Marija Jezernikova Pastirček Janc s škratovo piščalko Vso dolgo noč so plezali gozdni Kadar je Janc prenehal trobifi, so škratje na velikem pašniku za vast se ustavile, a ko je piščalko zopet jo. Ko je jutrnji vefer razgnal obla* nastavil, jih je vlekla nevidrta sila ke in je šinlla ptva zora čez hrib, proti košaiemu bezgu, kjet je sedel so zbežaH v gozd, njihov godec pa Janc. je pozabil lepo belo piščalko pod Pastirček je piskal in piskal, sam košatim bezgom. se je čudil tujim porednim nape-- Prav na istem prostoru se je drus vom, ki jih je izvabil iz piščali, še gi dan senčil vaški pastirček Janc. bolj pa se je čudil plesu, ki so ga iz= ko je pnsel svoje kravice. Zvečet je vajali dolgobradi škratje. Skakali hotel zatvobiii na rog, da bi zbral so kakor kozlički, poganjali so se čredo, a zagrabil je za škratovo pu na drevesa kakor veverice, vzpe; ščal in zapiskal. Krave so ga le zas njali so se v zrak kakor rnušice v čudeno pogledale, a se niso zmenile poletnih rojih, sukali so se v vrto' za njegov poziv, neumorno so muli-- glavih vrtincih in prevračali kozol- le sočno travo, da bi imele dovolj ce. Nenadno so skočili v krog, so- prežvekovanja za dolgo noč. sed se je postavil proti sosedu in Pastir je piskal. Iz gozdne teme začel se je boj posameznih dvojic. so se plazile drobne postavice proti Skakala sta drug proti drugemu, bezgu. Skrivale so se v senci grmov-. kakor petelinčka, roki proti roka= ja, skakale kakor kozlički čez jat- ma, nogi proti nogama, z glavo pro= ke. plezale v goste vrhove dreves. ii g/avi kakor na vtvd. Kadar se 19 je pasiirčkova pesem malo pomirii vo na rame in korakali v strnjeni (a, so se dvojice razklenile, a poiem vrsfl proti gozdu. zopet pognale v močen sunek, da Pasiirček Janc je pa ubral divji se je slišalo, kakor bi lomil kosti in napev. Skratje so se pognali kakor rogovje. Pastirčku Jancu se je po- kozli v brezumen tek, zaklad se je srečil nov napev, ki je privabil iz stresel po zemlji. Tu je padla kronU gozdne tiširte vladarja vseh šfcra-- ca, tam so zažvenketale na kamnu tov, kralja Bogatina z zlato krono. zapestnice, ali so se kofalili prstaz H|H^vj^^H^pw ^ l3cL ^Rv ^|^C> ^r^ ^^^^v^^^^^^^^^*" y^"^^f*t>^ ^I^^uiB^^UlBM Njegovi podtožniki so se vrgli na ni, so s kraljice v varnejše fcraje? Gtejie, ije so zbežali v gozd, v fravi pa se da ga bosie našli.« je lesketal izgubljeni zaklad. tiitro so stekli škratje po majhne Krave so že davnaj /eg/e v travo krampe in motike in iskali po tleh, in mirno prežvekovale. Pastirček je kje bi zažvenkeial zaklad. »Klenk, nabra! poln košek dragocenosti in klenk« se je glasilo v tihi noči. Zas pofem zaspal. Ko se je zbudil drugo blisnilo se je tu in tam kakor zlato jutro, je bil košek poln cvetja: zlas in srebro. Pastirček ni nehal pisfca- iih kronic, srebrnih zvončkov, \e> ti, vendar pa je pozorno zasledoval sketajočih se čašic. cvetnih kii in početje malih rudokopov. »Za: ogrlic, na katerih so se svetili razni klad«, so zavrisnili škratje, skočili biseri. Škratove piščalke ni bilo nh k jami in zaplesali v ozko strnjes kjer. nem krogu okoli bogatega zaklada. Janc se je smejal sam sebi. Košek Tu so se svetile zlate kronice, so se pestrega cvetja je prodal v bližnjem lesketale bogate zapestnice in dra- mesiu, za izkupiček pa si je kw goceni prsfani. p,7 piščalko, ki sicer ni bila začara; »Dvignite ga!« je zapovedal kralj na kakor škratova, piskal pa je vse- Bogafin. V hipu so si zadeli bogasU eno lepo nanjo. 20