvi v Kobilji glavi v Hercegovini se zdaj piše iz Dubrovnika 26. maja: Uže zadnjo nedeljo so bili vstaši zvedeli od svojih oglednih prelagatajev, da nemarava Muktar-paša prodreti proti Bileku. Utaborili so se pri Kobiljej glavi. Vtorek do polu dne so zagledali prve straže turške vojske, ki je sestavljena bila iz 0500 izbranih vojakov in nekaj bašibozukov. Te so pustili mimo marširati. Še le ko je glavna turška vojska do njih prišla, udarili so vstaši iz svojega zakotja. Turki so se do po polu dne držali, zvečer pa se umikati začeli, od kraja vedno potem pa v divjem begu. Vojvoda Simonic* jih je dal do Cemire poditi. Iz Gjurgjeva se „Obzoru" 24. t. m. o bulgarskem vstanku piše. Dne 20. t. m. bile so mej Lom-palankom in Sofijo velike bitke. Jeden tabor turške vojske odpotovajoč iz Sofije v BelogradČik bil je napaden od vsta-šev; od 800 Turkov rešilo se je v BelogradČik samo :J00; vstašev je mrtvih le 45 in 80 je ranjenih. Okolo Belogradčika je mnogo vstašev, zaradi tega dohaja tudi dosta turške vojske semkaj. Isti dan so pokončali tudi vstaši v Trakiji železnično progo blizu Belova, mašinist nij opazil pokvarjene ceste, vsled tega je pre-brnil vlak in na mestu je ostalo 100 Turkov mrtvih in ranjenih. Dne 21. t. m. odšlo je 000 mož turške vojske v Belovo. Turci so se skrili v štacijo in nameravali so udariti iznenadoma na vstaše. Na nesrečo Turkov zvedeli so to nameravanje vstaši ter obkolili štacijo in jo v hipu zažgali. Štacija s Turki vred je popolnem zgorela. Vrh tega zažgali so vstaši dva mosta na železničnej progi in dva pak pokončali, idoči iz Sarambeja v Sofijo. Tu se pričakuje velika bitka, vstaši in Turki delajo silne priprave. Isti dan se je zbralo v vaseh Kalibriji, Jurici, Strehači in Jorganliji nad 2000 vstašev. Uprav sedaj okolo Koprivštice mnogo vasij gori, blizu Ajvale so Turci in vstaši požgali 25 turških in 18 bulgarskih vasij. 22. t. m. bila se je mej vašimi Sartovo, Streljče in Gjurdanlije velika bitka, število mrtvih je še neznano, vstaši so pri tej bitki hrabro branili svoje pozicije. Istega dne je odmarširala turška vojska iz Karžana v Ko-privštico, ta vojska je urejena in ima nove topove, vstašev pak je v Koprivštici (Avred-alanu) do denes 15.000 in še vsak dan se število množi. Mnogo vstašev iz Trnove, Grabrove, Sevlijeva, Loveča in druzih krajev prišlo je v Koprivštico, kder je sedaj središče. V Trevni nabrala se je četa okolo 700 vstašev. Fazly-paša je odpotoval proti njim s 4 tabori vojske. Huda bitka se je vnele 22. t. m. v Novem selu blizu Trojana na Balkanu. V tej bitki palo je do stotine vstašev mrtvih in ranjenih a od 2 bataljonov turške vojske povrnil se nij nij eden živ nazaj. Vstaši se ojačujejo v Ak-dere, (Bieli potok) blizu Trojana, dosedaj jih je 2500—3000 in tudi tu se pričakuje velika bitka. Z jedno besedo povsodi se je vnel hud plamen in nij vasi slavnost dovršena, štejem si v prijetno dolžnost, da jo opišem koliko mogoče natanko, ker se nadejam, da bode sigurno marsikojega čitatelja „Slov. Naroda" zanimalo zvedeti, kako slavi češki narod svoje zaslužene može, sebi v čast a