Leto VIII. st. 39 („jutro" xviM st. аза a)] Ljubljana, ponedeljek 7. oktobra 193$ Cr#ia 2 Dir -(«aviiiaivo. L^uoijaaa, tviiaxljeva ulica O. — Telefon St. 3122, 3123 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova Ш. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2, — Telefon št. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-ея rt л pri a. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet44 UreoaiSLvo: LJubljana: Knanjeva ulica 5. Teletot St. 3122, 3123. 3124. 3125 tn 3120 Ponedeljsaa trdaja »Jutra« iznajb vsak ponedeijeK zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p«, tarifu. udi boji za Aduo Prodiranje italijanske vojske v Abesinijo se nadaljuje, vendar pa ga močno zavirajo gverilski boji Addis Abeba, 6. oktobra. AA. S se-perifcga bojišča je prispela brzojavka vrhovnega poveljnika v tem odseku rasa Sej uma., da je v okolici «Vegete in Enguela še v teku velika bitka med Italijani in Abesinci. Abesinske čete so zaplenile* mnogo pušk in strojnic-Italijani imajo velike izgube. Kolikor je doslej znano, so na italijanski «strani v teh bojih padli tudi štirje častniki. Italijanska letala so ves dan letala nad vso pokrajino, kjer se vrše boji. Trdijo, da so jih več zadeli abesinski streli. Abesinska taktika ima očividno namen zvabiti s postopnim umikanjem korak za korakom Italijane v kraje, ki bodo ugodnejši za obrambo in protinapad. Adigrata italijanske čete še niso zavzele, podrle so pa do Avalijaka, ki je od Adigrata oddaljen približno eno uro. At>esinci se vzlic neprestanemu napadanju z bombami čvrsto upirajo. Po nadaljnjih poročilih s severnega bojišča je Adua še vedno v središču vseh vojnih operacij in je bila v teku včerajšnjega dne nekaj časa že v lasti Italijanov, potem pa zopet v abesinski. Abesinci se po teh poročilih bore z I nezlomljivo energijo, vendar pa ni gotovo, ali bodo mogli Aduo obdržati. Negus je ukazal rasu Imru, poveljniku glavne rezerve v pokrajini Godjam, naj s svojo vojsko napreduje in zavzame položaje ob Dobri in na tamošnjih gorskih prehodih. Ras Kasa hiti v pospešenem pohodu s 25.000 vojaki na pomoč rasu Sejumu, ki se bori pn Adui- Vojni minister ras Mulogeta je odpotoval v Ankober, da prevzame poveljstvo nad vojsko, ki šteje sto tisoč mož-Tu bo tudi njegov glavni stan. Abesinska cesarica vodi v prestolnici osebno akcijo za obrambo prebivalstva pred letalskimi napadi. Strehe vseh hiš morajo pokriti z vejami in senom. Podobne ukrepe je vladä izdala tudi v drugih mestih. Drevi ima prispeti v prestolnico general Amremariami guverner pokrajine Arusi na jugu Addis Abebe. general bo dobil posebna navodila od cesarja. Prav tako pride te dni v prestolnico guverner Uelege, pokrajine zapadno od prestolnice, ras Makonen, ki vodi svoje čete na severno mejo. Italijanske operacije Italijanske čete skušajo zavzeti postojanke, s katerih bi lahko pričele odločilno borbo z Abesinci Rim, 6. oktobra. AA. Italijanske čete metodično nadaljujejo operacije v okolici Adue. Za prvimi oddelki, ki so naleteli na odpor abesinskih tolp, nastopajo posebni oddelki, ki organizirajo terensko službo in grade ceste za prevoz vojnega materijala, živeža, zlasti pa vode; za ta prevoz se uporabljajo tovorni avtomobili, cisterne in mnogo oslov ameriške pasme. Zaradi cest je prodiranje čet razmeroma počasno. Pri obstreljevanju Adue je zadelo Mussolini jevega zeta grofa Ciana več strelov. V tukajšnjih uradnih krogih najodločneje demantirajo glasove, da so italijanske čete že zavzele Aduo, potem pa jo zopet osvojile abesinske čete. Italijanske čete, pravi demanti, doslej sploh še niso zavzele Adue. Celo včeraj je bil namen operacij le ta, da se izvrši hujši pritisk na Aduo z dveh strani. Prepričani so, da bo to mesto, Id je zelo važno za abesinski odpor, padlo prihodnje dni, lahko pa tudi že danes. Prav tako odločno demantirajo glasove o dozdevnih dezertacijah italijanskih vojakov. V poučenih krogih naglasa jo, da italijanske čete pri prodiranju v Abesinijo store, vse kar je mogoče, da pri-zanesejo domačemu prebivalstvu, obenem pa takoj utrjujejo zavzete postojanke. Uradno razglašajo, da so italijanske Izgube doslej zelo majhne, vendar pa še ni mogoče govoriti o točnih številkah. Grof Ciano padel? Asmara, 6. oktobra, o. O incidentu, ki se je pripetil letalski eskadrili, ki ji poveljuje Mussolinijev zet, grof Ciano, se doznavajo naslednje podrobnosti: Abesinci so Cianovo letalo hudo obstreljevali iz mišk in strojnic. Ob tej priliki je bilo Cianovo letalo zadeto v levo krilo, vendar pa se posadki ni ničesar pripetilo. Letalo se .ie brez težkoč vrnilo za italijansko linijo. Zagreb, 6. oktobra, o. »Jutarnji list« poroča z Reke, da se je po mestu razširila senzacionalna vest, po kateri ie bil v teku današniega dneva Mussoliniiev zet minister Ciano pri poletu nad abp-smskimi pošto iankami zadet ter je padel v borbi z Abesinci. Žrtve v bojih na severu Addis Abeba, 6. oktobra, b. Pri bombardiranju Adue je bilo ubitih 40 žensk in 32 otrok. V zadnjih bojih na črti Aksum-Adua so Abesinci imeli 45 mrtvih, Italijani pa 21. Abesinci so zajeli 65 Italijanov. Айт p&älz Pariz, 6. oktobra, o. Po došlih vesteh so Italijani Aduo že zasedli, čeprav o tem še ni oficielnega potrdila z italijanska strani Adua je padla r»o treh dneh trdovratnih ho'ev med Italijani ir Abesinci. ki so se branili s skrajno požrtvovalnostjo. Savzetfe Adigrata Rim. в oktobra o Službeno poročilo iz Asmare iavlia. de je namen italijanskega -tral^škpga načrta pomakniti italijan sko fronto na postojanke odkoder bi mo elf» italijan^kf čptp prpvladovati abesinskf po?toianke *akn da bi mogle odtod га?е ti odločilno borbo Oh 13 popoldne je ministrstvo za tis'k m propagando objavilo službeno poročilo, ki opisuje potek dosedanjih vojnih operacij. To poročilo pravi, da so italijanske čete in sicer prvi armadni zbor pod poveljstvom generala Santinija, ki je zasedel Adigrat, razvile na razvalinah adigratske trdnjave italijansko zastavo, ki je bila odstranjena 1. 1896 po znanem italijanskem pornzu pri Adui. Prebivalstvo Adigrata se je postavilo pod zaščito italijanskih čet. Drugi armadni zbor, ki mu poveljuje general Dalmazzo in ki je zasedel mesto Evtišo, je očistil dolino tega" kraja od abesinskih vojakov. Italijanski armadni zbor, ki prodira preko Dore Takve proti Adui, je prispel včeraj ponoči do gorovja, ki obkroža kotlino Adue. Pri operacijah '.elo uspešno sodeluje s pehoto in topništvom letalstvo. Vrhovni poveljnik italijanskih čet De Bo-no je izjavil, da je zelo zadovoljen s potekom operacij. Posebno so se obnesle in-ženjerske čete. ki se jim je posrečilo zgraditi v rekordnem času avtomobilsko cesto od meje Italijanske Kritreje do Adigrata. Zjutraj je drugi armadni ztor, ki je oddaljen od Adue 10 d ) 12 km, dobil nalog, naj nadaljuje prodiranje proti Adui. Borbe v Ausi Rim, 6. oktobra, o. Iz Asmare poročajo, da je pri Dandaliju na področju Ause prišlo do hudih bojev. Ta kraj se nahaja na tromeji Abesinije, Francoske Somalije in Eritreje. Italijanske čete v pokrajini musalskih gora štejejo okoli 50.000 mož s 70 tanki in nokoli 100 letal. Boji v Ogadenu Asmara, 6. oktobra, o. S somalijske fronte poročajo, da so italijanske čete zasedle Gerlogubi. Addis Abeba, 6. oktobra, b. »Agence Havas« javlja, da so Abesinci obkolili oporišče Ualual, ki so ga, kakor znano, Italijani po znanem incidentu zasedli. Odhod italijanskega konzula iz Addis Abebe Rim, 6 oktobra, o. Po vesteh iz Addis Abebe bo italijanski poslanik grof Vinci najbrže nocoj odpotoval z vlakom v Dji-buti. Odhod italijanskega poslanika je bil odgoden, ker še ni prispel Addis Abebo italijanski konzul iz nekega oddaljenega abesinskega mesta in ki je prišel šele da_ nes. Italijanski poslanik Vinci* bo odpotoval, čeprav še ni prispel Italijanski konzul iz Adue, ki je bil po službenem obve. stilu abesinskega zunanjega ministrstva zadržan v njeni bližal ko j« botel pobegniti iz mesta. Francoski odgovor Angliji Francija ne želi, da bi bilo sodelovanje z Anglijo omejeno samo na Sredozemsko morje London, 6. oktobra. w. Včeraj je bil v zunanjem uradu izročen odgovor francoske vlade na angleško vprašanje o staJišču Francije v primeru napada na angleško mornarico na Sredozemskem morju. Odgovor je sestavljen prav tako v splošnih stavkih, kakor se je glasil angleški odgovor na prvo francosko noto. Francija bi pristala na sodelovanje z Anglijo, želi pa, da se to sodelovanje ne realizira samo na morju nego tudi na kopnu in v zraku. l'ariz, 6. oktobra, o. O francoskem odgovoru Angiiji krožijo vseeno razne vesti. Tako trdi diplomatska urednica levičarskega «Oeuvrea» ga. Tabou, da bi bila Francija v primeru napada na angleško mornarico na strani velike Britanije in da bi izpolnila točko 3 čk 16 pakta Društva narodov, pristavlja pa, da postavlja Francija dva pogoja: 1) Francija ne želi, da bi se ta akcija omejila samo na Sredozemsko morje. Zato želi, da bi dobila od Velike Britanije obljubo, da ne bo smatrala za izzivanje, če bi morala Francija izdati potrebne preventivne ukrepe za obrambo te ali one drža. ve, ki bi bila z razvojem italijansko-abe-sin sivih dogodkov ogrožena. 