(1 da* raze» sobot. nleU . 4ailf «xoapi Saturday«. pjAH* and Holldaja PROSVETA i > .i glasilo slovenske narodne podporne jednote ■ Uredniški In upravnlikl MIT South Lawndala Am Offlca al PubUaattas: MST Soutk Unlik Am -da« Matter January II IM. at «m mMBn fea Act af Coaarwa otf Mareta ft. tan CHICAGO 13. ILU ČETRTEK. 17. SEPTEMBRA (SEPT. 27). 1S45 Subscription W OO Yearly ÔTEV.—NUMBER 1SS Acceptance far mailing at ipecia] rate of postaga provided for tn aaction 1103, Act of Oct I, lilt, authorised on June 4. 1111. Japonska armada mora iddati živila ljudstvu prvi koraki, da se Japonska pretvori iz milita-riitične države v demokratično, storjeni. Posebni štab, ki bo sestavil program, ustanovljen. General MacArthur je dejal, da bo okupacija Japonske trajala več let. Japonska filmska industrija pod kontrolo.—Sanghaj v rokah ki-tajikih vojaških avtoritet.—Novi izgredi izbruhnili v Bangkoku rokio, 26. sept.—General Doug- = = MacArthur je odvzel japon- ( cesarja Hirohita je na sestanku armadi in mornarici vso s časnikarji apeliral na ameri-iremo in odredil, da morata iz- ške avtoritete, naj kažejo večje čiti vsa živila in druge potreb- j simpatije napram japonskemu ne japonskim civilistom, ki ljudstvu, ki se trudi v naporih je pomanjkanje. To se mora za dosego miru. xiiti brez zavlačevanja. . ŠanghaJ. Kitajska, 26. sept.— Jošičuka Tokugawa, član višje Lisi Times, čigar tiskarne in ura-ponske zbornice, je predlogal, de je Konfiscirala kitajska vlada cesar Hirohito drži roke proč ŠSdnji teden, ker je pisal v pri-političnih zadev, da se tako Japoncem, je izšel pod noji klika, ki obdaja prestol, vim imenom Shanghai Herald. ,jal je da demokracija na Ja- Izdajatelj Timesa je bil E. A. irskem ni mogoča, dokler ne Nottingham, podanik Velike Britanije. List je izhajal skozi ves čas japonske okupacije Šangha-ja. Nottingham ie bil aretiran. Dva ameriška lista—Evening Post in Mercury—bosta začela izhajati v Šanghaju. Oba sta bila suspendirana pred petimi leti na ukaz japonskih avtoritet. Shanghai Herald je objavil uvodnik, ki pravi, da so se zunanje države odpovedale ekstrate- ta klika odstranjena. Hiro-o naj bi se umaknil v ozadje duhovni svetovalec japon- ifja ljudstva. Naznanilo pravi, da bo Hirohi-jutri obiskal generala Mac-thurja v poslopju ameriškega laništva v Tokiju. To dostav-da bo obisk gesta uljudnosti. Tokio. 26. sept.—Prvi koraki, se Japonska pretvori iz niiU- :^ ^^ 'avicam v §an|,ha istične v demokra ično drza-| kar n, da o bili prebi- , so bili storjeni Ustanovljen ;' i os!;obojeni ne samo bil posebni štab, kateremu je j k jarma> teri)več tudi poverjeno formiranje pro-,kotžrtve mednarodne kombinati, čigar cilj je preobrazba i „ kfitera jih je izkorliiala. a* cigar cul je preoorazoa ■ dj kgtera j¿h je izkorlSčtla ljudstva. Načelnik g^aj je zdaj pod kontrolo ki &JjjL& vržij.svo^ funkcija „j.ji.il...........^ I nadzorstvom generala Mac- Ken Dyke iz New Yorka igram določa hied drugim: bspešitev uveljavljenja svo-le tiska, govora, zborovanja vere. 'aponsko ljudstvo bo poučeno bsegu poraza v vojni z zavez-, vojni krivdi in odgovorno-za vsa dejanja, ki so jih iz-li vojni lordi, kakor tudi o »kih okupacije. aponske radiopostaje, tisk, in vzgojne ustanove mora-slu/.iti zaveznikom. To pra-velja tudi za verske, politič-socialne in trgovske organi-»je. '"jxilna izločitev militarizma nacionalizma. irjenje idej o demokraciji, kraticnih idealih in princi- lavni stan generala MacAr-lrJ ' j«' naznanil, da se bo sli- Italija ne sme obdržati kolonij Abesinija zahteva Somalijo in Eritrejo Addis Ababa. Aboainila. 25. sept.—Cesar Haile Selazije je na sestanku s časnikarji dejal, da si Abesinija, ki je postala prva žrtev fašistične agresije, prisvaja Somalijo in Eritrejo, italijanski koloniji. Naglasil je, da Italija ne sme obdržati kolonij, katere je ukradla. Selazije je izrekel obžalovanje, ker Abesinija ni bila povabljena na konferenco zunanjih ministrov petih velesil v Londonu, na kateri so razprave o mirovni pogodbi za Italijo, if- 1 "Stališče Abesinije glede Eritreje in Somalije je omenjeno v spomenici, ki je bila-poslana zu nanjim ministrom," je dejal. "Obe koloniji spadata abesirtske mu imperiju. Vrnitev bi ne bila odškodnina Abesiniji, ki se je deset let borila proti osišču, temveč le priznanje storjene krivice. Italija, ki je zasedla koloniji, je oropala Abesinijo izhoda do morja." Glede drugih italijanskih kolonij v Afriki je Selazije dejal, da se popolnoma strinja z izjavo, katero je podal pred enim letom Anthony Eden, bivši britski zunanji minister. On je dejal, da je Italija izgubila pravico do afriških kolonij. Čistka v ameriški okupacijski coni Odstranitev nacistov ztfïîffîfc1 pozicij hurja, poveljnika okupacij- J Bangkok, Slam. 26. sept.-No-h sil na Japonskem, je polkov- yl izgredi S() izbi Uhnili v tem mestu med civilisti in kitajskimi četami Veliko število ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Vojaška policija je bila mobilizirana za zatiranje izgredov. Ta je aretirala čez sto ljudi na obtožbo odgovornosti za izbruh izgredov. Vojaške čete so zastražile vsa glavna poslopja v Bangkoku. Amerika in Anglija podpisali pakt Ustanovitev skupne komisije London. 25. sept.—Velika Britanija in Amerika sta podpisali pakt, ki krije oljne interese o-beh držav. Ta predvideva usta- ki bo skrbela za izvajanje provizij pakta. V imenu Amerike je pakt podpisal notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je tudi administrator za kurjvo, v imenu Velike Britanije pa Emmanuel Shin well, minister za kurivo in e-lektrično silo. Pakt mora ratificirati ameri ¿ki senat, preden stopi v velja- ionirati, do-*oče prema jal, da je 29 Ih unij vlo program izvajal v južni Ko- ' novitev skupne komisije • katero so okupirale ameri čete. je dejal, da je naloga, "o je prevzel, težavna. "Delo b" kmalu izvršeno," je rekel, kar moremo storiti v za- ku. jo ustanovitev podlage na- i>u delu." HacArthui je naznanil, "da okupacija Japonske trajala Co bo položaj ugoden.lVo. Mnenje prevladuje, da se potrebna velika okupacij-1 bo to zgodilo. Potrditev s straža vzdrževanje miru in ni Velike Britanije ni potrebna. sila in izvajanje provizij brez ¡°jne kapitulacije." Hfm-ral je zanikal poročilo, da okupacija Japonske trajala tn° kM mesecev. ker zadostuje podpis ministra Shinwella. Skupna komisija bo na podlagi provizij imela popolno ob-I last glede izvajanja pakta. Ta 1 s<* nanaša na izkoriščanje oljnih ist t * ' se nanaša na izkoriščanje oijn... « Nippon Times poroča, da « " Srednjem vzhodu po a-M Arthur prevzel kontrolo ¿ritskih kompani- «umsko industrijo. Japon-1 itfflSgl". j * Možnost jc, da bo Sovjetska '« filmov mihtarlstlčne- Frankfurt. Namčlja. 20. sept. —General Dwight D. Eisenhower je odredil drastično čistko v ameriški okupacijski coni. Odredba določa odstrunitev vse nacistov, ki imajo pozicije v u-radih in industrijah. Odredba je v bistvu klofuta generalu Pattonu, ki je sankcioniral idejo, da nekateri nacisti lahko obdrže pozicije na Bavarskem, ki spada v ameriško okupacijsko cono. Odredba je sledila poročilu, ki ga je objavil Carl Levin, dopisnik newyor-škega lista Herald-Tribune, v listu Stars and Stripes, glasilu armade. Fatton je na konferenci s časnikarji priznal, da nacisti drže urade v bavarski okupacijski coni, zaeno pa je naglasil, da so nekateri morali postati člani na-cijske stranke.' Levinovo poročilo ditira Pat-tonovo Izjavo, "da je polovica Nemcev nacistov. Prišli bi v zagato, če bi skuša|i odstraniti vse naciste. Prisiljen/smo sklepati kompromise s hudičem, cc hočemo uveljaviti naš program." Protestna stavka mesarjev v Kanadi Ottawa, Kanada, 26. sept. Mesarji v terti in drugih mestih ao zastavkali v znak protesta proti vladi, ki jc odredila od merjanje mesa pred dvema tednoma. Skoro vse mesnice so zaprle vrata. J. L. llsley, finančni minister, v čigar področje spada izvajanje odredb«' gle de odmerjanja rnea«, je apelira na parlament za podporo. svetovnafede-rac1j a strokovnih unij Trideset driav poslalo delegate na konferenco hillman kritizira stališče adf Paril. 