mladeži — bodočnosti naroda — v spodbujanje. Dne 13. maja zasvital je nad zlato Prago krasen dan j solnce, kakor še tega meseca nij tako lepo sijalo, pošiljalo nam je svoje prve žarke, ko smo se čestitelji Hegerjevi zbirali na praškem državnem kolodvoru, da jo odrinemo do Svitave i potem dalje do Poličke. Bilo nas je precej lepo število, i mej soboj imeli smo čast videti slavnega gosta iz Draž-dan, znamenitega in učenega stenografa g. prof. dr. Z e i b i g - a, ki je bil odposlan od tamošnjega kralj, saksonskega stenogr. instituta kot de-putant k tej slavnosti. Tu se mi je izpolnila gorka želja, videti i osobno se spoznati z mo žem, kateri mi je bil uže davno znan kot iz vrstni strokovnjak i s kojim sem imel čast uže leto diiij si dopisavati. Nadalje so bili novzoči I članovi „prvega praškega spolka Gabelsberger- i skih stenografov", mej njimi predsednik društva g. prof. J. O. P raž lik, dr. Iluda, tajnik g. A. Thtlrtl, odbornik g Ružička, komorni stenografi Chlumecky, Czurba, Vrtal itd. Tudi jeden zastopnik praškega nemškega stenograf, društva bil je z nami, a razven tega še mnogo druzih Čehov posebno iz vseučilišča. Pot od Prage do Svitave z železnico je jako zanimiva. Kraji, skozi katere vodi železnica so večinom lepe plodne ravnine, a deloma tudi romantični predeli, kakor na pr. pri Lab-skej Tinici i Brandisu. Ob železnici teče jeden čas Laba, ko nam izgine ona izpred oči vidimo Orlico, tekočo skozi jako romantično ozko do linico, kojo od dveh stranij obdajojo nevisoke gore in hribi. Znano je, da ima na Češkem skoro vsaka ped zemlje svojo historično znamenitost. Kdo bi mogel vse te posebnosti si pomniti ter jih zopet na drobno opisovati? Nego samo znameniteje stvari na katere so me moji bo-potovalci, češki stenografi, opozorili, hočem omeniti. Znano je polje okolu Kolina zaradi znamenite bitke v sedemletnej vojski, kder je bil Friderik Vel. od hrabrega avstrijskega vojskovodja Dauna 1. 1757 (18. jun.) potolčen. Videli smo kameniti veliki spominek na onem mestu, kder je bila ta bitka. Kako poldrugo uro pozneje popelje nas hlapon skozi prej omenjeno jako romantično dolino pri štaciji Brandisu. Dolina je na nekih mestih komaj toliko široka, da imate železnica i reka Orlice prostora za svoj tek. Precoj od imenovane štacije opozorili so me gg. tovariši na lep monument, koji stoji na obrežji tihe ali zelene Orlice pod jako lepim s smrečjem obrašcenim hribom, čisto na samoti, na nekej tihej mičnej livadici. To je spomenik slavnega moža Aniosa Komenskega, ker tam je stala njegova kolibica, v katerej je spisal svoje najslavnejše delo „Labirint sveta". On je pripadal — kakor znano — sekti „čeških bratov" i pribežal pred ni mesta, od koder bi ne bilo sina pod orožjem, in barbarski Turčin misli še v Bulgar-skej gospodariti." Če torej Turki iz Carigrada oficijozno javljajo, da je vstanek v Bulgariji potlačen, tako lažejo, kakor so dolgo o Hercegovini lagali. Iz Bosne poroča „Pol. Corr.", da so neki turški begi napali kristijane pri Osječe-nici in poklali 200 žensk in otrok. V Četi nje je prišlo več tujih oficirjev. Na