2) Anglija se mora obvezati, da bo tudi ona na podlagi točke 3 "čl 16 pakta Društva narodov dala Franciji pomoč, če bi bila potrebna taka pomoč kaki evropski državi. Ga- Tabou trdi, da je Eden odgovoril Lavalu, da angleška vlada nikakor ne slepomiši. — Podobno piše tudi «Intransige-ant». Besedilo francoskega odgovora bo najbr že objavljeno jutri zvečer v listih istočasno v Parizu in Londonu. Italijani ne verujejo v možnost vojaških sankcij Eim, 6 oktobra AA. Po seji francoske vlade v Parizu, govoru predsednika angleške vlade Baidwina in po sporočilu predsednika italijanske vlade Mussolinija angleškemu zunanjemu ministru Hoareju se je poleglo vznemirjenje, ki je zadnje dni nastalo zaradi bojazni pred zapletljaji v Evropi zaradi vojne v Abesiniji. Tukajšnji krogi so prepričani, da so vojaške sankcije proti Italiji malo verjetne. Italijanski pravniki so objavili svoje tolmačenje čl. 16 pakta Društva narodov ш menijo, da sedanji primer z Abesinijo ne spada pod ta člen. Besedilo tega člena govori o nepričakovanem napadu, o abesin-sko-italijanskem sporu pa je v teku raz* sodiščni postopek in zato ne more biti govora o kakšnem nepričakovanem napadu. Angleži trdovratni London, 6. oktobra b- Mussolini je poslal angleški vladi spomenico, v kateri pravi, da bi sedanja mednarodna politična napetost mnogo popustila, če bi se Italijani in Angleži sporazumeli o prijateljskem sodelovanju za ureditev vseh aktualnih vprašanj. Mussolini predlaga, da naj bi Italija in Velika Britanija istočasno ukinili vse posebne var nostne odredbe, ki sta jih izvedli na Sredozemskem morju, kjer dejansko ne obstoja nobena nevarnost. Kakor zatrjujejo, je angleški zunanji minister vse te pobude odklonil, češ, da ima sedaj odločati o sporu samo še Društvo narodov. Obenem je poudaril svoje naziranje, da bo nadaljevanje oborožene akcije samo poslabšalo okoliščine za sporazum. Ameriška prepoved izvoza orožja Američani se v trgovini z bojujočimi se državami ne smejo zanašati na pomoč svoje vlade Washington. 6. oktobra. AA. Predsednik Franklin Roo^evelt je ugotovil, da vlada med Italija in Abesinijo dejansko vojno stanje in je na podlagi pred kratkim «prejetega zakona o ameriški nevtralno' sti odrev... prepoved izvoza orožja, mu nI. niie in vnineo-я motprinla v t! dve državi. Predsednik ip n'x-tbias+n уншяп^ео-я ministra Hulla za objavo pr0klamacije naro. •fn t^ ^riložnoet. ki ute- meljuje te ukrepe. Pr^klamacija pravi med drugim, da sme vsak ameriški držav- ljan, ki je v kupčijskih od noša jih z vp-jnjočima se državama, trgovati z blagom, ki ga n® obsega prepoved Izvoza, samo m edino na svpj lastni riziko in da ne sme za ^rimer poslovnih težkoč ^'""Sati ее na zaščito washingtonske vlade in njenih organov. V duhu brezpogojne ameriške nevtral n^ti. je v tej proklamaciji opuščen sle herni 'zraz. ki bi dopuščal domnevo o tem, v kateri izmed vojujočih se držav vidi predsednik Roosevelt napadalca. Tragična smrt prote čudiča Na obisku v domačem kraju se mu je splašil konj — Prota je padel in si razbil lobanjo Celja, 6. oktobra. V četrtek zvečer se je peljal celjski protojerej Emanojlo čudič iz Celja v svoj rojstni kraj Slavonsko Požego, da kupi konja za svojega mlajšega sina, ki je pravkar dovršil vojno akademijo in postal konjeniški podporočnik. V so- boto dopoldne je protojerej čudič konja napregel in se peljal z doma. Nenadno pa se je tudi konj splašil. čudič je padel z voza in priletel tako nesrečno na glavo, da mu je počila lobanja. Zlomil si je tudi obe roki. Prepeljali so ga v bolnišnico v Slavonsko Požego, kjer pa je v soboto ob 11- podlegel poškodbam. Pokojni čudič je prišel pred 9 leti v Celje kot vojaški svečenik, in župnik celjske parohije. Veliko zaslug si je pridobil za gradbo cerkve sv. Save. Letos je bil imenovan za protojereja-Pokojnik je bil odličen nacionalen mož, koncilijantem v družbi, navdušen pripadnik Sokola. Dičila sta ga globoka izobrazba in blago srce. V najlepši moški dobi, star je bil šele 46 let, ga je ugrabila smrt. Pokojnik je bil splošno priljubljen in je njegova smrt bolestno odjeknila med vsem celjskim prebivalstvom. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. v Slavonski Požegi Zapušča vdovo in dva sinova. Celje bo odličnega narodnega svečenika ohranilo trajno v častnem spominu. Ugledni družini naše iskreno sožalje-' ženevske razprave o sankcijah Po splošnem prepričanju bodo mogoči samo gospodarski in finančni ženeva, 6. pktobra. А А. V nasprotju z nekaterimi domnevami je hotel svet DN glede na sovražnosti v Afriki izkoristiti vse možnosti, da se uničijo še poslednji upi za dosego sprave, čeprav se ne zdi verjetna Javna debata bo v sredo v pHe-numu skupščine Društva narodov o definiciji napadalca in o izvajanju sankcij. Sedaj se vrše posvetovanja za izvolitev pododbora za »koordinacijo«:, v katerem bodo sodelovale vee države članice DN, ki bi sodelovale pri izvajanju sankcij, da ее določi karakterizacija teh sankcij in njihov obseg. Kolikor se ve, ne gre za Vojaške sankcije, katerih sredstvo bi bila blokada, nasiprotno je splošno prepričanje, da se lahko izvajajo samo gospodarski in finančni prisilni ukrepi. Kolikor se da presaditi po sedanjih debatah, bodo ta posvetovanja dolgo trajala in bodo precej težavna, Aloisijeva izjava V včerajšnem govoru v svetu DN je italijanski zastopnik baron Al0isi med drugim poudaril: Najnovejši razvoj položaja se da lahko razumeti in se vidi neizogibnost dogodkov, če se uipošteva, da Italija ni samo v tem' trenutku žrtev napada Abesincev. temveč traja to stanje параЛгпја, o čemer smo izrpčili obširno dokumentacijo, že več let Operacije italijanskih čet, ki eo nastale zaradi abesinske mobilizacije, so POPolnoma zakonite in v duhu določb pakta DN, ker pomeni^ neposredno in potrebno reakcijo zoper izzivanje. Odgovornost za ta položaj gre potuhi, ki jo je mogla АЬрс'-пп'я videti v debatah v Ženevi in prikrivanju resnice v svetovni javnoetL Italijanski narod ne more in ne bo nikdar mogel razumeti, zakaj se resnica na tak način pači na njegov račun in samo proti njemu in zakaj se proti njemu odrejajo po6topki, ki jih niso izvajali proti drugim. Kaj pravi Abesinija Abesinski delegat je izročil članom sveta DN izjavo abesinske vlade, da je Italija vzlic bemu, da ее je izrekla za pri. pravi j eno za mirno ureditev spora, zadnje polletje neprestano prevažala velike čete, orožje in streljivp v Afriko in tako pripravila napad, ki je napočil takoj P,o •prenehanju deževja. Vzäie tem grožnjam je abesinska vlada do zadnjega trenutka odlašala mobilizacij^ svoje vojske- šele tedaj, ko so Italijani izvršili prvi napad, je izšel ukaz o mobilizaciji. Italijanska vlada je po načrtu, določenem pred kratkim, c^vdila svojim četam prehod čez abesinsko mejo in te čete so nato obstreljevale mesta in naselbine, ubijale nedolžno prebivalstvo, ne da bi mpgle to s tehtnim razlogom opravičiti. Abesinska vlada prosi svet Društva narodov, naj sprejme