26. sept.—Sidney Hill-man, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers in načelnik delegacije Kongresa industrijskih organizacij, je dejal, da bo formirana avetovna federacija strokovnih ubija na konferenci v Parizu. Trideset driav je poslalo delegate na to konferenco. Walter Citrine, vpdja britskih strokovnih unij, je na sestanku s časnikarji omenil potežkoče, katera bo imela svetovna delavska federacija. Izrazil je dvom, da bi mogla fun kler ne bodo pote gane. Citrine je d nadaljnjih strokov žilo prošnje za včlanjenje v svetovni federaciji. Med temi so nekatere, ki mu jbiso cnsne. Prošnje so prišle r/. Bolgarije, Rumunije in Ogrslc s trditvami, da imajo uniji več sto ti soč članov. Hillman se je nwtanil v ho telu Grand, v katen m sta pred 25 leti stanovala S|muel Gom-pers in William Gr|en, bivši in sedanji predsednik Ameriške delavske federacije. Takrat, kot sedaj, je bilo v rapiahu gibanje za ustanovitev pvetovne federacije strokovnih unij. Unije so po prvi svetovn vojni usta novile mednarodni urad dela v Ženevi, Švica, kotjbrivesek Ll ge narodov.. - .JSu*» Hillman je izrazil mnenje, da organizirani delavci lahko in morajo preprečiti vojno v bodočnosti. V razgovoru s časnikarji je okrcal voditelje Ameriške delavske federacije, ker so odbili povabilo, naj pošljejo re-prezentante na pariško konferenco. Dejal je, da bodo ti revidirali svoje stališče pod pritiskom članov unij ADF. On ni hotel razpravljati o delavcih v Nemčiji in drugih sovražnih državah in ne o rasnih problemih. O slednjih je dejal, da so notranja zadeva posameznih držav. Odsek pokopal zakonski načrt Akcija je klofuta predsedniku Trumanu Jugoslavija pojasnila stališče glede Trsta n° Mo gm<'lar Možnost ■■ Mmov militaristične- .. hirala proti sklenitvi ^10na li:m>Ka ! pakta, ker leže oljna polja pred 1-, «g«*ntura Domei, ki, njenim pragom. Klssilo japonskih milita- --—- . J« /gub,la vse privilegi' Italijanski civilisti je, da bo likvidira- »t. napadli policijo "•■k. 'J J M*>nceV. ki so na listi j Rjm, 28 »rpt.—Cez 10.000 ci *>ncev, bodo vojaške vilistov je napadlo policijo v premestile iz tokijske' J^ceju. mestu v južni Italiji "s otoke v Tokijskem Trije civilisti so bili ubiti in 40 r bila taborišča za 1 ranjenih v napadu, ki je »ledi» v"jne ujetnike. Brat1 demonstracijam proti draginji. Bivši nemški konzul aretiran Postavljen bo pred sodišče Washington. D. C.. 26 sept.— Kongresni odsek za pota in sredstva je s 14 proti 10 glasovom odločil proti razpravi o zakonskem načrtu glede zvišanje podpore brezposelnim na $25 na teden in da se plačuje 26 tednov v letu. Kot razlog Je omenil stavke. Akcija je v bistvu klofuta predsedniku Trumanu, ki je v svoji poslanici kongresu priporočal sprejetje načrta. Ta je bil pololen na polico, kar pomeni, da ne bo prišel na dnevni red, Philip Murray, predsednik Kongresa Industrijskih organizacij, in William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, sta vodila kampanjo za sprejetje načrta. Zdaj sta oba ostro obsodila kongresni odsek, ker je pokopal načrt. Green ja dejal, da Je kongres zastavkal proti Interesom delavcev in d meriškega ljudstva. Izgleda, da bo lata usoda za dela zakonski načrt polne upo slitve, Avtorji tega načrta so senatorji Wagner, Murray in Patman, Truman je ponovno opozoril kongres, da Je sprejetje načrta potrebno. Opozicijo proti načrtu vodijo republikanci in demokrati iz južnih držav. Znamenja kaže jo, da bodo uspeli. » Nova atomska bomba iznajdena Lahko uniči milijone ljudi Waahington. Dé C.. 26. Sept.— Kongresu Ik Arends, republika nec iz Illlnolsa, je dejal v nižji kongresni zbornici, da so ameriški znanstveniki "ustvariU" novo atomsko bombo, katere u-nlčcvalna sila daleč prekaša bombi, ki sta bili vrženi na Japonsko. Nova atomska bomba lahko uniči milijone ljudi. Arends Je razkril, da Je dobil Informacije o iznajdbi nove a-tomako bombe iz zanesljivih vl-iov. On Je predlagal ustanovitev komisije petnajstih članov, ki naj bi študirali obrambne priprave v luči iznajdbe nove atomske bombe. Člane komisije naj bi imenoval predsednik Truman. Prej je Truman naznanil, da vprašanje kontrole atomika bombe zavisi od kongresa, On bo naslovil svoja priporočila kongresu. Arends Je dejal, da nova *-tornsk** bomba lahko uniči nsj Prebivalci naj odločijo o bodočem statusu mesta zastoj na lon-donski konferenci London. 26. sept.—Besednik Jugoslavije je dejal, da se vlada maršala Tita ne strinja z načrtom, ki je pred svetom zunanjih ministrov petih velesil in določa internacionalizacijo Trsta. Jugoslavija bo najbric predlagala, naj prebivalci pri plebiscitu odločijo o bodočem statusu mesta Zaključek proti internacionalizaciji Trsta je bil sprejet V Belgradu. Besednik Jugoslavije je dejal, da je bil zaključek sprejet po demonstracijah v Trstu in okolici v prilog protipred-logu Titove vlade, da Trst postane avtonomna država v okviru in pod suvereniteto Jugoslavije. Domače vesti Oblaki Chicago.—Glavni urad SNPJ je dne 25. sept. obiskala Wilma llabazin iz Oak Parka, III. Is Cleveltnda Cleveland, O.—V blttnjl naselbini Willoughby Je dne 23. sept. umrl Frank Ferenčak, star 72 let in vdovec,—V mestni bolnišnici je dne 22. t. m. umrl Elija Stepanovlč v starosti 74 let.— Iz bolnišnice se je vrnila Jennle Krištof.—Na vojaški dopust so prišli sarient Frank Ivsnčič, ka-prol John Krištof, Joseph Novo-sel ln James JoČun.—Poročena sta bilu Rudolf Vojšak In Jean Wamsley.—John Lokar st. Je obiskal svojega sina Johnnyja v Columbusu, O, ln tamkajšnjo državno Jetnišnieo, Mladi Lokar Je tajnik govornerja Lovšeta. Nov grob Saglnaw, Mich.—Tukaj je dne 12. sept. v bolnišnici naglo umrl Na konferenci SMMOtUt mini- john Hant, star 38 let, doma od strov Je nastal zastoj. Mnenje Smlednika na Gorenjskem. Bil prevladuje, da bo aranžiran nov jt, 61an društva 473 SNPJ ln v sestanek med premierjem Stali-1 Ameriko Je prišel s avujlmi star-nom, predsednikom Trumanom w j,ol itiriletni deček. Tukaj je in premierjem Attleejem, na ka-1 vodlJ popmvljalnlco čevljev, ki terem bodo razpravljali o reši- j0 jt vglt>d „ubega zdravja pro-tvi važnih evrupaklh problemov. dij ln ^ preselil na farmo. Za-Očltno Je, da se zunsnji ministri puWll itm0| dv0 nedorasli hčerki velesil ne mor^o sporazumeti na | in tri -ogtrt| ki m Vse članice konferenci, ki se Je pričels pred SNPJ. dvema tednoma. I _ Ruski sunanjl komisar V. M. f) f v j Muiuiov Je ponovno katflslsal DUtlimpeSlQ M ameriško politiko na Japonskem. On je povečal pritisk z name- ijjfjgg \Z raZValin nom, da Sovjetska unija dobi večjo kontrolo nud Jaoonsko. Molotov Je dal razumeti, da se ne strinja z navodili, katere je dal predsednik Truman generalu MacArthurJu. Ameriški državni tajnik James Izvaja MacArthur na Japonskem kot vrhovni poveljnik okupacijskih sil. Politika je naklonjena stari ja|H>nski gangt, zlasti indu-strljcem. (Poročilo iz Tokija pravi, da je Jakob Malik, bivši ruski po-»lanik na Japonskem, obiskal generala MaeArthurja zadnji pon-deljek On bo danes otlleti l v R|P ............................ Moskvo Poročilo no oim-nja ralnl konzul v San Kranclseu 'lo| Wnu prl e šdenju in «»dstrsnj.