črnogorskej meji so se Turki in Črnogorci te dni jedenkrat uže nekoliko sprijeli bili. Iz Obrovca se javlja: Golub je z 1200 vstaši napal turško mesto Djelai, požgal ga in potolkel 517 Turkov, naplenil 40 volov in 60 konj. Isti dan so vstaši pod Marinkovićem mesto Zelinovac vzeli, zažgali in 112 Turkov ubili. Politični razgled. V Ljubljani 31. maja. V delegacij tih so nemški ustavo-verci hoteli poboljšati hrano vojakom, pa s tem stroške pokriti, da bi bilo menj vojakov. Čudno, da nemški ustavoverci, škileči v Nemčijo, vedno žele avstrijsko vojno moč zmanjšati. Proti temu so govorili tirolski Oelz, ki je naglašal naj se centralizem odpravi pa bode menj stroškov za vse, dalje Lienbacher, ki je rekei naj se vsem narodom v Avstriji pravica izkaže, kakor je dosedaj nemajo, ob jedne m pa izpovedal prepričanje, da se Turčija z vsemi notami ne da prenoviti. Grof An-drassv je z nova zatrjeval, da se ne ve nič ali bo vojska ali ne bo. O sii»flra#spjj*t. se piše berlinskej „Post", da je močno v skrbeh in tako razburjen kakor ga prijatelji šje nikoli nijso videli prej. Boje se baje za njegovo zdravje. Hrvat*kej vladnej „narodnej" stranki očita „Primorac" to-le: „Zavisnost te stranke od Magjara jest upravo sablaznjiva. U pitanjih, koja zatira ju u najhitnije interese naroda, u pitanjih o cjelokupnosti domovine, ona je najmlitavija. Ovo biva ponajviše s nemara prema tim svetostim naroda. Mi znamo, kako se danas daje vršiti patriotička dužnost, ali jamačno ju ne vrše hrvatski zastupnici u Pešti, šuteći kano nieme slike u saboru, jamačno ju nevrše vladajući korifeji u delegaciji, poturajući samo mastne dnevnice, jamačno ju ne vrši stranka, dopuštaj uču protivnikom naroda, da rade što im draga i mila volja. Nijedno pitanje, koje mu drago političke važnosti nemože tu gromadu političkih opor-tunaca prenuti iz njezina nemara. — Vlada je živa slika i prilika te stranke, politički je život naroda nekakva pustara, gdje nemože pro- svojimi protivni k i v ta kraj, kder je v gradu Žerotinu, katerega razvaline stoje na brdu vis-a-vis onemu spomeniku, našel svojo zavetje. Bazven okolice zanimali so me osobito tudi razgovori s prijaznimi češkimi sopotovalci. Akopram še nij sem dosta zmožen češkega jezika, ter sem se le v slovenščini ali hrvaščini Ž njimi razgovarjati mogel, vendar smo so prav dobro razumeli, in to čem dalje, tem bolje. Začeli smo popevati slovanske pesni, mej njimi tudi slovenske, mej kojimi ste bili „Naprej" i „Mila lunica" bratom Čehom najbolj znane. Jeden omenjenih gospodov me je prosil, da mu celi tekst naše „Mile lunice" v dnevnik napišem, kar sem mu tudi dragovoljno storil. Imel sem po naključni zadnji broj „Soče" v žepu ter jo počel čitati; na občno Željo je ona potem cirkulovala po celem ku-peju i bila tudi prečitana. (Daljo prih.) klijati nikakva zdrava političkva misao, gdje se nemože nikakvo političko djelo zasnovati. — Mi znamo, ovo nemože dugo potrajati, ali zar je istina, da nas mora vazda bubanj na dolazeče tudje vojske probuditi? Zar nam treba biča, dok se prenemo ? Mi se nadamo, da će s buduće saborske sjeditbe