na znanje: 1) da našteta neizpodbitna dejstva ppmenijo vojno in napad s strani Italije v smislu čl. 16. pakta DN, 2.) da so zaradi takšnega nastopa 'Italije nastopile posledice, naznanjene v omenjenem členu pakta DN. Naposled poziva abesinska vlada »vet DN, naj izpplni svojo dolžnost, ki mu jo nalaga drugi odstavek čl. 16, in čimprej napravi konec sovražnostim. Poročilo trinajstih Ženeva, 6. oktobra. AA. Snoči je bilo članom sveta Društva narodov razdeljeno poročilo odbora trinajstih. Važno mesto v tem poročilu je ugotovitev, da so se tudi na mejah med angleško in francosko kolonijo ter Abesinijo dogajali incidenti, da pa so jih uredili po diplomatskem potu. Poročilo pravi, da Ы bila morala podobno ravnati tudi Italija. Svečanosti na Oplencu Opienac, 6. oktobra. Po kraljevem pogrebu je bila danes na Oplencu morda najtužnejša svečanost, ki se jo je udeležilo mnogoštevilno ljudstvo iz vseh krajev države, zlasti pa iz južne Srbije. Uvod današnjemu dnevu je bil arhije-rejski večer v zadužbinskem hramu v navzočnosti patrijarha Varnave ter več mp*-oPplitov in škofov, davi na vse zgodaj pa so začeli zvoniti zvonovi v kraljevi zadužbini, ki во razglašali Sumadiji, da je minilo že let,p dni od tragičnega dogodka, ko je Jugoslavija zgubila evoje?a vladarja. Okoli 10. dopoldne во prispeli delegati beograjske občine, naV> odposlan i štvo društva »Knjeginja Zorka«, društva železničarjev iž Paračina, zastopniki vo.ia-ško-tehniv».-__zavoda iz Kragujevca, delegacije Sokolov in dmštva Podrinjcev Iz Beograda Velika ceritev je bila nepre. steno polna ljudstva, ki so prisostvovali službi božji in в solzami v očeh obujali spomine na velikega kralja. V cerkvi so bili tudi mnosri Arnavti in Turki. Na koncu službe božie je Imel ^hridski vladika govor o pomenu kraljeve zaduž blne na Onlencn in o ljubezni do boga, kralia in domovine. S tem govorom se je končala svečana arhie^^Vn božia. nato pa je sle- dila obletna žalna svečanost, ki se vr-5i po narodnem običaju dva do tri dni n^ri rvi-avo rM"-1- ^--VwnfTri во v kripto med petjem >SvJati Bože*. Na отоћп ie mora vil žalno ^ovesnost patri-iarh Vamava Kri Trta Je bila p.olna ljud. stva. ki se Je в solzami v обећ spominjalo «v^-i^o-a veiikee« кгяИя. Po e^voni skonelJskega epWknna v s^min kraljn TTedinttelJu je pevski zbor zapel »Večna-ja pamet«. Obisk grško-jugoslovenske lige Atene, 6. oktobna, p. Dne 12. t. m. bo prispela iz Soluna večja delegacija grško-jugoslovenske lige na Opienac, da se pokloni grobu pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V delegaciji bo nad 40 ljudi; med njimi mnogo uglednih osebnosti, solunski metropol it, župan in mnogi drugi odličniki. V Beograd bo delegacija prispela 13. t.m. Kongres šumarskih zvaničnikov Beograd, 6. oktobra, p. Danes je bil kongres šumarskih zvaničnikov iz vse države. Na kongresu so v glavnem razpravljali o stanovskih zadevah, predvsem o pokojninah, stalnosti in priznanju službenih let. V sprejeti resoluciji se napnosa minister za šume in rudnike, naj uvede tudi za šumars^e zva-ničnike skupine ter periodično napredovanje kakor velja za druge uradnike. S kongresa so bile odposlane pozdravne brzojavke kraljevemu namestništvu. predsedniku vlade ter ministru za šume in rudnik». Jutri bodo udeleženci odpotovali na Opienac. Avdienca novega italijanskega poslanika v Pragi Praga, 6. oktobra, b. Predsednik republike je sprejel včeraj v nastopni avdienci novega italijanskega poslanika de Facentija, ki mu je pri tei priliki izročil svoje pove-rilnice. Svečanemu aktu sta prisostvovala zunanji minister dr. Beneš in kancelar dr. Šamal. Novi poslanik in prezident republike sta izmenjala prisrčne nagovore za čim bolj harmonično sodelovanje med obema državama, v 51 min Na В e avtomobilski di#fli ograd -S o fi j le dosegel rekorden čas S* DJORDJE VLASENKO s svečkami urah DE Fl ANCE Lastniki novih hiš tolmačijo svoje težave Nabito polna dvorana zboroval cev iz Ljubljane In od drugod Ljubljana, 6, oktobra Številna udeležba in reöna, čeprav živahno razgibana razprava na protestnem zborovanju društva posestnikov- novih tliš., ki se je vršilo dopoldne v dvorani OUZD, sta zgovorno izpričala. d.a se je to mlado društvo v resnici rod lo iz perečih potreb stanu, katerega interes* zastopa in da doseza njegove delavnost med novimi hišnimi posestniki zmerom večji odziv. Dvorana je bila za-eederaa do zadnjega kotička, razen Ljubljančanov iin ožjih okoličanov so bili navzočni tudi zastopniki snusočih se podružnic iz Kranja, Kamnika. Maribora. Prevalj in Trbovelj. Glavni namen zborovanja je bila manifestacija za g^spodnrske zadeve, ki^sojih predlavn ki novih hišnih posetnikov že ponovno predložili n>a *eeh odločujočih mestih. Govorniki so se izčrpno dotaknili tudi vprašanja, ki ie te dni v osp-edju vsesa zanimanja. vprašanja o znižanju plač državnim nameščencem, ki je rodilo zahtevo po znižanju stanovanisVh najemnin. Ker se t<če znižanja plač. zborovanje ni zavzelo ni-kakega stališča, odločno pa so govorniki odb'jali- vsako znižan ie najemnin Za razpo-'.л.топје med novmi hišn mi rosestniki jezna č'lno. da ie glavni poročevalec odbrva; blagajnik Janko Kos izjavil o uvodniku ki ga je p-etek.'o nedQlio obiavil »Slovenec« pod devize »Vsi morajo žrtvovati«, da bi mu b;lo treba pristaviti še pod ne-slov: >Sa-nv> kap'talict; so irvsot-'«. kar ie med zborovale1 /budilo val živahnega pritrjevanja. V debati oa ie eden izmed govornikov v o-^rih besedah napadel • časopisje v obče, ker je državnim nameščencem nudilo^ prostora zn iz-aze nühovih težerni po znižanju najemnin. V splošnem pa je treba priznati, ie zborovanje v navzkrižju s tradicijo, po kateri je vel'aV da mora bit? na vsakem yborovanm posestnikov neka,j nenvra in n-zebra, do konca potek1© mirno in dostojno. Grozeča propast Predsednik šolski nadzornik v p. Fortunat Lužar je v uvodu poudaril; zborovanje je povsem gospodarskega značaja in govornikom ne more dovoliti ekskurzij v politiko. Hiše, ki 00 bile zgrajene po svetovni vojni, so po večin: delo malega človeka, zlasti javnih nameščencev, ki so v letih stanovanjske bede vložili v zidavo vse svoje prisest.: sploh. Zdaj. ko g-oz i pretežnemu delu lastnikov, ki so gradili po vojni, nevarnost, da njihovi težko prisluženi in iz samih žrtev zgrajeni domo-V*. p-onade;o in pridejo v tujo last. so se novi hvni posestniki zbrali v društvo, da or^3.niz;rano ^branijo svoj obstanek. piasainik Kos je rre-to obširno obravna- , val križe in težave, a katerimi se imajo no-v; h šni poaestn:'ki boriti ves povojni čas. L. 1020. je država s posebno uredbo novel zira-la stari av«t-ifaki zakon, ki določa, da se nove hiše v°č;e ali manise š»°vilo Tet oprode davka. Tn drobtinica ie dala zlasti malemu finveVn. ki ga je bila stanovanjska kri^a naibnli zadela. pogum, da si je s pomoči kakšne stavbne ?m kreditne zadruge prpekrbH nr denarnem zavodu оплорПю na v-.e.ke obre®ti in račel graditi. Коту ©e je r "»za ^n ;e vselil v «voio hi?o «o začela deževali ro/očaranjia. Vkliub zakonu ее ie za rove VSo r.rorhv*4>val invpiid=>i davek in yV^-tii^Tin doi-brla. np7inpi«i zakon 'e pri-rcvjol ll-:0. pcontni-) 7ТП-^Я;Г?П0. m^St-'h 31 r ^.Vo'^vrib rjnirrib na iznenadile flldi јмј-Јоп-ОПЛГЈл davščine in takse. litinam i« ok^IH 3611 novih Iiis V LjnbHani in okolici, ki ie deloma že inkorporiran». imamo 3611 no "h his. Sa-r><» v mestu ie 1555 novih li<š. ki ohseeaio P'22 staneranj. gospodarje so veljale 4>fiScn.n«0 T>in. Pevprerno velja torei v I !i(K! !?nl -n™ «tanovanie v novi bj- neka? nad 100«no pin Raznih adaptacij n bilo izvršenih za 50 0П0.0П0 D''n. v <*eWi ie ter*? у I/»»bljani v rovojnih l«fib za7idi>,o паЛ pol milüarde Din. Mastni oblina ie po voni do leta 1930 m- 7;dala ßO milüon^' v »lnnovani=Vp h;še. Уя.г Kw! le "°7na.ten drobec v celo*n: zazi-vsoti. nr^^i'n za 1. 