-ce. Molotov je predlagal usta-1 vnju l-drtln_ Neka Ure gav-novitev zavezniške komisije s «i po njih sedežem v Tokiju, ki naj bi ime- «vtomoblU. Ia besedo in skupno odgovornost1 Budimpešta jr silno trpela, glede Izvajanja političnih, voja- ko so Jo oblegale ruske sile. ških, ekonomskih in finančnih' Obleganje Je trajalo 92 dni. !«-smernic na Japonskem, NJesov strelki in »rapneli, katere so predlog je Izraz sovjetske ne*a-U»luhall ruski topovi na mesto v dovoljnostl nad politiko, ki Jo'i*u oblegsnjs, so porušili veli- San Franrlaco. Cal.. 26. sept.— Stotnik Fritz Wieovcdala vojno zaveznikom, ko je bila u vet Jena, da bo osi-šče zmagalo, Huske vojaške avtoritete is-vajajo strogo kontrolo. Trditve Madžarov, da je nacijsks Nemčija potisnila Ogrsko v vojno, ignorirajo, Ogrska bo morala plačati visoko ceno za svojo za-blodo. V šestih letih bo moral« plačati odškodnino v vsoti S300.-000,000, Ituslja bo dobil« $200,- matično pozicijo na Japonskem. C« I i for nl je, Je priporoč«! v višji Ameriške avtoritete so izjavi- kongresni zbornici, naj Arneilka le, da bo Wiedemann postavljen razkrije tajnoati atomske bomb« pred sodišče kot vojni zločinec. ' novi svetovni organizaciji. "A- Revolta proti argentinski vladi preprečena* Buenos A*res, Argentlns. 26 wept.—Namersvan« revolta proti vladi predaednika Edelmirs Farrella J« bila zadušen« v kali z aretacijo dveh generalov. To Kta Arturo Itawson in Oswald Baitolome Martin. Slednji K bil poveljnik vojaške posadke v Cordobl. 440 milj z«p«dno od Buenos Aire»« Grner«l Haw-»on je bil nekaj dni predsednik Argentine po revolti v juniju I. 1043, Razgovori o končanju stavke tomska bomba zahteva medna-I od no kontrolo," je dejal "V nasprotnem slučaju lahko bomba povzroči mednarodni kaos. Chicago 26 sept.—Razgovor! Oni, ki mislijo, da bo Amerik« O končanju stavke oljnih delav-( držala tajnosti atomske bombe, cev, členov unije Kongreaa in-'se motijo " _ du iMjhk.li oigantMclJ, se nada- -j— Ijujejo Federalni delavski de- Ogrska vlada partment je posegel v konflikt volitve in sk I'ca I konferenc o repre/^n- tantov unije in oljnih kom pen i J. | I^ndon, 26 a^H,—Ha«i»o Bu-Znamenja še nt gU-de ds s lam dalumooi potekla naročnin« t*om* vita )o pravočasno, da sa vam list aa ustavi. __ Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov likalna ali pa pokrajinska omejenost je bila posebnost kmeUke in lokodelske produkcije. Poljedelska produkcija (v ožjem smislu) napravlja iz ljudi stalna bitja. Ktišček domače zemlje ali mala hišica v mestu zahteva od človeka vse gmotne in duševne sile. \m domača dedščina je pn-dmet opazovanja. Ona omejuje duševni pogled, ustvarja lokalni patriotizem, navdušenje in ao-vraštvo se giblje v teh ozkih mejah. Zato je bil osvobojevalni boj v teh razmerah jako težak in samo tain, kjer so komunistični prolt tarči srednjega veka se polastili upornega kmetskega gibanja, Je nastopilo to družabno gibanje zmagovalno, kakor n. pr. v Italiji, na Angleškem in med taboriti na češkem. Pri nas so bile duševne smeri tedanjega komunizma pit šibke, da bi mogle premagati lokalno obzorje kmeta in rokodelca. Lahko se reče: neuspehi kmetskih vojn pri nas so posledica raztresene in neznatne revolucionarne misli. Ko so se uprli nemški kmetje, ¿e zaščitnik proUrstantizma. Lu-tfi, ta upor preklel. Zakaj njegov glavni dokaz je bil ta. da je odločilen novi testament. Novi testament je nastal v dobi, ko se je rodilo znamenito rimsko pravo. Kljub svojemu očitnemu material izmu, se je absolutno vladurstvo oprijemalo novega testamenta in ooizkušalo ubiti starega, kmetu prijaznega Mojzesa. » Toda masa- uezaci'«voljnega elementa, kmetje in rokodelci, ni bila prav nič podobna staremu rimskemu ljudstvu, ki je bilo platno, hinavsko in strahopetno. Ni prijala tej masi ponižnost, ki jo je učil novi testament. Posedujoči kmet (četudi pogojno posedujoči), je vedel, da ne tivi od milosti družbe, temveč od trdega dela. Prepričan je bil, da živi grajska in plemenita gospoda od njega. Trdo delo in pa način mišljenja. utrjenega v borbi z zemljo, je pospeševalo uporni duh in kmetuko trmo. Zato kmet ni pojmoval ponižnosti, kakor tudi askeze ne, temveč j? pograbil v novem testamentu nekaj drugega: sovraštvo zati-tanju! Se dandanes lahko opazujemo, da je med revnim kmet-skim ljudstvom v živem spominu oni del novega testamenta (apo-kalipsa), ki z nekako rebelično zadovoljnostjo pripoveduje o bodočem poginu obstoječe krivične brezsrčne družbe. Najlepše belilo za revne kmetske ljudi pa je stari testament, poln spominov na kmetsko demokracijo, ki uči brezobzirno vojno mogočni, ošabni tiraniji. Ta rebeličnl duh )e vodil alovanaka kmete srednjega vaka v bo). Cilj je bil velik: osvojiti si državo in z njeno ter "resnično besedo božjo" zavladat« nad tako imenovanim neproduktivnim slojem. Posedujoči kmet in rokodelec »e nista mogla navdušiti za komunizem v smislu neposcdujočeg.i prolétariats, temveč sta se hotela iznehiti bremen, ki so ju ovirale v svobodnem kretanju; ustvariti fta hotela nekaj večno stalnega, enakost in ljubezen, kmetsko primitivno demokracijo, ljutlovludo kmetatva in rokodelstva. Tinin čas /a to še ni prišel. Pot napredka je vodila drugam, in Ideja je že pil svojem rojstvu imela smrtno kal v sebi. K socialnim nasprotjem tiste dobe se je pridružilo še drugo na-spi nt je: narodno. Narodno nasprotje se je tedanji čas, posebno na Angleškem In češkem, spojilo /. verskim nasprotjem. Pri nas Je bilo deloma drugače. (îospodaisko so slovenske pokrajine že tedaj močno zaostale za Nemci in Cehi. Industrija, trgovina, znanost in umetnost so bile nerazvite. Kar je bilo tega, je imelo nemško in ponemčeno plemstvo in druga tuja visoka gospoda. Domačemu rodu se v tem ozU tu nič bol le nI godilo, nego pod turško oblastjo zdihujočim balkanskih narodom. Plemstvo je bilo nemško. Nemški briksenski in biizinski škofje so protežirali nemške naseljence, nemške rokodelec. ttgovce, umetnike. Z njihovo pomočjo so ne naseljevali med alovenaklm ljudstvom celo nemški kmetje. • île dandanes naletiš meti trdimi slovenskimi kmeti na Izrazito nemtka imena, takti n. pr po bohinjskih in škofjeloških hribih. Po mestih in gradovih so gospodovali tujci. Na boljših župnijah so /n-delt Nemci ali I.ahi In Slovenec ie dobil kvečjemu malo faro. I* malo Slovencev je imelo vplivnejša in boljša mfcsta. Tudi bogati samostani, ki jih ni bilo malo, so bili povečini v oblasti tujcev. Ï stota ko »o bili večjidel tudi škofje Nemci in tujci.—Po cerkvah se je—n kolikor m* Je sploh to viiilo—pridigovalo v nemščini; pisma :o ar pisala istotako v nemščini in latinščini. Nemščina je bila v uradu m v cerkvi absolutna Tako je masa. kmetje, mali meščani, kateri so se večinomo ukvarjali tudi ie s poljedelstvom, videla v tujcu svojega nasprotnika Tujec «n izkoriščevalec sta postala neraidružljiv pojem. S tem čuvMvovanjem je simpatizlrala ¿asih tudi nižja duhovščina in nitje plemstvo. Boj proti tlrsnlji »e je izražal vsled tega v na-tprotnvanju napram cerkvi in bogatemu plemstvu, fcelja po boga-ttvu je morala roditi nezadovoljnost s cerkvijo, ki je bila največji ramljtški poaestnik Tla za versko reformacijo ao bila torej tudi med ni> jim ljudstvom ugodna. Narodni èul pa se nI mogel pri teh rarrrerah razviti v drugega nego v al o) no sovraitvo. Nlhč* drugI med Slovenci torej nI mok«e1 hiti ralčitnik verske In W V»l| s ^ Vršila so aa pod ^ tednik, vzlk temu pa vrši svojo nalogo do v> ka. tega pa ne vr-še drugi čaat pisi. S tem je podpisani mislil reci, da sta edini izjemi Pros eta in Proletarec. dočim ostal časopisje vrši le polovičarsko delo. V koloni br. Milana Medve-ška sem opazi), da je očitno napačno razumel moje besede o tej zadevi Morda iz ljubosumnosti. ker sem poudarjal, da Proletarec se. Sporoči stricu, da jc nj< *in in naš bratranec premini» nesreči. Ogromne so žrtve med cedi skimi možmi in fanti, ki » ubiti v borbi, ali pr. umrli f ternacijl. Število sc bliža t* 80 žrte\'. Te so: r:.