opet jednom i to živo zakucati žila narodnoga života." Za istino čudno je hrvatsko-slovansko molčanje v Pešti. Sedaj! V ii ikra J« tlrinve. Najvažnejša novica prihaja iz Turčije. Turki so 30. maja odstavili sultana Abdul-Aziza, zaprli njega in njegovo družino v stari Serail, pa proglasili naslednika M u rad a za sultana. Oficijalno se iz Carigrada javlja, da se je ta revolucija godila mirno. Novi sultan si pridevlje, da je voljen „po božjej milosti in po volji narodovej." Tist večer je bilo v Carigradu razsvetljeno in tri dni bodo praznik praznovali. Ta burna vest je prenova in premalo še posameznosti poznamo, da bi jo mogli po vsem oceniti uže zdaj. JuterŠnji listi nam prineso pojasnila. Iz Mtetffvttfln se telegrafira. Tajni manifest kneza Milana na Srbijo, Bosno in Hercegovino se uže tiska. — Srbija upa kadar boj začne na zdatno pomoč od strani ruskega naroda. fVnneofftn zbornica je zavrgla volitev Luingejevo, strijčnika grofa Chamborda. Minister vnanjih zadev je odgovoril na vprašanje Naquetovo o egiptovskih financah in je upanje izrazil, da bode sporazum, ki je za svetovni mir tako potreben, ohranil se. Tedaj Francozi se boje svetovne vojske. Dopisi. las Itrdske^a oki'ii|4 29. maja, [Izv. dop.] Pri zadnjih srenjskih volitvah v Rafolčah, ki so se vršile pretekli teden, izvoljeni so bili sledeči odborniki: Tomaž Breznik, Matija Breznik, Janez G r č a r, Jožo L i n t o v, Anton J a k š a, Anton I g 1 i č, Blaž Grč ar, Matevž J ere ti na, in za namestnike : Marko Grčar, Matevž Iglic, Janez Boršt-nar in Ureh Kralj. Volitev predstojnika se vrši po §. 33 srenjske postave v osmih dneh, ako ne bode proti prvej pritožba vložena. Dovolite mi, da pri tej priliki omenjam čudini položaj, v katerem tiči uže več let naša sosednja občina Prevoje, in kateri dovolj ilustrira gospodarstvo naših političnih oblastnij. Trevojski župan, ki se za kratek čas peča tudi s kirurgijo, sicer pa navadno komisijonira pri znanih cenitvah zaradi reguliranja davkov dasi je zaradi preveliko svoje radovoljnosti ustreči na vsak način želji vladnega referenta in okrajnega glavarja, prejel uže nezaupnico od svojih volilcev, ki so mu bili v prevelicem optimizmu podelili mandat za ovo komisijo — tisti župan vlada samovoljno uže devet let v svojej občini, in to na podlogi prve volitve, katera mu je podelila oblast samo za tri leta. Njemu ne pride nikedar na misel, opomniti okrajno glavarstvo, da razpiše novo volitev, in glavar se iz razumljivih uzrokov tudi sam ne more domisliti. Najlepše pri tem pa je, da je jeden odbornikov uže pred petimi leti umrl, drugi uže tri leta nema niti aktivne, niti pasivno volilne pravice, vsi drugi pak so pred letom položili svoj mandat, ter zahtevali novo volitev. Pa vse nič ne pomaga; Provojski župan je — samovlada!! Čudimo so, da naš deželni odbor o tej stvari in o tej očividnej po okrajnem glavarji sankcijoniranej nepostavnosti — ali nič ne ve, ali pa tudi noče nič vedeti. (Svetovali bi dotičnim srenjčanom, naj se obrnejo naravnost na deželni odbor, ako je res okrajni glavar v tej stvari tako konsekventno — gluh. Urednik.) Mm *lov4»ii*lt4» Koroške 26. maja [Izv. dopis.] Ali je res, da \judske šole pri nas na Koroškem nadzorovati je toliko kakor slovenščino zatirati? Kaj vse je smrtni greh v očeh naših nemškutarskih šolskih ve-likašev proti učitelju ljudskih šol pri nas na deželi? Naši nemški jerobi, ki nas imajo, ali vsaj hočejo imeti na celej liniji pod svojo komando s pomočjo naše izrode nemškutarske, so bolj Bismarkovci in prusijani nego Avstrijci. Tem Bismarkovcein uže avstrijski čut nij kaj po volji! Kar pa količkaj po slovenščini diši, kar je naše domače slovansko, to pa pred taistimi bog in sv. llieronim varuj ta našega učitelja. Ko sva se s prijateljem večkrat pogovarjala o jednej in drugej reči, rečem mu jaz nekoliko nevoljen: „kako da tudi vi učitelji, ki ste ravno tako iz našega roda in ki Živite tu mej nami. vlečeto tako zvesto z našimi smrtnimi prntivniki, da nas pomagate zatirati, ker ravno vi učitelji imate najimenitnejši poklic, mladež, našo nado vzgojevati in naš narod za boljšo bodočnost pripraviti. Ves zamišljen in s solznim očesom mi klavrno zavrne: „V tem oziru je naš stan res tako težaven, da ga menda nij težavnejšega na svetu, nego učiteh* biti na slovenskom Koroškem; hudo, da prav rečem, nemogoče je, dvema gospodoma služiti; od dveh stranij se na nas pritiska; starši žele, da bi se njih otroci kaj naučili, vsaj pisati, brati in računati dobro, kar je res le v materinem domačem jeziku vspešno doseči mogoče; nasproti pa naši predpostavljeni z ostrim očesom pazijo na najmanjšo malenkost, kar se tiče naše narodnosti; na poslednjega smo tako tosno navezani, da nam groznica ves mozek prešine spomniti se na zamero, ker za najmanjši pogrešek v narodnem obziru bi tistega objeli kakor opica svoje mlade. Na Nemškem biti učitelj je lehko, ker tam podučujejo po domače; lehko izpolnijo vse dolžnosti, goje domoljubje mej svojimi učenci in ljubav do svojega poklica, kar je pri nas ravno narobe. Tri preskušnji so malo kedaj vpraša, ali učenec kaj zna po domače, če le more nekoliko nemških besedij blobotati na pamet, pa je dobro. Po kratkem pomolku zopet učitelj nadaljuje: „Nečega dne mi pride gospodski človek v šolo, hitro zapazi v katalogu slovenska imena s „č, š, z, ž", mesto „tsch", itd. Ves nevoljen in prestrašen zarad mojega „panslavizma", vpraša: ,,čemu to, in kaj to pomeni?" To je gotovo lepa ravnopravnost in svoboda naših nemškutarjev in Nemcev. (Učitelji menda tudi nemajo pravega moževskega poguma, neodvisni narodnjaki jih pa premalo podpirajo. Ureda.) Domače stvari. — (P a 1 a c k y.) Poslanec g. dr. Vošnjak je kot pred sednik „narodnoga društva" tele-grafiral češkemu klubu žalno sočutje nas Slovencev ob povodu smrti Palackega. — (Potočnik.) Včeraj smo poročali smrt rojaka pomorskega oficirja Potočnika. Kakor iz pisma nam došlega posnemljcmo, bil je pokojni mož visocega izobraženja, izvrsten oiicir in močno priljubljen. Tem večja škoda za njegovo izgubo. — (Slovenska trgovinska hiša.) Gg. Josip Pipan, Viktor Dolenec in Jakob Milesič so ustanovili v Trstu trgovinsko hišo pod firmo „«los. Pipan & Comp.", ki se bode