1C|33 ie 1 "7.V •ЛУ Ц 1. ;e оЬ";гя п'яЬ'р -74 V7dr*evanie pv4>;;b stanovanjskih V3 n 5x47 370 TVn у T-oi^ninah na Ь rvreie1* =amo S ЛГЯ ■p:n Le'os se je 'zgnba povijala še za 860.269 Г-т, Т^ет* btüNtifci* . niso ttreveHko!" Kako so reševale stanovanjsko vprašanje nekatere druge evropske države? Pri nas imamo najvišjo obrestno mero v Evropi, zato je prva in glavna naloga društva, da se obrestne mera temeljito zniža in prilagodi obstoječemu gospodarskemu stanju. Nekaen dnemi zavodi v Ljubljani ?o svojim vlagateljem odpisali 4r% od njihovih vlog. I.ogična posledica 1 i bila. da se odpiše tu di enak odsotek od dolgov, kar je Rumu-riija že storila. Naši hišni posestnik' pa za-hUvajo. da se brezpogojno zaščitijo oni, ki so brez lastne krivde zašli v plačilne težave. S pomočjo statističnih podatkov je blagajnik Kos dokazoval, da stanarine v Ljubljani niso previsoke, zlasti če se primerjajo s stanarinami v drugih mestih države. Danes žive mnogi hišni posestniki v razmerah, kakršnih niso r.ikoli pričakovali Zgradarina se jim je povišala od 3 na 6. odnosno 12%, najemnine so se znižale za 40 do 50%, splošno gospodarsko stanje se je poslabšalo, samo obrestna mera je ostala na isti višini, kakor v času dobre gospodarske konjukture Kot polnopravni državljani zahtevajo novi hišni posestniki, da se jim ta krivica popravi, ne pa da se jim kopljejo še zmerom a^ve težave na glavo. Na koncu je govornik pozval vse. naj se strnejo v krepko fronto, da zahtevajo, kar jim po božjih ?n človečkih zakonih pripada. Zaključil je i opomin i m, da bodo od ločujoči ob svojem času želi, kar bodo danes sejah. Središče kriminalnih kupčij s hranilnimi knjižicami V razgovoru je tajnik Lukež dodal se nekaj značilnih podrobnosti o razmerah na današnjem denarnem trgu in je pose- bej opozoril na nevarno igro, ki jo predstavlja proslula irguvji:.» hranilnimi knjižicam*. Dogodili so so že primeri, da prodajajo vlagatelji svoh vloge za ceno 30%. dolžniki pa istim zavodom plačujejo na samih obrestih po 12'« Ljubljana je postala središče teh kriminalnih kupčij. Zavrnil je krilatico, naj b se državnim nameščencem krilo znižanje plač z znižanjem najemnin, ker jim lahko to znižanje komaj krije neznaten odstol^k te^a, kar so izgubili na plačah. Govorili so še hišni posestniki Korošec in Dotovišek iz Zgornje $iš-ke, Pregelj iz Kranja, Šalekar, Pleterski in Ileršič, na koncu pa je bila soglasno sprejeta resolucija ki zahteva predvsem, da se obrstna mera za hipote.karne dolgove zniža na največ 4% ia da se amortizacijska doba podaljša na 30 let. Obenem prosi resolucija g. bana, naj uvede strogo revizijo poslovanja zlasti onih denarnih zavodov, katerih hranilne knjižice se pogosto za smešno ceno javljajo na trgu. Resolucijo bo posebna deputacija novih hišnih posestnikov iz Ljubljane in iz province predložila g. banu, predsedniku društva denarnih zavodov ter predstavnikom Zveze slovenskih zadrug in Zadružne zvezo. Lep nastop Ziljanov Ljubljana, 6- pktobra Za današnji koroški dan, ki ga je ob veliki vnemi in trudu pripravil institut za glasbeno folkloro pri Glasbeni Matici pod vodstvom Franceta Maroita, je vladalo v naši javnosti prav živahno zanimanje, le neugodno vreme je Ljubljano v veliki meri prikrajšalo za izredni užitek, ki ga nudi lepota' koroške pesmi in plesa, združena z mistiko starodavnih narodnih običajev. Naliv, ki je vzdržema trajal vse dopoldne, je zakrivil, da je moralo predvajanje ziljske ohceti v prvotni zamisli, da bi se vršila s prazničnim obhodom po mestu in s plesi na trgih, izostali. Razen množice sodelujočih jezdecev, okrog 30 P? številu, in 200 narodnih noš, јз bilo pripravljenih tudi 15 okrašenih voz, izmed katerih sta dva tudi v resnici stopila v akcijo, a sta se morala umakniti nalivu. Znamenito starodavno štehvanje. ki je bilo za popoldne najavljeno na Cojzovem grabnu, je bilo deležno malo prijazuejšega neba. Zmotila ga je le kratka ploha, ki so pa bili zanjo gledalci odškodovani po mavrici, lepi kakor koroška pesem sama. Vzpela se je iz Ljubljanice čez Grad, kakor da bi se bilo nebo hotelo opravičiti za svojo dopoldansko čemernost Široki prostor ob zgornjem delu Cojzove-ga grabna je bil skoraj preozek za množico, ki se je zbrala od blizu in daleč, da prisostvuje obredu, v katerem se je do danes ohranil živ spomin na zdavnaj zašle čase, ko je koroški človek še živel v če- ščenju dreves in ki predstavlja poslednjo dedščino nabožnega kulta naturne sile v človeku- Pod vrhom Grabna je bil postavljen štehovski steber ali štebh, s štehov-skim sodcem ali bariglco, ki jo je šesto-rica skušala v diru razbiti v tekmi za venec in čast etehovskega mojstra. Sekstet »Sloge« je z muziko ves čas dajal tempo, Pevci, med katerimi je bilo nekaj pravih Ziljanov, nekaj pa pevcev s konservatorija, Glasbene Matice, ' fci od Akademskega pevskfega zbora, pa so s starimi koroškimi pesmimi oživljali občutje, da smo sredi resničnega miljeia in časa. Ko je bil sodeč razbit, so dekleta najlepši iz svoje srede določile zmagovalca. Štehovski mojster je .moral na koncu ujeti na ročaj svojega tolkala še štehovski venec, nato pa je s svojim dekletom otvoril »visoki rej«. Značilno za ta prastari koroški ples Je dejstvo, da štehovski mojster izbira dekleta fantom in tako ureja pare. Vsa prireditev je na gledalce napravila umetniško močan vtis. S Cojzovega grabna se je nato formiral sprevod, v katerem so štehovski pevci in plesalci z godbo na čelu odkorakali na teraso pred poslopjem Glasbene Matice, kjer se je nato na kratko vršila še zani miva ziljska ohcet. Vsa množica je spremljala sprevod do Glasbene Matice, da je tu prisostvovala predvajanjem lepih, zanimivih običajev do kraja. Vkljub nenaklonjenemu ■ vremenu so na ta način prireditve koroškega dneva na lep način dosegle svoj uspeh. Strelske tekme na vojaškem strelišču Ljubljana, 6. oktobra. Na vojaškem strelišču pod Golovcem je bilo davi kljub silnim nalivom vse živo. Zbirali so se člani strelskih družin in SLD, da tekmujejo v oetrem streljanju. Zastopanih je bilo 11 strelskih družin iz vseh krajev Slovenije in _ številni lovci iz Ljubljane in okolice, a k svečani otvoritvi tekmovanja so prispeli tudi: diivizicmar general Nedeljkovič kot pokrovitelj prireditve, zastopnik bana dr. Güstin, predsednik mestne občine dr. Ravnihar, zastopnika SLD dr. Bevk in Eberl, za Klub ostrostrelcev gg. Schrey in Kaiser, za policijo svetnik g. Pestev-šek in dr. Božič za direkcijo šum. Zbrane goste je pozdravil predsednik ljubljanskega strelskega okrožja briga dni general Jovanovič. Toplo se je zahvali] g. divizionarju Nedeljkovicu za pokroviteljstvo, obenem je izrazil radost, da se, tekmovanja udeleže tudi lovci in Klub ostrostrelcev. Podpredsednik okrožja in predsednik ljubljanske strelske družine g. Sterlekar se je v toplih besedah sipominjal blagopokoj-nega kralja, nato pa vzklikni] mlademu kralju Petru II. Godba dravske divizije je zaigrala državno himno- Nato je spregovoril divizioaar general Nedeljkovič in se prisrčno zahvalil za pokroviteljstvo, naglasujoč, da ga je sprejel z veseljem, a raduje ga tudi ko vidi, da člani strelskih družin in SLD ter sorodnih organizacij tekmujejo ramo ob rami. Za njim je še spregovoril v imenu SLD dr, Bevk, nato pa je general Nedeljkovič otvoril tekmovanje. Poleg ljubljanskih strelcev so se dopoldne do 10. že zbrali na strelišču tudi člani strelskih dr. iz Novega mesta, Kranja, Cerkelj in Domžal, nekaj družin pa je prispelo popoldne. Tekmovali so s puškami v ležečem, klečečem in stoječem stavu, s samokresi (pištolo ali revolverjem) pa v stoječem Vsak tekmovalec je imel pravico do 30 strelov. Za tekmovalce so bila pripravljena krasna darila, ki so jih poklonile številne ljubljanske tvrdke, SLD je pa za strelca, ki doseže največje število točk na tarče »Srnjak«, »Divja koza«, »Golob« in »Zajec«, razpisalo krasno prehodno darijo in diplomo. Tekmovanje je trajalo ves dan, rezultati so bili raz-I glašeni zvečer v restavraciji pri Slami-ču. Zbor skavtov dravske banovine Ljubljana, 6. oktobra. Od veeh strani Slovenije so prihajili danes skavti in skavtinje v svojih :ičn'.h dresih v Ljubljano, da kot delegati svojih edinic polože obračun o delu v preteklem letu in oujejo bilanco svoje vrhovne uprave. Velika risahiica I. državne realna