š ^ fetov Janez (za Krstinčk» ne ve. kaj je z njim). Znrrn Adi. Cumel (Francetov očef ma ubit Draščev Pold« Kovica. Kušljanov Jano/ P v borbi: Lovko Ludvik čev), Zimcov France. Vrbčt in mnogo drugih mlajših, l rih pa Ti ne poznaš. Oče in Ivana, sopmi ^ nega Lojzeta, stanujeta M tremi otroci pri Ip*Vl lh ^ na rojstnem domu Ivane •*> vsega in midva jim l10^. kolikor pač moreva Zi^e skoraj vse. razen nekaj «H» orodja; rešili «o tudi živino Vem. da v Ameriko ne f* dosti novic iz Jugoslaviji , jih imamo veliko in pisali debele knjig«* " Ijenju. kar se bo polaga dilo. Zaključuj«, m zdrav I jam Tebe in dnU^^ kor tudi strica Andrej zdrav od nas v*»h je: Ivan Vidrich. Oprtni Ljubljana; Jožetm* V*' " (j» drich. vodja p»»*rne ^ ^J goalovanskega t»db"ia ne fronte). LJubljana To je vsebina pi*m» hI »o frankirano za trm M fnOj JM Cerknice Ofe (Gregor Vidridi. in oddano v Ljubi^^ po domače Cibovth na Veliki" (Dalje ns * SEPTEMBRA Zanimivo poročilo ameriškega poročevalca Andrice iz Trsta poročevalec dnevnika Cleveland Press Theodore Andrica, ki je clevelandskim rojakom dobro znan po svojih člankih, je objavil sledeče zanimive vtise iz Trsta, kjer se točasno mudi: Trft<_Delavci so pridno na fcelu z uničevanjem strelskih trdb iz betona in kamenja, ki L, jih v Trstu zgradili Nemci in ¿ti. Ljudstvo Primorske, ka-ur Slovenci nazivajo ta del Ev-pe, še ni uničeno ne mentalno duševno. Da se popolnoma razume to ianje je treba poklicati v spo-nin vso zgodbo Trsta in Primorko od prve svetovne vojne. Za Slovence v Trstu in na Pri-norskem je bila druga svetovna ojna samo brutalno nadaljevale 24-letne dobe italijanskega atiranja. Spomin na teh 24 let je tako Iv in grenak, da se povprečnega loveka loti nekakšna panika ob jgli, da velesile ne bodo zdru-ile Trsta in Primorske s slovenskim delom Jugoslavije. Ta strah in negotovost sta največ odgovorna za napetost, ki anes vlada v Trstu in na Pri-nor.skem. Angleži in Američani mislijo, lase Titovi vladi preveč mudi in la se mora usoda Trsta in Pri-norske rešiti na miren način. Slovenci čutijo, da jim narod-ostni značaj Primorske, skupno trpko in krvavo vojno, katero i vidili Slovenci proti Nemcem i fašistom tekom minulih pet t, daje pravico, da se brez od-išanja združijo z Jugoslavijo. T« je vzrok, zakaj danes v Trs-u in na Primorskem vlada to-kšna napetost. Pred drugo svetovno vojno lussolinijeva vlada ljudem od unaj enostavno ni dala dovo-nja, da bi obiskali Primorsko, ussolini ni maral, da bi tujci deli na svoje lastne oči, kako ovence poitalijančujejo. To je vzrok, zakaj na svoiih prej-ijfti obiskih v Evropi nisem ujel obiskati te province. Jugoslovani, zlasti pa Sloven-niso nikdar nehali protestira-proti vključitvi 600,000 Slo-ncev pod italijansko vlado, tor je sklenila mirovna konfe-nca leta 1918. Trdili so, da Ita-iani s primorskimi Slovenci po-opajo nadvse okrutno, oda svet se je malo brigal za pljenje primorskih Slovencev Angleži so nas smatrali le za ko nadaljno balkansko pleme, merika pa je bila predaleč," mi rekel neki tržaški Slovenec. enotedenskem bivanju v stu in zlasti po obisku tržaške '»lice nimam niti najmanjšega roma, da je Primorska pretež-slovenska. Italijani se naha-jo v večjem številu samo v jih mestnih centrih, kakor v *tu in Gorici. Kako so prišli Italijani v me-a. ni težko razumeti. Pod ita-vlado ni noben Slove-ki sc je smatral za Sloven-,n je hotel ostati Slovenec, dohiti dela v Trstu in po uj-ih večjih mestnih središčih ■Primorskem. Posledica tega bll:> da je italijansko prebi-vo v Trstu in Gorici rastlo, \$\s dtem ko so bili Slovenci pri- iti na deželo, sem čisto slovenske vasi dve milji od Trsta. Čim J greste od Trsta, tem bolj zumljiv vam postaja slovenski Primorske. Odkril sem nešteto primerov uit urnega poitalijančevanja", WJ i < vodili Mussolinijevj fa-Slovenski "Jožeti" so po- CliuseppeH, Ribnikarji so 11 "Pešcatorew. Italijani so ,M j1" |>remeniil na tisoče slo-rodbinskih in prvih ,n "bstojati ni smela nobe-M'»venska šola niti v krajih. r r» bilo niti ene same itali-t>-' družine. •'» J** torej razumeti, za-'' Primorski Slovenci z ""rnostjo in požrtvo-v boj pr iti fašistom in ' »rskern ni skoro slo-u">'e ki bi ne bila iz- íct'm [K* Pr Življenje primorskih Slovencev je bilo težko celo v mirnem času, sedaj pa je .njihova stiska skoro neverjetna. Na tisoče se jih je izselilo v Zedinjene države in tam so postali med najbolj spoštovanimi narodnostnimi skupinami po raznih mestih. Danes je k njihovemu ekonomskemu stanju, ki ni bilo nikdar dobro, dodana še duševna in umska negotovost glede bodoč-; nosti. Ta negotovost se da simbolično opisati z eno besedo: Trst. Ko pridete v Trst, je potrebno, da se poučite o conah A in B in pa o Morganovi črti. Ako tega ne storite takoj, se lahko znajdete v zagati, ako bi prestopili z ene cone v drugo. Cono A kontrolira zavezniška vojaška vlada, ki je v prvi vrsti v rokah 13. britskega armadne-ga zbora. Morganova črta loči cono A od cone B, katero kontrolira jugoslovanska armada maršala Tita. Cona B se začenja okrog 10 milj južno od Trsta, nakar teče proti severu, po^ tem pa nad Trstom nekoliko krene in gre kakih 45 milj proti zapadu, pustivši Trst in Gorico pod kontrolo zavezniške vojaške vlade. Indijski polk v Gorici V zavezniški coni je mala posadka jugoslovanskih čet, ampak te čete se ne mešajo z brit-skimi in ameriškimi vojaki. V Gorici je glavni stan indijskega polka in v okolici se vidi na tisoče indijskih vojakov. Ljudje, ki živijo pod direktno jugoslovansko kontrolo, to je, onostran takozvane Morganove črte, lahko brez večjih težav pridejo v cono pod zavezniško vojaško vlado, toda ljudje iz zavezniške cone ne moreje priti v jugoslovansko cono brez posebnega dovoljenja jugoslovanske vojaške misije. Iz tega razloga človek lahko vidi v Trstu precej avtomobilov in motornih koles s tablicami iz Ljubljane, medtem ko ni v jugoslovanski coni nobenih vozil zavezniške vojaške vlade. Zavezniške kroge to draži, ampak Jugoslovani pojasnjujejo, da medtem ko se "domačinom" ne more zavirati svobodnega kretanja. pa to ne velja za zaveznike, ki niso "domačini." Dva dnevnika Višji častnik za civilne posle v Trstu za zavezniško vojaško vlado je polk. Alfred Bowman, odvetnik iz Californije, pokrajinski komisar pa je podpolkovnik P. H. Kucera, ki je bil poprej mestni pravdnik v Dallasu, Tex asu. Zavezniška informacijska služba izdaja dvoje dnevnih časopisov, "Giornallc Alleato" v italijanščini in "Glas zaveznikov" v slovenščini. Prvega urejujeta Alfred L. Grigis in Vittorio Zannaboni, pri zavezniškem slovenskem dnevniku pa sta urednika Alfred L. Grigis in Primož B. Brdnik. Slovenci, ki so člani ali pristaši pokrajinskega narodno o-svobodilnega odbora zsi slovensko Primorje in Trst imajo svoj lastni dnevni časopis, ki se imenuje "Primorski dnevnik." V uredniškem osobju tega lista so Jože Koren iz Murske Sobote, Marija Wilfan iz Ljubljane (njen stric Mirko Za lažni k živi v Clevelandu), Milan Bolne i/ Trsta, Ludvik Gabrovšek i* Ho-tedršicc. Drejče Stanič iz Trsta. Anton Grebner iz Tista in Franc fcter iz Trbiža na Gorenjskem. "Primorski dnevnik" je goreč zagovornik maršala Tita in združenja Primorske- x Jugoslavijo. Italiianaki časopisi Nsd časopifci. ki izhajajo v Tr-Ktu. ni nobene cenzure. V istem pofcjopju. kjer se tiska izhaja ita vrnili iz njih je bila poru fašisti Primorski dnevnik I» več moških, ki |lJflnhki komunistični dnevnik bi proti Nemcem "Lavorstore" in "Corriere d*' »a tisoče primor-' Trieste," k» je "neodvisen." Ta je bilo odgnanih j j^a sts oba naklonjena jugoalo-JJJtracijska tabo- venski stvari. Italijanski dnevn-k "U V«*'* 1.