bavila s komisijami, agencijami in kupčijo z domačimi pridelki. Trgovcem jo živo priporočamo. — (Breg se je udri) nad veliko cesto pri Lukovcah nad Vičem, in hiša posestnika Tineta Knneca je v nevarnosti, da je ne podsuje. Za sedaj so detožirali ljudi iz stanovanja. Razne vesti. (11 a z m e r e v C a r i g r a d u.) Tiše se nemškim listom: Pred kaciini 10 do 15 leti prepustila je neka Turkinja v Smirni svoja dva otroka, namreč jedno dekletec in jednega dečka, ker ju nij mogla več preživeti, nekovej bogatej kristijanki, katera dva otroka je potem ona pripravila v Diakonisovo ustanovo. Dekletce je prišlo pozneje na Nemško v samostan, kder je še sedaj. Deček je prišel pak v Jeruzalem, kder se jo podučeval pri Weserju. Ker je pa krasti začel, bil je iz-poden, ter je šol vsled pomoči generalnega konzula iz Bejruta v Smirno, kder je stanovala njegova mati. Deček jo moledoval mater, naj sestro nazaj terja, katera je bila „zapeljana" in kristijanka postala. Da bi tedaj ženska dotično vlogo napravila, napotila sta se pred nekaj dnevi v Carigrad. Tu sta zagledala na dvorišči mošeje Ahmeda \Vesera, kateri je spremljevan od necega Angleža pregledoval znamenite reči Carigrada." Takoj začel je deček kričati: „To je človek, kateri je mojo sestro izpeljal, ter jo pokrstil i. t. d." Kapu Oglan poselnik nemškega poslanstva jo podaril materi jeden tolar, da bi jo s tem umiril, in družba je šla potem kar je bilo le hitrejše mogoče v bližnji muzej Janičarskih oblek. Ko so nameravali to zapustiti, videli so množico okolo 1500 divjih študentov, delavcev i. t. d., kateri so se hoteli na nje vreči in jih raztrgati. Šli so hitro nazaj ter zaprli za soboj vrata. K sreči so bili od 25 policajev rešeni ter skozi divjo množico peljani k policijskemu ministru potem pak se je zaprla on-dotna cesta. Zabtjeji menda so sami prišli, ko so začuli vpitje. Policijski minister obravnaval je z gospodi jako ljubeznivo, ter jih potem pustil eskortirati v vozu v Pero. Opozorujemo na inscrat v donašnjcj številki dobro znano (i um MM, Mjurknttinn v #./##»«'<■*«, katera se vsled rušilne postrežbe in pos-'bne bivčo v prodaji Hamburgskih srečk >ako priporoča. Dunajska borza 31. maja. (Izvirao teiografićno poroStlo«) Enotni dri. dolg v banko/jih Enotni dri. dolg v urehru 1860 uri. poaojilo .... Akcije narodno banko Kreditne akcije . . . London ..... , Napol........ C. k. cekini...... Srehro Loterij ne »rcčke. V Gradci 29. aprila: 00. 70. 57. 31. 36. Na Dunaji 29. aprila: 16. 47. 58. 31. 70. 65 gld 45 68 , 55 106 . 75 796 , — 135 , 10 120 , 90 9 , 617, 6 . 72 102 90 DorŠko olje iz salo kitovih Jeter, Horgenu na Norvetjskem; uimeno 1 steklenica 60 kr.; nepretm čjtvo brez okusa in duha 1 steklenica SO kr.; se ielozniiu jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogne vtianeno bode mojo Ime na vsakej steklenici. (3-10, Gabriel Piccoli, Irkur, na ■§■ ^ 4*.§ 00 d. ■2 •» •» s** o* CD 1*51»* Hi . »Sauij -i a 2 —• 2. • * 3 3. ** 5 =-3- 3 «5' "It •!»