gimnazije je bila polna, lahko se reče, gosto zasedena. Dopoldne so bile predkonference, na katerih so obravnavali razne zadeve tehničnega značaja, da je bil položaj ti popoldansko skupščino popolnoma razčiščen. Ob 14.30 je veliko družino skavtov pozrdavil dolgoletni starešina dr. Tavčar, želeč. da bi skupščina potekla v redu in harmoniji, tako kakor je pri skavtih ob čaj Ker je bila večina udeležencev vezana na čas in je morala že z večernimi vlaki domov, so se vršile najprej volitve nove uprave. Dr. Tavčar je glede na svojo preobremenjenost odklonil ponovno izvolitev in zato je bil z navdušenjem izvoljen za norega s*a-rešino inž. Pen.gov, v odbor pa sami stari preizkušeni sikavtski delavci, večina on-h. ki so prvi polagali temelje skavrskem.i po-kretu v Sloveniji. Za načelnika je bil izvoljen Berce, za tajnika Seifert za gospo- darja Kopecki, za blagajnika pa Mirko Zor. Novi načelnik inž. Pengov se je zajiva* lil za izkazano zaupanje in nato razvil smernice bodočega dela. naglašajoč, naj bodo posamezne edinice me dseboj v čim tesnejših stikih, prav tako tudi z župno upravo. O župnem taboru v Beograd^ je poročal Dabinovič. Povedal je, da je oddelek dravske župe na taboru zaradi svoje discip'ire, strumnega nastopa, vestnosti in lepe ureditve šotorov, žel splošno pozornost in prejel tudi laskavo priznanje od snvezvh predstavnikov, da je dravska župa nedvomno najboljše in najsmotrenejše ure;era. Sledila so poročila načelnikov posameznih edinic; iz njih je bilo razvidno, da skavt-ski pokret od leta do leta lepše napreduje, čeprav tudi njega gospodarska kma zelo tišči k tlom. Razveseljiv pojav je, da je bilo ustanovljenih 8 novih edinic, in sicer v Cnfl, v Prevalj ah, v Slovan i sgradcu, v Rogatcu, v Zidanem mostu, Litiji, Tržiču in Mekinjah. «j O delu župe same je poročal Živko Lov-še, naglašajoč, da je bilo delo vseh edinic zelo ftspešno. Kakor druga leta, je tudi letos poleti župa priredila več laborov, tako dva v Ribnem pri Bledu, enega v Žirovnici, enega v Bohinju, enega v Prekmurju, ki je bil zlasti velike propagandne vrednosti. Prekmursko prebivalstvo je bilo z dekleti v taboru zelo ljubeznivo. Tabor so omogočile številne ljubljanske tvrdke in podjetja z lepimi podporami. H koncu je bilo izvoljenih 6 delegatov za savezno skupščino. Poslana je bila vdanostna brzojavka Nj. VeL kralju, pozdravne pa ministru zi te-Lesno vzgojo, ministru prosvete in g. banu. Iz nedeljske kronike Ljubljana, 6. oktobra. Rožnovenska nedelja je nekak praznik Počitka. Letina je v glavnem spravljena, mošt je pa v kleteh. V Nemčiji proslavljajo na ta dan >Erntefest« ln včasih je tudi pri na« na to nedeljo hrupno. Nu, kislo vreme je pokvarilo danes vse račune. Vse doPoldne je lilo, ploha se je trgala za plpho, da je bil človek vesel, če mu ni bilo treba na cesto. Popoldne se je sicer malo razvedrilo, a Jug je še vedno gnal težke obalke in še nekajkrat je namočilo ulioe. V Ljoibljani sami je potekel dan v znamenju številnih zborp-vanj in prireditev. Popoldne se je na Zaloški oesti 16. v Mostah pripetila huda nesreča. 18-letni krojaški pomočnik Franc Zupet «e je v domači hiši gugal na vratih, na katerih se je odlomila kljuka in je padel tako nesrečno v znak, da je nezavesten obležal. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. kjer so ugotovili nevaren pretres možganov. Zvečer je bil Zuipet še vednp nezavesten. Konjske dirke, ki naj bi se bile vršile da» nes popoldne na »Fužinah« so bile zara.li dežja in razmočenega terena preložene na prihodnjo nedeljo 13. oktobra. Prijavljeni konji, si so dospeli v Ljubljano iz raznih mest, ostanejo do dirke v Ljubljani in porabijo ta čas za trening. Program ostane neizpremenjen. Umrla je gospa Ivana Pečnikova, po rodu Dolničarjeva, posestnica in gostilničarja pri Urbančku v Stožicah. Vzorno m gostoljubno gospodinjo je pač poznalo več ko pol Ljubljane,, saj je gostilna pri Urbančku že dolga leta ena najbolj priljubljenih na Posavju, gospa Pečnikova je pa še zlasti skrbela, da se je pod njeno streho ali na njenem vrtu zadovoljno počutil sleherni gost. Vedno marljiva in skrbna za napredek svoje domačije je učakala 68 let. Ugledno gospodinjo bodo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku. Blag ji bodi spomin, žalujočim družinam naše iskre» no sožalje! Slavka Osterca petdelno suito izvaja danes sinfonični orkester radia v Varšavi. Kocert dirigira G. Fitellberg in je na sporedu Rezniczek (Donna Diana — ouvertura), Osterc (Suita), Rudnicki (Dojmi) in Koda-ly (Plesi) Koncert in prenos se začne ob desetih zvečer. Mornarska sekcija Jadranske straže je v Četrtek v prisotnosti vsega članstva počastila spomin na blagopokojnega Viteškega kralja. V odsotnosti g. kapetana fregate iMirka Pleiweisa je njegov komemorativni govor preči t al podpredsednik sekcije g. dr. Miroslav So vdat. V celo uro trajajočem govoru je dr. Sovdat predočil življenje velikega pokojnika, vse njegove velike vojaške vrline, neizmerno samoprema-govanje na pohodu preko albanskih gora in v osvobojeni domovini velika pokojnikova stremljenja za skupno in bratsko ždvaljenje treh plemen. Opisal je tudi velike državniške sposobnosti blagopokojnega kralja in njegovo veliko politično daleko-vidnost, vso njegovo ljubezen in brigo za našo vojno in trgovsko mornarico, vse njegovo neumorno prizadevanje, da Jugoslavijo uvrsti v red močnih držav. Orisal je veliko ljubezen blagopokojnega kralja do Jadranske straže. Spominu velikega pokojnika, ki je padel v službi miru, so se navzoči oddolžili s klici: »Slava«! Mariborska kronika Maribor, 6. oktobra. Piramido spomenik kralju Uedinitelju so odkrili danes na Pohorju, in sicer med Pohorskim domom * in Mariborsko kočo-V soboto zvečer je zagorel mogočen kres, ki se je videl daleč naokoli. Zažgali so ga vrli vitezi NO na predvečer slovesnosti odkritja kraljevne piramide na Pohorju. Danes dopoldne so prispeli Mariborčani k odkritju spomenika v velikem številu. Ob pol 11. je bila sv. maša. po maši pa je bilo slavnostno odkritje piramide, ki jo krasi napis »Čuvajmo Jugoslavijo«. Vzne_ šene besede je spregovoril predsednik oblastnega odbora NO prof- dr. Anton Dolar, ki je nato odkril kraljevo pirami. do. Sledili so pozdravni govori zastopni. kov raznih organizacij, s čimer je bila krasna slovesnost zaključena. Delo pri postavitvi spominske piramide so iz_ vršili v 6 nedeljah z brezplačnim delom pod vodstvom g. F. žagovca vrli člani NO, ki so nalomili 19 kubičnih metrov kremenca. Najemnica Kopove gostilne ga. Bernhardova jim je dajala brezplačno hrano, napis na spominski piramidi pa je brezplačno napravil g. Schiesser. Danas, nje slavje, ki je pričalo o neugasljivi hvaležnosti velikemu kralju Uedinitelju, bo ostalo vsem udeležencem v trajnem spomini Maistrovi borci so imeli v vseh dvoranah Narodnega do_ ma uspel prijateljski večer, ko so se ga udeležili zavedni člani in prijatelji Maistrovih borcev iz Maribora in okolice. -Navzoči pa eo bili tudi nekateri maribor. ski odličniki s podpredsednikom senata g., dr. Plojem in bivšim županom g. dr. Lipoldom na čelu. Krasen nagovor je imel zaslužni predsednik Maistrovih borcev prof. dr. Anton Dolar- V slikovitem sporedu so si sledile ostale točke programa, pri katerem so sodelovali z ubranim pet_ jem naši zavedni Nanosovci pod vodstvom svojega odličnega zborovodje g- Laha. Svojevrstna procesija je zbujala dan^s dopoldne po mariborskih ulicah nemalo pozornost: Obhod živali. Pestra razvrstitev posameznih živali od najpohlevnejših pinčev pa do stasitih konjev s prvoboriteljem ljubiteljev živali, Višjim veterinarskim svetnikom Pirnatom na čelu je dala organizaciji tega redkega sprevoda in obhoda značilen poudarek. Zanimiva procesija je krenila ob 10. do_ poldne po Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, Tattenbachovi ulici na Glavni trg in Trg kralja Petra, od koder je bil po-vratek na Zrinjskega trg, kjer je bil razhod. Štirje neznanci so navalili v noči na nedeljo na Aleksan_ drovi cesti na 23 letnega mizarskega pomočnika Fridrika čokana s Koroške ceste in ga obdelali z noži- da so ranjenega čotkana morali prepeljati v splošno bolnišnico- — 19 letni vajenec Alfred Her_ cog je povozil s kolesom pred Veliko kavarno 80 letno Frančiško Krivec, ki so jo radi občutnih poškodb po vsem telesu morali prepeljati v splošno bolnišnico. — V splošno bolnišnico so tudi prepeljali po_ sestnico Podgelšnikovo iz Mlinske ulice, ki Se je pri nakupovanju na trgu radi epileptičnega napada zgrudila na tla. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FPflllZ! JOSCfOVG grenčice Registrirano od ministrstva za eoc. politiko tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Za Sond Viteškega kralja Aleksandra Po vsej državi so se vršile tekme, na katerih so nogometaši počastili spomin kralja mučenika — Ilirija je visoko porazila Primorje Včerajšnja nedelja je bila v nogometnem športu posvečena spominu blagopokojnega kralja Aleksandra. Savez je za vso državo odredil spored in določil, da igrajo, kjer je le bilo mogoče, domači rivali v korist fonda, ki je bil ustvarjen pod imenom po* kojnega najvišjega pokrovitelja nogometnega športa ob priliki spominskih prireditev lani 28. oktobra. Hermes : Grafika 7:1 (3:0) Uvodno tekmo sta odigrala Hermes in Grafika. Sprva se je zdelo, da bo to igra dveh prilično enako močnih nasprotnikov- Grafičarji so v prvih potezah celo prav lepo pokombinirali. Kmalu pa je prišla do izraza večja rutina prvorazrednih in so začeli Grafičarjem zabijati gol za golom. Po polčasu so Grafičarji za par trenotkov razprostrli igro na obe polovici. V ugodnem trenotku jim je uspelo znižanje na 4:1, potem pa so šiškarji zopet popolno, ma prevladali na terenu in z lahkoto dosegli končni rezultat 7:1. Hermežani so bili v vseh delih boljše moštvo, kombinatorno in v startu so na. sprotnika vidno prekašali- Grafičarji so imeli dobre moči v ožji obrambi, vse ostalo ni omembe vredno. Sodil je g. Maco. ratti. Ilirija : Primorje 4:1 (l s 1) Ilirija: Ro&č _ žitnik I, žitnik П — Bogme, SoC-an, Lah П — Ice, Lah I, Pikic, Griiital, Jug. Priaiorje: Logar — Jug, P©trič — Pi_ šek, Zavrl, Šinkovec — šlamberger, Slanina, Pupo, Jež, Janežič. Postava črno.belih je bila za belo-zele-tae odločno prešibka. Razen par izjem v prvem polčasu so bili čmo.beli v vseh delih moštva mnogo za svojim nasprotnikom in če bi bil ta nekoliko odločnejši v poslednjih fazah ali da bi bil imel neko. Jško več sreče, bi se bil rezultat lahko spremenil v težak poraz, dasi že 1:4 ni pretirano laskav. Belo-zeleni so imeli, kar se je pokazalo že od prvega trenotka, precejšnjo premoč v srednji vrsti. Dobro je bil razpolo. žen Sočan, ki je žoge delil zelo preudarno, od česar je imel napad velike koristi. Samo ko bi se odvadil večnega foulanja, ki je mnogokrat prav neumestno- Stranska halfa sta sicer zaostajala za njim, vendar je v celoti srednja vrsta odločno pre. tehtala nasprotnikovo. Močnejši je oil tudi ilirijanski napad, ki je ohranil svojo prodornost do konca, in jo koncem igre celo stopnjeval. Kombinatorno je ugajal že v prvem polčasu, potem pa je pridruži] igre še koristnost in upravičeno izvoje-val zmago v doseženem razmerju. Ožja obramba je imela sem ter tja nekaj kri. tičmih trenotkov, pa se je že na kak na-čin izrezala. Vratar ni imel prevelikega posla, par intervencij se mu je posrečilo. Luce se počasi razvija v dobrega branilca. Primerjani so igrali dobre četrt ure prvega polčasa. To se pravi, tedaj je na_-pa.d zaigral v lepem stilu in držal nekaj časa igro v nasprotnikovi polovici- Ugajal je Pupo kot vodja napada, zlasti njegova igra z glavo, s katero je lepo delil žoge. Počasi so drug za drugim prehajali iz vloge, srednja vrsta je bila od vsega začetka pa do konca bclj drugorazredna, vsa brez izjema, in tako se je igra prenesla, zlasti v drugem polčasu na obram. bo. Logar je branil zelo dobro, precej po njegovi zaslugi je ostalo samo pri 1:4. Jug se počuti na mestu desnega branilca boljše kot na levem in je igral zanesljivo. Petrič se je povzpel v drugem polčasu do precejšnje višine, proti koncu pa je zelo popustil. Igra sicer res ni bila nikako nogometno razodetje. Prvi polčas je potekel še nekam prijetno- Ne da bi se pretirano potrudili, so igralci kolikor toliko zaigrali. Tudi precej fair, če odštejamo dve nev. šečnosti: Lah—Logar in takoj zatem Janežič—Rožič, dvoje trčenj z vratarji, ki nista bili na mestu. V drugem polčasu pa se je igra razvijala, sicer ne po vsebini, pač pa po slogu, v tipično Ilirija—Primorje, v poslabšani izdaji, s precejšnjo dozo surovosti in siceršnjih pregreškov proti pravilom, tako da je moral sodnik venomer piskati in posredovati. Navse. zadnje igra že ni bila več podobna borbi dveh prvorazrednih moštev, tembolj ker se je omenjenim nevšečnostim pridružilo čedalje bolj očitno tudi pomanjkanje zna. nja. Prvi. polčas igrajo črno-beli proti soncu in imajo sprva vajeti igre krepko v ro_ kah. Prvi streli gredo .na Rožičev gol. V 9- min gre Ice na levo streljat s kota, žoga pride nevarno pred gol, Logar odbije, toda Grintal je z glavo na mestu in pošlje neubranljivo v mrežo- 1 : 0 za Ilirijo Sredi polčasa je igra precej nezanimiva, oživi šele proti koncu, ko se napadi urno menjavajo. V 43. min bije šlamberger s kota, Pupo da Zavrlu na nogo in ostri bombi Rožič ni kos. polčas 1 : 1 Začetek drugega polčasa pripada Iliriji. Vsidra se pred Logarjevim golom, od koder je ni spraviti do 3- min, ko pride Lah čisto na strel in opali lepo neubran. Ijivo bombo, 2 : 1 za Ilirijo- Potem igra počasi leze navzdol. Postaja tudi dolgočasna. šele proti koncu se belo-zeleni napad zave ugodne prilike, parkrat krepko potegne in doseže v 37. min z Laho^im prostim strelom skozi zid ter v 42. min z uspešnim Grintalovim prodorom 3 : 1 in 4 : 1 za Ilirijo Takoj za tem konec Sodil je g. Camer-nik v splošnem dooro, le v ofsidih je še nekam šibak. V Ljubljani ta prireditev ni vzbudila pričakovanega zanimanja. Dasi se je vre- me popoldne bistveno spremenilo v korist prireditve, prišlo na igrišče zelo malo ljudi, komaj slaba polovica običajnega števila. Večna srečanja med istima moštvoma morajo naposled nasititi tudi občinstvo, pa najsi gre tudi za srečanje Ilirija-Primorje, tembolj če ne gre za točke. V Mariboru Maribor, 6. oktobra. Kakor po vseh mestih naše države, kjer so prirejali nogometne tekme za fond Viteškega kralja, se je tudi Maribor oddolžil spominu Velikega kralja. Na stadionu Železničarja sta se danes vršili namesto napovedanega turnirja dve tekmi. Kot prvi par sta nastopila Železničar : Viktorija 7 s Z (4 s 1) Železničarji so bili ves čas gospodarji na igrišču in so delali z nasprotnikom, kar so hoteli. Viktorija — bivša Svoboda — je pokazala, da je brez pravega treninga. Enajstorica, ki je nastopila, je bila za Železničarje prešibko moštvo in je visok poraz glede na njeno igro zaslužen. Železni* čar je igral brez truda, moštvo je dobro in uspešno kombiniralo, vsi goli so bili plod dobre kombmacijske igre napada. Oba gola za Viktorijo sta padla iz kazenskih strelov. Sodil je g. Nemec. Rapid : Maribor 4:« (1:1) Oba nasprotnika sta nastopila v precej spremenjenih postavah, pri tem pa je imel Rapid pri izbiri rezervistov srečnejšo roko, kakor Maribor Poraiz Maribora je zakrivila obramba, ki je bila precej nesigur-na pa tudi ostale vrste so bile zelo slabe, za razred slabše od prejšnje nedelje. Krivdo za poraz nosi v prvi vrsti slaba sestava moštva, kar je tudi dokaz, da mladi rezervisti še ne bodo mogli nadomestiti starejših sil. Tudi je moštvo igralo precej ležerno in brez vsake ambicije. Ne tako Rapid. Zaigral je tako, kakor da bi šilo za točke in je moštvo že takoj od začetka napravilo vtis. da se hoče za poraz minule nedelje revanžiirati. Tekma je bila ves čas odprta, le proti koncu drugega polčasa je imel Rapid več od igre. Sodil je g. Bizjak. V Celju Celje, 6. oktobra. Na Glaziji sta se danes popoldne pred približno 300 gledalci vršili dve tekmi za fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. Kot prvi par sta nastopila Celje m Jugoslavija. Celje : Jugoslavija 10 : 4 (6 : 0) Igra Celja je bila za cel razred boljša od one nasprotnika. Celje je bilo v veliki premoči ter je njegova zmaga zaslužena. Sodil je g. Se i ti objektivno. Olimp: Atletiki 3:2 (1:1) Zmaga Olimpa je prisila nepričakovano. Atletiki so bili kombinatorno in tehnično boljše moštvo. Olimp pa je igral z velikim elanom. V prvem polčasu in v prvi polovici drugega polčasa so Atletiki imeli več od igre ter že vodili z 2 : 1, potem pa je Olimp pritisnil ter zabil zaporedoma dva gola. Sodil je g. Ochs strogo in tocmo. V Zagrebu Zagreb, 6. oktobra o. Za fond blagopokojnega kralja Aleksandra sta bili tukaj dve prav zanimivi tekmi. Reprezentanca I. razreda je porazila Haška s 5 :' 1 (1 : 1), Gradjanski pa je nad vlad al Concordio s 3 : 2 (2 : 1). V Beogradu Beograd, 6. oktobra, p. Popoldne so odigrali dve tekmi za fond pokojnega kralja Aleksandra I. Beograjska Jugoslavija je nastopila proti reprezentanci A ter je dosegla rezultat 4 : 1 (2 : 1). Bask je zmagal nad BSK s 4 : 1 (1 : 1). Kupujte domače blago! Ostale nogometne tekme Dunaj: Madžarska : Avstrija 4 : 4 (4 : 2) Varšava: Poljska : Avstrija II 1 : 0 (1:0) Praga: Prvenstvo. Sparta : Moravska Slavija 9 : 0, Nachod: Plzen 4 : 2, Viktorija Plzen .: DFC 2 : 0, Kolin : Bratislava 2 : 2, Židenice : Kladno 6 : 2. ZA ŽALNE RAZSVETLJAVE IN GORIJO Z NAJVEČJIM SVETLOBNIM EFEKTOM, NAJDALJE NAJBOLJ VARNO ZORA nagrobne lučke v keramičnih lončkih. Ne kapljajo! OBLIKA ZAVAROVANA POD št 1018—M.—95 34. __ Rim: Prvenstvo. Juventus : Lazio 2 : 1, Rim : NapoLi 1 : 0, Genova : Sampierda-rena 2 : 1, Milan : Firence 1 : 0, Breecia: Torino 2 : 2, Triestina : Bari 4:1, Bologna : Ambrosiana 3 : 0, Palermo : Aleksan--dria 1 : 0. Lahkoatletski miting srednjih šol v Mariboru Prvak je postalo moštvo klasične gimnazije — Sledita trg. akademija in realka Maribor, 6. oktobra. Na stadionu SK Železničarja »b Tržaški cesti je včeraj popoldne in danes dopoldne priredil klub trgovskih akademikov »Sidro« pod ookrovifelietvom g. ravnatelja drž. t.g. akademije v Mariboru s. Modjce lahkoatlet-skl miting za prvenstvo mariborskih srednjih šol in za prehodna pokala »Sidro« in Jugoslovanskega lahkoatletskega saveza. Prireditev je bila kakor včeraj tako tudi danee zelo dobro obiskana «in je obenem dokazala, dia ie v vrstah naše srednješolske mladine nekaj odličnih atletov, ki bodo ob primernem treningu d^eesli še marsikateri uspeh VH'ng. ki ie bil vzorno organiziran, so počastili s svoio navzočnosto profesorji in ravnatelji mariborskih srednješolskih zavodov. V posamezn'h disciplinah so bili doseženi naslednji re7iiltati: Skok v daljavo: 1. Bervar (gimnaz'ia) 5.65 m: 2 Treloc (realka) 5.56: 3. Lesniš (trg. akad.) 5.50: 4. Braniseli (T) 5.34: 5. Erjavec (Rt 5.33: 6 Тгчба^ (G) 5.96. Točke: gim-np^iia 7. trgovska akademija 7, realka 7 točk. nisk* 1' Hbdp (Ct) 38.90 m: 2. Grgič (T) 37.63: 3. Zei (Ri 36П9: 4. Novak (G) 33.40: 5. G'itovnik (G) 32..77: 6. Braniseli (T> 31.56 m. To^Ve: rrimri37.ija 18, trgovska akade-т'Ц 13 realka 11. Tek fifl m: 1. T^eW fR) 7 «: 2. Smerdu TI (G) 7 6 za nrc.* 3. Lesnik (T) 7 7; 4 Kok (G); 5. Gtrg'č (T): 6. Smerdn T (T)._ Točke: cr ka 17. Tek 80 m *ярг«Л*: 1. G.rcrč m 135: 2. Smerdu TT CG) 13.6: 3. Trelp« Л*) 13.6: 4. Smerdu T (T): 5. Lešnik (Tt: 6. Zei (R). Тоске: gimnazija 31, trgovska akademija 31. realer. 22. Tek 1500 m: 1. Senčar (Trg. aksdemije) 4 : 53 4, 2. Novak (гея lic a) 4 : 54. 1. 3. Srhmiderer (realka) 4 : 55. 4. Кгятег (re* alka), 5. Koroša (gimnazija), 6. Mig! (gim-nariia). Tek 100 m: 1. Smerdu feimnaziia) 12* 2. Trelec (realka) 12.7, 3. Vodeb .(V-Пса) 12.9, 4. Hlade (gimnazija), 5. Lešnik (Trgovska), 6. Skok (gimnazija). Pri štafeti 4 x 100 m so bile vse tri štafete diskvalificirane. Met kopja: 1. Hlade (gimnazija) 41.10, 2. Grgič (trgovska) 40.17, 3. Novak (gimnazija) 38.65. 4. Faninger (realka), 5. Vitez (gimnazija), 6. Seifried (realka). Met krogle: 1. Grgič (trgovska), 14.76, 2 Hlade (gimnazija), 13.98, 3. Gutovnik (gimnazija), 13.22, 4. Faninger (realka), 5. Zej (realka), 6. Novak (gimnazija). Skok v višino: 1. Grgič (trgovska), 1.60, 2. 3. 4. in 5. Smerdu (gimnazija), Sdhmide-rer (realka), Erjavec (realka), Hmelj (trgovska), vsi 1-55, 6. Skok (gimnaczija) 1.50. Končno stanje točk: gimnazija 70J, trgovska akademija 59.5, realka 59. Naslov letošnjega prvaka je priborila ekipa klasične gimnazije. Organizacija mitinga je bila vzorna, za kar grejo zasluge prof. Cestniku in gg. Starešini, Perinu in Vahterju. м .«чл Ilirijani niso nastopili v Zagrebu Zagreb, 6. oktobra, o. Med 13. in 15. uro se je nad Zagrebom utrgal oblak. Ko so ob 15.30 hoteli nastopiti lahkoatleti ljubljanske Ilirije in zagrebškega Maratona, je -'■> — — >•" — ............- - bila polovica igrišča pod vodo, tako da se •mn^zija 26, trgovska akademija 20 real- telcmovanje ni moglo vršiti in se je odgodd- lo na drugo leto. Tek po Pohorju. Na progi Ruška koča-Pohorski dom se je danes vršil takozvani pohorski tek na 4 in pol km dolgi progi. 1. Grmovšek (Maraton) 15:15, 2. Podpečan (Železničar) 15:35, 3. Strukdj (Maraton 15:40, 4. Hoš (Maraton) 15:50. Kot moštvo se je prvi plasiral Maraton, 2. Maraton II, 3. Mariborski smučarski klub. ASK Primorje (tajništvo). Drevi ob 20. zelo važna poslednja seja centralnega odbora pri »Levu«. Zadnja pot Ivana Novaka Ljubljana, 4. oktobra Enako turoben kakor prejšnji dan pogreb Staneta Seuniga, je bil v sredo popoldne pokop zobotehnika Janka Novaka, ki ga je mnogo prerano pahnila v grob enaka nesrečna usoda. Kakor smo poročali, se je Janko Novak v nedeljo smrtno ponesrečil s kolesom na vožnji s Turjaka. Na mrtvaškem odru je ležal v mrtvašnici splošne bolnišnice. V sredo ob 17. so se zbrali k zadnjemu slovesu poleg sorodstva in ožjih prijateljev številni športniki, ki jih je globoko prevzela Novakova usoda. Sprevod se je začel pomikati med gostim špalirjem po Zaloški cesti. SK Mars, kateremu je bil pokojnik zvest tajnik, je počastil mrtvega z lepim vencem, ki so ga v sprevodu nesli odborniki. Dalje so se za krsto uvrstili pripadniki in odboroniki SK Jadrana, SK Grafike in posebno častno je bil zastopan Ljubljanski nogometni podsavez, ki je izgubil po 7 letih svojega vzornega drugega tajnika. Takisto so poklonili vence in se udeležili sprevoda predstavniki Zveze zobo tehnikov za dravsko banovino in za vso državo. Ob grobu se je v imenu stanovskih tovarišev dravske banovine poslovil zobo-tehnik Savnik, v imenu tovarišev savske banovine pa zobotehnik Vidmar. Tople poslovilne besede je v imenu SK Marsa izgovoril g. Strah, potem pa je dr. Kosti izrekel pokojnemu zahvalo v imenu LNP. Poslednji je akademik Bordon izpregovoril v slovo v imenu poljanskih fantov. Öez grobove je zaplavala pretresljiva žalostin-ka. Bridko izgubo, ki jo s smrtjo Ivana Novaka utrpijo zobotehniki, je tolmačil v svojem govoru ob grobu zobotehnik g. Bojan Saunig- ki je izvajal: Prišli'smo, tvoji tovariš^ dragi Janez, da se poslednjič poslovimo od Tebe. Poslavlja se odbor saveza zobotehnikov. kateremu si bil ustanovitelj in prvi predsednik, poslavlja se odbor in članstvo društva za dravsko banovino, kateremu si predsedoval dolgo vrsto let vse do ustanovitve Saveza- poslavljajo se od Te- be tudi ostali tisoči tovarišev v državi. Težka je izguba, ki nas je zadela. Sre<& dolgoletne borbe za naše pravice^ ki bi morala doseči zdaj svoj vrhunec, je ne-razumljiva usoda posegla po Tebi z vso krutostjo in Te iztrgala iz naše srede. Dragi prijatelj! V svojem srcu si nosil poštenost, Tvoj plemeniti značaj ni poznal sovraštva, tovarišu si bil najboljši tovariš, v borbi za življenje pa si bil čist in značajen- Izkusil si gorjč, ki ga je povzročila huda socialna borba za živ-ljenski obstanek in za katerega ne nosiš krivde sam. Težko preizkušen po veliki socialni krivici, ki nas je zadete izmučen v borbi za odvzeto pravico, ki si jo neustrašeno vodil, si se umaknil s široke in razrvane ceste življenja, Tvoje oči so se zaprle, srce je otrpnilo in dosegel si svojo edino pravico, ki je za vse ljudi enaka. Dokončal si< ne da bd