íbera** zastopo italijansko stališče glede Trsta, to je. da bi Trst morsl '»stati pod Italij". o Vl SO IK>- živino. "La Vita Nuova" je italijanski tednik, ki zastopa katoliško stališče. Poleg teh resnih časopisov izhaja tudi satiričen tednik, ki se norčuje iz vseh, zlasti pa si privošča politične kozle, ki jih streljajo Italijani. Vsi časopisi objavljajo dnevno imena oseb, ki prosijo razne oblasti, da jih zopet namestijo v razne urade. Imena se objavljajo, da «e nudi javnosti prilika vložiti proti njim morebitne pritožbe v slučaju, da so bili prosilci fašisti. Komlalja ss čiščenje fašistov To trebljenje fašistov vodi "Commisione de Epurazione," to je čistilni odbor, katerega je postavila zavezniška vojaška vlada. Odbor šteje deset članov, od katerih so trije odvetniki, dva bančna ravnatelja, en pisarniški delavec, en časnikar, en železničar, en inženir in en zdravnik. Trije so iz Gorice, eden pa iz Pulja. Dva izmed desetih članov sta Slovenca. V vseh listih so dnevno pri-občen! oglasi, v katerih ljudje poizvedujejo za sorodniki, katere so Nemci odgnali in o katerih ni že mesece in leta nobenega glasu. Pred zavezniškim propagandnim uradom na glavni ulici stoji vedno gruča ljudi. Tu vsakdo lahko vidi novice v slikah in dobi po nizki ali celo zastonj zaveznikove tiskovine. Nekoliko vrat naprej so Titovi partizani odprli lično knjigarno in umetninsko trgovino, kjer so naprodaj razni na roko izdelani predmeti, slike, knjige in drugi predmeti iz Titove Jugoslavije. Napisi v treh Jeslkih * Ulični napisi in navodila v zavezniških uradih v Trstu so v treh jezikih: v angleškem, italijanskem in slovenskem. Najbolj pripraven kraj za nabija nje letakov so nekdanje strelske utrdbe, katere so Nemci zgradili na važnih cestnih križiščih, ki jih sedaj rušijo. Z mojega okna v hotelu Al-bergo Grande se nudi razgled n% promet na morju in tudi na tovorni, promet med morjem in obalo. Britski minski čolni so stalno na delu s čiščenjem luke, ampak kljub temu ne mine teden, da ne bi ribiška ladja zadela plavajočo mino in od min, ki so jih pustili Nemci in Italijani, so bili ranjeni ali ubiti celo ljudje, ki so se v morju kopali. Tovorni vlaki sa JugoslsvlJo Odkar sem v Trstu, sem videl tri velike tovorne vlake, ki so šli iz Trsta, otovorjeni z živežem, oblačili in drugimi potrebščinami, katere je UNRRA poslala v Jugoslavijo. Tovorni vozovi so prvotno pripadali železniškim sistemom iz skoro vseh evropskih dežel, kajti videl sem vozove iz Francije, Belgije, Nemčije. Grčije, Ogrske, Jugoslavije, Italije in Romunije. To je slika zmešnjave, v kateri se nahaja danes vsa Evropa. Na prejšnjem italijanskem civilnem letališču ob morski obali se nahaja Ameriški rdeči križ. Pri yhodu še vedno stoji marmornata plošča, ki naznanja svetu, da so italijanski kralj, Mussolini in vojvoda Aosta to stavbo osebno posvetili slavi Italije. Amerikanci 34. pehotne divizije sedaj v poslopju jedo "doughnuts"' in pijejo kavo in igrajo žogomet v velikanskem i hangarju. * V Trstu je nad 12,000 brezposelnih/ampak na ulicah nisem videl niti zdaleka toliko prosja-kov kot se jih lahko vidi po drugih delih Italije. Na ulicah tudi ni dosti prosjakov s harmo-nikami. Slovenska šole Novi skupni italijanski simfonični orkester je odprl svojo sezono brezplačnih koncertov Z overtum opere "Viljem Teli," kar bi imelo nekaj pomeniti, v kolikor bi to mogli dognati za-j vezniki. (Viljem Teli je zgodba švicarskega upornika proti fevdalni gospodi.) U»toa bodo Slovenci v Trstu in po vsej Primorski imeli prvič pe 24 letih priliko pohajati slovenske šole Zavezniška vojaška vlada jt^ na delu I organiziranjem ljudskih in srednjih šol. ki se imajo odpreti v jeseni. V Trstu je mnogo knjlgsm. | nmprik najti nisem mogel niti ene knjige o Muaeoliniju (Dalje prihodn/lč) Obravnava proti nacijem v Belsenu F. A. Vidar Farsa in tragedija je to, da se v času1 ko pišem te verstice v imenu demokracije odigrava na sodišču v Belsenu, Nemčija, kjer je na zatožni klopi Josef Kramer (zver koncentracijskega taborišča istega mesta, kakor so ga na sodišče pozvane priče na-zivale, dokler ni na pritisk angleških zagovornikov obtoženca sodnik to prepovedal), nacijski načelnik taborišča v Belsenu, in 44 njegovih pomagačev. Tragedija, kar se na imenovanemu sodišču doganja pod krinko demokracije, je to, da vzlic vsem dosedanjim dokazom, da je bila ne le ameriška, ruska, francoska in ostale javnosti, ampak tudi angleška javnost morda še bolje poučena od prvih, kaj vse so nacijski rablji počenjali s svojimi irtvami, kljub temu se angleški odvetniki tam med sabo kosajo, kdo bo bolje zagovarjal svetovno znane kriminalce. Ti angleški demokrati (??), ki v Belsenu zagovarjajo največje zločince pod solncem, se poslužujejo vseh vrst zvijač, kako bi diskreditirali priče, katere je to-žiteljstvo poklicalo, da povedo, kaj so videle in kaj doživele v taborišču, kateremu je načelo-val sadist Kramer. V svoji desperatni stupidnosti je angleški stotnik, ki zagovarja Obtožence, šel tako daleč, da je rekel poljski Židinji, zdravnici po poklicu, ki je prebila 20 mesecev v koncentracijskih taboriščih v Auschwitzu in Belsenu, kateri so naciji pobili sorodnike, da je njena izpoved O suvanju štirih ruskih ujetnikov po Kramerju—navadna fabrika-cija aH izmišljotina. V demokratičnih deželah je tradicija, da se daje obtožencem pri obravnavah zagovornike, kar je pravilno in večkrat tudi potrebno, posebno kjer Be poja-vije slučaji dvomljivih okoliščin, ki postavijo nedolžnega človeka na zatožno klop kot zločinca. Toda ali posfojc knkfcni dvomi glede zločinov, ki so jih izvršili nad vojaki in civilnim prebivalstvom nemški naciji v teku bas zaključene vojne, tudi v tem slučaju? Ali odkritja po vojaških oblasteh in potrjena od civilnih oblasti v Maidinaku na Poljskem, Buchcnwaldu, Da-chauju itd. v Nemčiji, niso dovolj glasne in zanesljive priče, kakor tudi milijone žrtev nacij-ske brutalnosti, najbolj opravičeni sodniki? Angleži s tem procesom delajo justlčno komedijo v Nemčiji in farso iz demokracije, česar ne vidijo. "Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto." Ko so italijanski partizani pobili nekaj nad 50 svojih italijanskih fašistov, kateri so jim za časa M ussolini jevega režima storili mnogo krivic in pobili veliko njihovih sorodnikov ter znancev, so prizadete partizane anglo-ameriške oblasti prijele in postavile pred sodišče. Nikjer pa nismo čitali, ds bi se bili Angleži, ki imajo v Italiji največ besed, tako prizadevali v o-brambi obtožencev, kakor m* v Belsenu v obrambi nacijev. Četudi so se partizani borili na Skandinavci strani zapadnih zaveznikov in V • J« kljub pričevanju angleških le- Afl/ SO OpaZOVllil tulcev, ki so se morali spustiti) na italijanska tla in so na sodišču izpovedali, kako dobro so partizani z njimi ravnali in jih skrivali pred fašisti ter s tem tvegali svoja življenja, je bilo pet obsojenih v smrt. Namreč trije so imeli biti takoj ustreljeni, dva pa sta bila vržena dosmrtno ječo, kar je hujše od smrti. To je slabo plačilo za zvesto- Angleški državni radio je pred vojno povabil eno Danko, enega Norvežana in eno Šved-ko, da povedo, kaj je naredilo nanje največji vtis v Angliji. Vsak je