> ijt1 ^ S S S 9 S 9 5» o a » » » Ji \m *i 25: ? ! o § a ts ■ er » b * » II 3 o s..3 i' 9 e fl 03 8t s 33 2 2 .. ca 3 Imrli v Kjlil»ljitiil od 25. do 29. maja: Anton ŠuiterŠič, 4 1., deto mizarja, v bolnici za rakom. — Adelo Ledenik, 41 1., 7 ;i jetiko. — Antonija ,1 m man, 4 1., dete c. kr. uradnika, za jetiko. —.Anton Garbajs, 9*/a 1., dete c. kr. uradnika za božjastjo. — Valentin llav-uikar, 72 l.t vsled ntrpnenja pljuč. — Anton Bitene, 75 L za utrpnenjem možjan. — Ivana Herman, 2G 1., v bolnici za utrpnenjem pljiiž. — Franjo Zupančič, 42 I., v bolnici VBled Peralisia progresima. — Luka Žirovnik, 3ti L, v bolnici vsled ra^krojiive krvi. — Neža Kepic, '7 1., v inštitutu, vsled bIu-bosti. — Sofija Kotlosič, 2 m., dete stražnika, v Eiizabetnej bolnioi, vsled bronhitis. — Marija Keitz, 2 uri, dete mašinist:i, vsled piezgodnjcga poroda. — Franjo Žaukar, 9 mes., dete delavca, vsled vročine v glavi. — Marija Jankovič, 40 1., za sušica. — Ncomožene N N. dote Marija, 22 mes«, vsled ntrpnenja črov. — Elizabeta Kolenar, 75 I., v bolnico umirajoča prinesena. — Simon Bončar. fiO 1., v bolnici, /a jetiko._ 30. maja Evropa: Schweiger iz Pefite. — Sohw&K, Goldman iz Dunaja. — Schopf iz Reko. Fri Munu : Terni iz Vač. — Traven od Savo. — Obijrman iz Planine. — Dobrin iz Kaniže. — Ulčar iz Gorenjskega._ Za dame opazovanja vredno! Za ma'o plačilo podučujem temeljito jemati moro in risanje v uro-zovanji in prirezevanji oblek za damo in otroke po nekem jako lehko zapo-padnem geometričnem preračunjenji, kakor tudi iz jodnoga in istega uioznoga izgledka, umeriti drug urez vsake velikosti. (153—2) učiteljica. __Stari trg štev. 16, II. nadstropje. Jedina trgovina na Đunaji! katera jo ugodna za tako slabo čase, sklenila je cone blaga do za 30°/9 znižati in ta jo Kineskega srebra fahrikna zaloga 11. lll-114-llicilllit & CO, Dunaj, 3SZa.r3at3a©rstrsts©e Toeuzisirj-u.. ■■ Veljalo je na primer. ■■ (j žlic za kavo G navadnih žlic 6 nožev za obod . „ 6 vile n „ . „ 1 vel. žlica za juho „ 1 „ „ „ mleko „ 1 moka skledica z žlico., prej sedaj prej sedaj gl. 8.60, gl. l.ffO 1 posodica za slatl- „ 7.50, „ kor s pokrovom gl. 4.—, gl. I.SSO „ 7.50, „ 2.75 fi mat, tas ža sladkor „ 3.50, „ 1.20 „ 7.50, „ 2.7R 1 posodica za maslo „ 3.—, „ 1.50 „ 5.—, „ 3 korke a podobami „ 3.—, kr. »O 3.—, „ 1.50 i par svečnikov . „ 6.—, gl. a.— G.— , n 1 majolka za čaj . „ 8.—, „ 6.— 1 posuda za olje i oset n 8.—, „ o.— Posebnog« opnzovuiiju vredno! 6 nožev, 6 vilic, I b' žlic G žlic za kavo, I vseh 24 komadov v elegantnem ciniju namesto gl. 21 samo 0 gl. 50 kr. 6 desertnih nožov, G n vile, 6 „ žlic, G postavcev za nože, I vseli 24 komadov v elegantnem etiiiju namesto gl. 2o Kamo gl. 9.75. NujiiovcjNa iMisiit za čižćenje zlatnine, srobrnino in kineskega srebra, škatlpca 25 kr., G škatljic gl. 1.20. Jako lepe tase, ujnjo.ko za kavo in čaj, servico za čaj, stoja!ca za pogrnene mize, girandole, posipalci za sladkor, čašice za jajca in garniture za jajca, posodice za zobotrebce, sponko za servijete itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtovanjo dopošilja se tudi razločeni cenik brezplačno.__(14-j—2) Lastnina iu tisk _Narodne tiskarne". Lzdatelj in urednik Josip Jurčič.