imel pet minut časa in vsi so mislili, da žele Angleži slišati resnico. In ne da bi se PIP , bili zmenili, so vsi trija prišli bo prijateljstva do naše demo-'do enakega zaključka. Poveda-kracije, na katero so nekateri U so znali tudi kaj lepega, to-zavezniki precej hitro pozabili. | da največji vtis Je napravila na Jugoslavija je posebno dober vse tri ogromna razlika med bo-vzgled v tem oziru. Sedaj ko gaatvom in revščino v bogati je več ne potrebujemo, ji mesto Angliji. Skandinavske dežele kruha ponujamo kamen in vsi-1 niso bogate, toda takih slik si- ljujemo demokracijo, s katero bj se zopet zasužnilo jugoslovansko ljudstvo. Svaka sila do vremena! Glasovi iz naselbin romaštva, kakršne so videli v Angliji, tam ni. Herbert Agar, ki piše o tem, pripoveduje, da je pred kratkim obiskal kraje v severni Karoli-nl, kjer sade tobak. Da je prišel tja, se je z avtom peljal skozi gorovje vzhodnega Kentucky-ja in po vzhodnem Tennessee-ju, pa pravi! bojim se pomisliti, kaj bi Skandinavci, ki Jih je angleška revščina tako prijela, rekli, če bi videli našo. Ce j« Anglija bogata v primeri z Dansko, Norveško in Švedsko, so (Nadaljevanje x S. struni! t. 1., prejeto pa Aele 18. septembra. S cenzorskih pečatov je razvidno, da je šlo najprej v Bel-grad. potem v Italijo v Neapelj, I Zedinjene države bogate v prt-kjer so pritisnili italijanski pe- z Anglijo. Naši viri v pri-čat, nato pa potovalo nič manj mcrl t no41m prebivalstvom so kot 48 dni—zares zračna pošta! Večii od onih vsakega drugega Anton Vldrlch. naroda. Naši bogati ljudje so bogatejši od onih vsakega dru- 25-LETNICA DRUŠTVA 408 SNPJ Kansas City. Kana. V nedeljo, 30. septembra, se bo vršila 25-letnica društva št. 408 SNPJ. Na programu bomo imeli premične slike iz Jugoslavije, kot gega naroda. Del našega prebivalstva, kateremu se ras dobro godi, je večji kot v vsakem drugem narodu. In del našega prebivalstva, kateremu se tako slabo godi, da se mora človeku gabiti, je tako velik, da bi nas to jajca, zmešaj in praži nekoliko minut. Dodaj 3 žlice vode, ¿mešaj pa ugasni. Napolni izdolbene paprike z nadevom, pokrij vsako z vrtičkom in ga pričvrsti z zobotrebci. Ne napolni paprik preveč, ker se bo nadev nakuhal. Namesti tako priprsvljen« paprike v veliko ponev in jih po-iij s paiadižnikovo juho. Če t« ne pokrije paprik, dodaj vode, pa pusti, da se prav počasi kuha, dokler niso paprike dovolj mehke, a vendar ne razkuMMB. Ta predpis zadostuje za še#t oseb. Kuk la selen | s ve S veliki llici masti 2 srednja veliki ¿rbull 4 srednje velike kumar? 4 parad iiniki 5 sel ene paprike majhen strok ¿esna soli in popra po okusu iltoo moke Zreži čebulo na masti, da za-rumeni, a ne preveč. Z reži kumare precej tenko, jih dodaj in in pusti, da se pražijo deset minut. Dodaj zrezane paprike, potem zrezane paradižnike, ter praži počasi tri četrt ure. Če pustiš dalje na ognju, ne bo škode, le paziti moraš, da se ne prlsmodi. Dodaj malo zrezane-ga česna, potresi s moko in pomešaj, da se zgosti. Na miio se lahko da a kuhanim mesom, s pečenko, ali pa tudi samo zaae. Lahko pa se tudi nareže goveje meap v zelenjavo kakor za golaž; če hočeš to, daj v ponev,* preden dodaš paradižnike.—C. O. glavni govornik pa bo nastopil moralo biti vekomaj sram , . . br. Mirko Kuhel, gluvnl blugaj- P« »e vendar nekateri ljudje Mik SNPJ in tajnik organizacije čudijo, kako da se delavci ot ga- SANS. nizlrajo in celo štrajkajo! Po programu bo sledil ples in prosta zabava. Vabimo vsa dru-1 g()Spodinj€ štva SNPJ v bližnji in daljni okolici, da nas posetijo. Prlče-tek programa točno ob pol osmih zvečer. Na gotovo svidenje. (Dospelo prepozno za objavo v uradni številki—Ured.) Joseph Horsen. predsednik. DEBATA Chlcsgo. lil«—V torek zvečer, 2. oktobru, se bo vršila debata med socialističnem voditeljem Normanom Thomasom in žurns-listom Frankom Smothersom v srednji šoli v Hinsdalu. Priče-tek ob osmih zvečer. Predmet debate bo: "Carter Združenih narodov, ki Je bil sprejet v San Franciscu, in Amerika." Odbor. Nadevana paprika Funt smleteaa fovfjNfu mesu ft lik riia 2 jajca 1 čebula 2 tlici masti I fttloe vode pol Sličice soli osinioko ilifice |wipi u 12 srednje velikih zelenih paprik fl kupic jtosle puradllnikove juh«' vode po potreN Operi in izdolbi paprike; pri hrani odrezane vršičke, Ocvri čebulo na masti, da lepo /arumeni. Dodaj meso in riž, posoli in popopraj, ubij na Razni mali oglaai NURSEMAID White, reliable woman over 2S to assist cere of II tnus. baby; light housework: stay: permanent; refer-i noes; good salary. Oakland 7317 WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK Own room No cooking— No washing Assist with child—Good salary Commodore 2800 Evakuacija Japoncev iz kitajskih krajev Hamilton, Cal., 25. sept,—Ge-| neral A. C. Wedemeyer, poveljnik ameriških čet na Kitajskem, v Burmi in Indiji, je dejal, da bodo morale ameriške vojaške avtoritete prevzeti nalogo evu-l kuacije japonskih vojakov in civilistov, ki se nahajajo nu Kitajskem. Število teh je čez štiri milijone. General je izrazil upanje, da bo večina umerlških i vojakov dospela domov do prt-hodnje pomladi. Potrebna še vedno v pomoč pri rasvedrllul Kličite vaš War Service Corps OHtce WA Bash 0»2S V Prosvetl so dnevne svetov ne la delavske veetL A'l Jih čila le vaak dan? n u '1 ii ii "Kaj fe treba tolike vinemirlaaja redi brespoaelaeatl. Jas sem bres dela še leta la leta la ae ak ae prtloéejem." "Na hotela bi zamuditi niti ena ure tega! Hvala mojemu električnemu štedilniku, da sem lahko v pomoč malčkom pri njih razvedrilu" "Ne h<«t< la bi ramuditi mu ure, da la ne bil« aa rasp>4eaa mojim m*t/Som pri njih »»««-njo isistb rernih del Cm» in.»m dotolj, sakar se imam zahvalni mojemu avtomatičnemu elrhli tčfiamu »tedllniku Deluje takole Prej So sapuetim dom. »« !, kuhanje s i k ki« »ko Jc lahke, i »slo ia eko*e-rnn no N«- pofahHe al r «gotov HJ avUeoetičnI « kklrlčnl štedilnik ko hitro se pojavijo na trgu • COMMONWEALTH EDISON COM f A NT s IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Ifis Tarêar » (Nadaljevanja) V resnici, tu na Rakovniku sem kakor pu-ičavnica! Malo me tlaft bolezen, a ie mnogo bolj starost! Kaj bi tožila! Na Veselo goro se «dram ter prenašam, kar mi Bog prenašati da. Tako bo bržkone tudi pri Tebi, dragi grof, ker naša preljuba starost nastope povsod v eni in isti toaleti. Ni li tako, cenjeni groi Thurn? Pa sedaj sem Ti že toliko pisala, a skoraj sem pozabila, čemu hočem nadlegovati starega in ljubega svojega prijatelja. Ta ima že svojih lastnih skrbi obilo, pa naj mu jih še drugi nosijo v hišo! Odpusti torej, da ipoledujem pri Tebi, odpusti stari ženski tudi slabo njeno piše vo! T» ne veš, dragi Thurn, kako me včaaih po prstih trga! Torej, kaj U že hočem pisati? V Ljubljani je kongres, in vest o njem se je raznesla po vseh dolenjskih graščinah. Vse hoče na kongres! Kje bodo jemali sosedje denar, tega niti sveti Frančišek na Veseli gori ne ve! Meni ga ne preostaja, in naj gledam oskrbniku še tako na prste. Ali vas na Gorejnskem oskrbniki tudi tako radi goljufejo kakor nas po Dolenjskem? Božji porodnici bodi radi tega položeno! Včeraj Je bil pri meni baron Mandel iz Mokronoga in ta mi Je docela zanesljivo pripovedoval, da si, ljubi Thurn, v Ljubljaei že najel veliko in drago stanovanje—v Ljubljani bo sedaj pač vse drago!—in da se s čislano svojo obiteljo preselil v naše glavno mesto ter tako postaneš deležen tiste svetlobe, ki se sedaj razširja po Um mestu. Blagor Ti, in privoščim Ti, da uživaš svit teh dni! Tudi jaz bi rsda prišla, de bi se pred vsem seznanila a sladkima Tvojima hčerkama, katerih lepota je zaslovela tudi po dolenjskih gradovih. Lepa je bila mladost, ko smo jo uživali po Nemškem Gradcu. A sedaj -me trga po rokah in nogah. Ljubi grof Thurn, če je pri Tebi tudi kaj takega, pošlji mi brez odloga vse recepte, po katerih se Ti ravnaš. Morda mi kaj pomorejo, ker naši zdravniki so oali—odpusti mi nespodobno to besedo—in maže jo me kakor kožo, kadar se stroji Pa vse nič ne pomaga! Torej v Ljubljano ne morem! Tudi bi oskrbnike za nikako ceno ne puščala samega! Imam prvorojence In dediče, grofa Otona. Ta sili na kongres. A s takim otrokom, ljubi Thurn, so kriti. Denarja se mu ne smili in preveč ime v sebi tiste preklicene laške krvi. In res, tu na Rakovniku vidi malo sveta, a čemu bi mu ne privoščila, da ai življenje malo ogleda, posebno ker vem, da ml Itak v Ljubljano uide, če mu tudi ne privolim! Tako je prišlo, da sem se spomnila starega prijateljstvs, ki me je nekdej vezalo s Teboj, ljubi grof Thurn. Grofa Otona Ti priporočamo v posebno očetovsko varstvo^ in če mi s kratkim lističem naznaniš, da sprejmeš to varstvo, me boš tisočkrat osrečil. In moja duša bo po-tolažena In pomirjene spustila grofa Otona na zapeljivi kongresni zrak ljubljanski. Če bi se iz tega spredle kake trdnejše zveze med mojo In Tvojo hišo, bi ml to sledilo grenko uro smrti, ki mi že itak lazi okrog Rakovnika Blagovoli mi torej odpisati in odpri mi svoje prijateljsko srce! Prav težko bom pričakovala Tvojega odgovora, ki mi dojde kakor zarja preteklih srečnih časov. Priporočam se Tebi, blagi Tvoji gospe grofi-nji in vsej cenjeni obitelji ter Ti ostajam vdana prijateljica Alojzija grofinja Bar bo, rojena svobodna gospa Juričeva. P. s. Ne pozabi receptov, dragi Thurn!" "Kaj praviš k temu pismu, draga Bdita?" vpraša grof Venceslav, ko je preči tal dolgi list z Rakovnika. "Živel sem skoraj v veri, da je že umrla stara u moja znanka iz Nemškega Gradca!" A "draga" Edita se je ie vedno kujala. Zarezal je bil poprej mož nad njo in nekaj brezobzirnih besed je bil izustil. Kaj takega gospa grofinja ni mogla tako hitro preboleti. f . Ti, J i A J p ' "Kaj hočem reči?" je hladno. odgovorila. "Grofinja Alojzija je itak prepozno pisala, ker si že odredil, da v Ljubljeno ne pojdemo. Meni je tudi vseeno, če gremo eli ne." "Ne štej mi vendar v zlo vsake hitre besedice! Saj vidiš, koliko bolečin prenašam! Recepte hoče imeti grofinja Alojzija! Oj ta ljuba revica, ki meni, da niso zdravniki povsod eni in isti mazači! Ali pošljem jih ji, če jih ravno hoče imeti! Torej, ljube Edita, razmere so se bistveno izpremenile—v Ljubljeno pojdemo!" "Čisto, kakor je tvoja volja, Vencel! Poznaš me, da se v take zadeve ne vtikam!" \ "Torej smo še vedno za mrzli!" Težko je vstal a stola, krevljal k nji ter ji galantno poljubil roko. "Sedai bodi pametna in pripravi otroka na odhod!"" Kdo je storil to rajši nego grofinja Edita! Ročno je hotela odhiteti iz sobe; vse to ji je tlačilo srce in koprnela je, da bi ga prejkoprej olehčala pri svojih otrocih. Ko je že bila tako-rekoč med vrati, je zaklica! grof za njo: "Otrokoma nič ne pravi o tem pismu! Reci jima, da sem se pač premislil!" "Kakor želii!" Vedela je sedaj, da je hotel grof Venceslav nastaviti svoje mreže, da bi ujel vanje prvorojenca In dediča grofa Otona! "Rakovnik je lepo imetje! Grof Oton in naša Mali! Kaj?" Poznala je slebost svojega moža. Rahlo se je zasmejale ter dobrovoljno odgovorila: "Glej, da zopet aam vsega ne pokvariš, ko pelješ dekleti ne aemenj!" "Kako se moreš tako plebejsko izraziti? Na semenj! Fi done! Ali delikatne so take reči! Zatorej o pismu grofinje Alojzije niti jpsedice otrokoma! To naj se izprede vse sai Jaz sam vzamem vse v svojo roko, "Pa boš zopet vse pokvaril! Take reči imej ženska v rokah!" Smehljaje je odhitela iz sobe. 'Grof se je tudi smejal ter je klical za njo: "Smešno!" (Dalje prihodnjič) mu oeseaice im^m sebe! o, jïî sam!" Črtice in povesti Spisal F. 8. Flnigar (Nadaljevanje) "Vsi, veruj mi! Goape svetnica, Drozdova Julka, adjunkto-va K a niča, Mici . . . no, vse." "Hshaha, vse—vse in še Tera, kajne? Nevoščljivoat, hinaviči-na! Kaj se brigajo zame? Z Bogom, Ters, o tem ml ne govori več!" Mara se je umeknila v stransko sobico, Ters si Je obrisala oči In želostna odšla. Ko so se zaprle vrata za njo, se je Mara vrnila, se zgrudila na zofo in Jokala kakor dete . . . • • • Po kostanjevih listih je letal umazan prah, zagatna vročina je tiščala na mesto, ki je bilo v počitnicah izpraznjeno in dolgočasno. Mara se je trudila vse popoldne pred zrcalom. Njena navada ni bila. da bi tratila cele ure za ta poael. Zavedala se je svoje naravne kraaote in cesto se je oblekla Izredno preprosto—ne sicer, da bi bila skromna, na-Kprotno: ker Je prav te ubrana preprostost poudarjala njeno lepoto. A dene« je bila v njeni sobi pravcate izložbe oblek. Petkrat je premenila bluze in krila, a bila je vaelej nezadovoljna tn čimdalje bolj nervozna. Njeno lice Je bilo zadnje tedne nekoliko bolj obledelo; toda danea ji je razburjena kri podplula obraz, da je cvetela in žarela— preveč.. Ko si je spenjala lase, je čutila, kako se ji tresejo prsti. Kadar Je udarila ura, je zadrhtela po vsem životu in se okrenila proti steni, če ni prepozna k vlaku. Ob štirih popoldne.—Tete Je prinesla kavo. Stare poteze ne obrazu so igrale V zadovoljnem smehu in ni mogla zamolčeti sodbe, ki jo je izzvala za pot pripravljena Mara: "Stric te ne spozna, tako si lepa. Mara!" Mara ni nič odgovorila. Segla je hitro po kavi in jo pila stoje. "Vaaj sedi; še eno uro je do vlaka!" Mara postavi kavo na mizo in seie po vodi. "Pij no, tako je dobra!" •Prevroča! Ne morem!" Pogledala je v potno torbico, če ima v«e potrebno s seboj, segla teti nekako zbegano v roko in rekla: "Z Bogom!" "Kdaj se vrneš?" 'Jutri, pojutrišnjem—ne vem. kdaj!" Hitela je po stopnicah. Tete je pomočila suhe prste v kan-glico r blagoslovljeno vodo in za njo kropila ter mrmrala tihe besede kakor molitev. Mara je vedela, da ima še dosti časa do vlaka, zato ni šla naravnost na postajo; izbrala je daljšo pot po samotni aleji. Hotele je samo ven, ker doma ni mogla več strpeti. Tako čudne poti še ni hodila. Bala M? je, da bi jo kdo srečal, ker je bila prepričana, da ji ljudje razbero, z obraza, kako je nalagala ¿eto. Hitro j* bodi-le; srce ji Je plulo v viharju; zdelo se ji je, da nekdo hodi za njo in jo proseče vabi, naj se vrne; ni se upala ozreti; zakaj prepričana je bila, da pokaže kdo s prstom za njo in pošepeta spremljevalcu tiho besedo. "Hinavci! Nevoščljive Ženske! Ne meni se zanje!" To je bil drugi glas, ki je prevpil prvega in jI slikal ure. ki jih v kratkem doživi ob nJem. ko mu bo brez strahu gledala v tiste ognjene oči in se napila tihe sreče za dolgo—dolgo . , . In utonila je njena duša v srečnih valovih, kljubovalna sila Ji je dajala poguma in hodila je sanjajoč po aleji proti kolodvoru, pozabila solz, ki Jih Je jokala zaradi njega, ker je svet tako podel, tako nevoščljiv, in velika vera v njegove ljubezenske prisege je zmagala strah Hitela je k njemu kakor lt globoke teme k jasni luči . . . Kar se stresne. Mrzlo jo Iz-preleti po udih. Na pokopališču sv. Erazma so zajokali zvonovi. Kakor bi jo bil kdo neusmiljeno prebudil iz sanj* Koleno ji je klernilo, noge ao ji postale težke, da je komaj genila na eesti. čutila je. kako jI kri izginja ii Uc, pa se v vročih sun- kih zopet vrača in zopet izginja. V grlu jo je stisnila tesnoba; oči ao ji postale meglene od solz in šla je a trudnimi koraki dalje in dalje in fačutila je toliko nesrečo in žalost v srcu. da bi se sesedla ob poti in beračila pri mimohitečib za pomoč in usmiljenje. Tavala je, ni se več zavedala, šla je kakor nekdaj, ko so zvonovi sv. Erazma prav tako plakali in so pred njo peljali vranci v črni krsti edino srce, ki jo je ljubilo neplačano . . . Mara je tfevala po aleji, izgubila je smer proti kolodvoru in zašla ne vede kako na pokopališče. • • Nageljni, katere je ljubila pokojna mamica najbolj, so vene-li na njenem grobu. Tuja noga je stopila z okovano peto na gomilo in porušila kos zidca, iz katerega je rastel zimzelen. Mirti ob spomeniku sta bili prašni, listi si voze leni in veli. Mara je zajokala in se naslonila na grobmk. Kako strašno je bilo očitanje trudnih rož na gomili! Vse hkrati so zašumele in zajokale po vroči ljubezni, ki jih je pred kratkim vsadila in jim prilivala. a je sedaj ugasnila, pozabila cvetja in pozabila materinega srca in njegove bežni . . Mara je bila uničena. Kakor onesveičena je stala ob gomili, j katero je bila pozabila, odkar je v njej zapiamtela druga ljubezen. Ob grobu je hitela in zdelo se ji je, da je vsa umazana, vsa nevredna, da ne sme blizu groba z nogo. ki jo je nosila na pola, na katerih je pozabila zapuščenega materinega srca . . . Ali iz groba je šepetal še tisti glas, kakor nekdaj, vela je taista ljubav nad gomilo: materino srce je vse odpustilo, vse pozabilo ... Da si le spet prišla ... • 0 • Odhajajoči brzovlak je zažvižgal. Prav pred Maro so se usipali potniki s postaje. Vlak je bil zamujen. Maro je žvižg vlaka vreza 1 do mozga. Pomešala se je med ljudstvo, ki je privrelo od vlaka. Pred seboj je zaslišala njegov glas. V trenutku ji je bilo, da bi akočila k njemu in se ga o-klenila. Čakal jo je, da se odpeljeta—in sedaj jo morda kol-ne, ker ga je varala. Ah. saj ga ni! .. . Bridko Ji je bilo . . . "Oho, Sandor, v civilu? Se-stanček, kaj? Kje? S kom?" ga je ogovoril tovariš. "Vrag vzemi tak rendez-vous!" "Prekleto fi slabe volje!" "Kdo ne bi bil slabe volje, če te prevara tak otrok!" "Smola! Z Maro, kaj? Je li ni bilo?" "Kaj pa da ne. In toliko sem potrošil za šopke! . . . Vrag z njo! ... In konec!" Mari je seglo v dušo kakor z železnimi nohtovi. Prijela se je za ograjo, da se ni zgrudila sredi ceste. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi CHEF'S HELPERS Pet-pan washers, busboys. runners. Good pay Steady jobs. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State-Washington _ = Razni mali oglasi ČETRTEK 27. SEPTt^. Rmzni Oglftjj dessert-fountain servers Salad, sandwich girls, counter servers. bu«women, dishwashers . Good pay. Steady jobs. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. * MARSHALL FIELD & CO. State-Washington $50.00 NAGRADE Ako veste za koga. ki ima dobro karo na prodaj, ali prodate vašo karo za izredno dobro ceno. Kličite seeley 0007 po 6 PM. ali pa junipek 7810. WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK No -cooking—No heavy work Stay three nights a week Good salary Graceland 2899 COOK GENERAL HOUSEWORK; white; 3 in family Na heavy cleaning; no laundry; stay; references; $35 Delaware 2662 MAID • GENERAL HOUSEWORK Experienced — No heavy laundry. Stay; own room. , leasant surroundings permanent COOK GENERAL HOUSEWORK Two in family Own room and bath Excellent salary Superior 5333 * GIRL GENERAL HOUSEWORK Other help Own room and bath Small family Ken. 7884 lewtkU» or Hair Styl* Good hours. Top commission. (Clo^d Marguerite's B*uty J» 1024 w. Argyll Sir^T* _LONGBEACH 0233 NA PRODAJ JE šest stanovanj apartment hiša bližini 26. in Lawndale ceste. Zmerna cena. Za pojasnila kličite WELLINGTON 9565 Iii.- Ckx>d home a pleasant surro KI* T 3172 , Ir^r i ir GIRL General housework, or mother's helper; must like children; small home, near transportation; no heavy cleaning or laundry; own room; Call Radcliffe 1497 We have urgent need ior r^J men-freight handler?0?) night shift-Good wages working conditions Apply ," * interstate MOTORnSS systems. 1833 S. Canal Sv We Need MEN and BOY? For PRESSROOM WORK Also GENERAL FACTORY Woid IN ENGRAVING DEPT and OTHER DEPTS. Tline and half over 40 bounty and night ahifU—Good Wig«. q1 working conditions. GIRL to do general housework; light cooking; no windows; light laundry; Small family, 3 adults; own room; references; pleasant surroundings. Phone—Jun. 6781 MAID General housework.—Small family. No laundry, no windows; own room and bath. Pleasant surroundings. North Side apt. Juniper 2496 HOUSEKEEPER No windows or laundry Plain cooking and general housework 5 days a week; 325. Fairfax 2444 BEAUTY OPERATORS Must be experienced.—5 and half day week.—Excellent opportunity for right girls.—Good salary. Pleasant working conditions.—Permanent position.—Apply Norwood Park Beauty Shop. Phone—Newcastle 6880 GIRL TO ASSIST WITH CHILDREN One of school age. No cooking. No windows. No laundry. Own room. Good pay. Estebrook 3754 GIRL OR WOMAN GENERAL HOUSEWORK Own room, bath and radio. Good salary; good home; pleasant surroundings. Hoi. 5518 Razni mali oglasi GIRL FOR GENERAL HOUSEWORK Own room and bath Good home—No heavy work Good salary Dorchester 8775 PRECISION LATHE HAND Plenty of overtime. Precision bench worker; * no production. TED. GILMORE. Diversey 4799 COOK NO HOUSEWORK Good salary. Own room and board. BUCKINGHAM 6171 620 Belmont PRESS OPERATOR IN SMALL INSTITUTION Good working conditions Room and Board Good salary Wilmette 351 NURSEMAID White; no laundry No heavy cleaning Assist 2 children Stay; $25 Ardmore 8953 Psrmanant s APPLY ork 2436 W. 15th — MIZARJI — (Delo na malih mizah) Najviija plača Stalno delo (Priglasite se v 3. nadstr. v ozadju) ACE NOVELTY, INC. 523 No. Halsted Street "Slovene Men Work in Your Own Neighborhood" WOODWORKERS ROUTER HANDS SAWYERS TRAINEES PLENTY OF OVERTIME PAID LIFE INSURANCE RETIREMENT PLAN Service Industries, Inc 2025 S. Calumet POTREBUJEMO MIZARJE IN POMOČNIKE NA STROJIH za razna dela. STEINPRESS STORE FIXTURES 4245 W. Kinzie St. Phone Van Buren 6140 OPERATORS SINGLE NEEDLE MACHINE FOR PAJAMAS AND SLIPS Jean Garment Co. 500 So. Throop St. WE NEED PLASTIC MOLD MAKERS Must be experienced PERMANENT Apply at once Sheridan Electronics 2850 So. Michigan Ave. Phone—Calumet 2100 EXPERIENCED LAUNDRESS References required— Friday, hours to suit you Six dollars a day and carfare. Call Superior 8016 B I N D E Ri-Y G I R L S AUTOMATIC STITCHER AUo GIRLS TO LEARN FEEDERS DAY OR NITE WORK - BONUS - VACATIONS GOOD WORKING CONDITIONS Phone—CALUMET 5375 "WORK WITH A FIRM THAT OFFERS PEACETIME SECURITY" We Need at Once M0LDERS - SQUEEZE MACHINE GRINDERS - PACKERS SORTERS PROFIT-SHARING—FOR WORKERS WITH 3 YEARS \ SENIORITY-TIME H OVERTIME-GROUP INSURANCE PAID VACATION Malleable Iron Jobbing Foundry Wm. E. Pratt Mfg. Co. JOLIET, ILL. women-girls W« hare Openings for: PACKERS-WRAPPERS In our General Manufacturing and Bakery Departments NO EXPERIENCE NECESSARY GOOD PAY Group Insurance—Paid vacations GOOD FUTURE national tea co. 1000 N. Crosby St. m-e-n-m-e1 To work in Large Meal COMMISSARY in the following positions Cooler Men Checkers Crew Leaden Cillers Laggers (Day or night shifts) Hourly rates—Nights 89c to 8 Days 8Sc to $1.00 Paid Vacations—Group national tea co. 310 No. Peoria SI (1000 North—(00 Wall ženske fOiä vsth ki ste bile uposlsne industriji Ali gledate ss dalo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNlfl Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILUNOIS BELI TELEPHONE COMPANY * pritličju 309 W. Washington St- CHICAGO . men-men Needed al once GENERAL FACTORY WORK • STEADY JOBS • "EXCELLENT WORKING CONDITIONS O TIME AND Vfc OVER 8 HOURS EACH DAY THE HINDE & DAUCH PAPER cft 3301 WEST 47th PLACE