bil dočakal človeka vredno in dostojno bodočnost, še mi zvenijo v ušesih Tvoje besede, izrečene na zadnji seji: Prijatelji, si dejal, naša borba je pravična, zato ne odnehamo vse dotlej, dokler se nam ne popravi storjena krivica. — Ob Tvojem poslednjem tihem domu Ti svečano obljubljamo. da teh besed ne bomo pozabili in da ne odnehamo z borbo^ preden se ne uresničijo Tvoje besede.' Naj Ti ljubljena domača zemlja prinese oni mir, ki ga v grenki zavesti, da bomo tudi mi v neprestani življenski borbi našli svoj mir šele tedaj, ko se tudi nad nami zgrne črna gruda, ki bo danes zakrila Tebe. Bodi Ti lahka slovenska zemlja! Prezgodaj si končal, ali svoj križ življenja si prinesel do vrhunca. Tovariši! Ohranite prijatelja v nevsiljivem najlepšem spominu, saj ga kot vaš sotrpin zasluži! Tebi pa, dragi Janez, slava! Obrtna razstava v Kranju Kranj, 5. oktobra. Kranjski obrtniki so priredili v Majdi-čevem mlinu v Kranju svojo ГЛ. razstavo, ki je bila slovesno otvorjena prejšnjo nedeljo ter takoj postala središče zanimanja vsega mesta in okolice. Letošnja razstava je večja in lespša od prejšnjih dveh in pomeni velik napredek našega obrtni, štva. že v prvi polovici razstavnega časa je letos obiskalo razstavo več ljudi kakor lani ves čas razstave. Med obiskovalci je bilo tudi do 3000 učencev in dijakov iz 24 razredov osnovih in srednjih šol. Med drugimi so obiskali razstavo načelmk ministrstva za trgovino in industrijo g. Momčilo Bojič, načelnik banske uprave g. dr. Marn in nadzornik strokovnih šol g. Presl- Vsi so izrazili prirediteljem in razstavljanem svoje priznanje- Obiskovalci imajo tudi polovično železniško vožnjo, kar je prireditvi in obiskovalcem v veliko korist. V pritličju so predvsem izdelki mesarske, slaščičarske, pekovske in mlekarske stroke. Bogato je založena tudi vinska razstava Tudi male živalice imajo svoj zanimiv oddelek. V prvem nadstropju vidimo odlično stanovanjsko opremo, najmodernejše pohištvo ter najrazličnejše naprave in pripomočke domačega gospodarstva. Razstavljeno je tudi najrazličnejše orodje, žimarski in sitaraki izdelki, kovčegi, torbice, smučarska oprema, razno železno orodje, tapetniška dela. čevljarski in krojaški izdelki, radijski aparati, knjigoveška in tiskarska dela itd. Pri stanovanjski opremi vzbujajo pozornost elegantni izdelki tvrdke Antona Kosa s Klanca pri Kranju, tapetniška deia Viktorja Tonejca iz Kranja ter modemi kamini in štedilniki, ki jih postavlja Vinko Oselji. Veliko zanimanje vzbuja tudi razstava Okrožnega urada Za zavarovanje delavcev iz Ljubljane, ki jo je uredil g. Hribar. Ta razstava kaže delo zavarovalnega urada v celoti, borbo proti jetiki, zdravilišča in poslovalnice v raznih krajih dravrfte banovine, poseben oddelek pa je posvečen področju kranjske poslovalnice. Zelo živahno je tudi na zabavišču, kjer je najboljše preskrbljeno za razvedrilo in okrepčilo. Razstava ostane odprta do ponedeljka zvečer. Jenki v rdeči vojski V zadnjem času gojijo v rdeča armadi в posebno vnemo študij tujih jezikov, po« sebno frančoščine, poljščine, angleščine, nemščine in japonščine. Poleg običajnih, učbenikov, slovnic in slovarjev uporabljajo tudi gramofonske plošče. Sovjetske tovarne gramofonov izdelujejo cele jezikovne tečaje na gramofonskih ploščah. Morilcu so na sledu Mednarodne kriminalne oblasti sp že na sledu morilcu romunske potnice Fas-racanu, kd je bila umorjena v vagonu br-zega vlaka Dunaj-Pardz bliau A-dmonta. Oblasti, ki so uvedle preiskavo, so na Podlagi dosedanjih ugotovitev osumile umora 29 letnega пиши nekega študenta medicine Trajana Teodoresca, ki je mednarodnim kriminalnim institucijam man kot zločinec in slepar. RADIO Izvleček iz programov Ponedeljek, 7. oktobra. Ljubljana 12: Rerproduciran vokalni koncert Teodora Saljapina. — 12.45: Vre. me, poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Beethovnova »Patetična simfonija« na ploščah. — 14: Vreme, borza- — 18: Zdravniška Tira: O krčnih žilah in njih modernem zdravljanju (dr. Ferenčak) — 18.20: Wagner: Siegfriedova idila (na ploščah). — 18.40: Kulturna kronika: Be_ seda o ljudskih odrih (Joža Vombergar). — 19: Gas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos opere iz Beograda, v odmoru: čas, poro. čila, spored, vreme- Beograd 16.20: Violinski koncert. — 17: plošče — 20-30: Prenos opere iz na_ rodnega gledališča. — Zagreb 12.10: Plo. šče _ 17.15: Klarinetni koncert — 17.45: Moški pevski kvartet. — 20.30: Prenos opere iz Beograda- — Praga 19.30: Koncert na starih instrumentih — 20-50: Saint.Saensov »živalski karneval« — 21-15: Zvočna igra. — Varšava 20.30: Stara italijanska glasba. — 20.45: Klavir, ski koncert — 22: Simfoničen koncert — 23.05: Plesna muzika — Dunaj 11.30: Plošče — 16.06: Koncertna akademija — 17-15: Iz zvočnih filmov — 20: Zabaven program _ 21: Goethejev »Faust« v glasbi — 22.10: Lahka godba orkestra — 23.45: Jazz. — Berlin 18.50: Orkester — 20.10: Prenos iz Münchena — 22.40: Me. lodije za lahko noč — München 19.05: Komorni koncert. — 20-10: »Tajnost ra_ dijskega studia«. — 23: Ples. _ Stuttgart 19: Pester program — 22.45: Koncert orkestra. — 24: Nočni koncert na plo. Sčah. — Rim: 17.05: Lahka glasba. — 20 40: Pietrijeva opereta »Zeleni otok.« AB LIKSrjI 96КОГПУ Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICIN AL? UreJujf ^ Ravljen. - Ud»» » ^ »Jutr». МоИ ШЬЫ^. - Za Na^o Us^ 4 4 Ю, Ггасс ^ - * — « > ^ - V„ . « TEDEN DNI FILMA 25 let češkega Silma Pretekli mesec je nunilp 25 let, kar je bil ustanovljen prvi češki film. Films k! krogi so poskrbeli, da je bil erebrni ju bilej dostojna proslavljen tudi 0b navzočnosti predstavnikov oblastev, ki ее v mla di republiki pač d0v0lj zavedajo, kolik šno je kulturno ln propagandna poslan stvo nacionalnega filma Za nas so uspeb; češke filmske produkcije lahko še posebno Poučni, eaj nam kažejo, kak,o smotreno se zna češka podjetnost boriti na poti k napredku in premagovati ovire, ki so zlasti v filmski produkciji majhnega naroda velikanske. Predsednik Osrednje zveze ki nematografovv ČSR Vladimir Wokoun je imel slavnostni govor, v katerem je povedal to-le: Pred 37 leti je tekel prvi filmski trak skozi projekcijski aparat tudi pri nas. že tedaj so nekateri ljudje, navdušeni za film, ppsneli kratke vesele prizore. To so bili prvi početki češkega filma. Toda še le 12 let Pozneje je nastal pravi češki film, sposoben za predstavo. To je bi' krst domače filmske proizvodnje. Ta tre nutek je bil natvažnejši za današnji razvoj češke filmske industrije. - Češkoslovaška je država ustvarjalnega duha in marljivih rok. 25 let dela obeta lepo bodočnost. Ustvarjalce filma čakajo še lepe in važne naloge. V zmedi današnjega življenja mora češki film širiti op timizem, vero v življenje, idejo demokra cije v naši državi. Vsi filmi, ustvarjeni v ÖSR, morajo prežeti z demokratskim optimizmom. - Po mnogih letih nemega filma je prišel zvkočni film. Po njem poslušajo danes milijoni ljudje češki jezik. Živa beseda užiga neprimerno bolj kakor napisana, krepkeje ostane v spominu To pa je tudi razlog, da s« poleg filma posveti posebno pozornost, tudi lepoti jezika, da bo češčina Poleg ostalib svetovnih jezikov pridobila veljavo •■> odlično mesto. - Delo zmaguje vedno in povsod. V prizadevanju za našo boljšo bodočnost in za nova pokolenja b.o tudi naš film imel velike zasluge. Po letu 1918 mora biti značka »Ustvarjeno v ČSR« čaeten naslov in zaščitnica d0bre kakovosti našega dela. T0 je treba venomer poudarjati, dokler ne dosežemo smotrov, ki smo si jih zastavili. Nova ruska produkcija Kmalu bomo videli v Evropi prve filme letošnje ruske produkcije. Po večini bodo res umetniško izdelani filmi, ki jih je posnela moskovska družba »Mosfilm« Prvi izmed teh novih filmov se Imenuje »Po sovražnikovih sledovih« in so ga napravili po znanem romanu šuhova »Sovraštvo«. V njem bo nastopila vrsta igralcev, ki so v Evropi že znani, med njimi: Narokov, Tenin, Cesarskaja in drugi. Zanimivo je_ da izdelujejo ta film v obeh verzijah, govoreči in nemi. Reži-rata ga Pravov in Preobražensfcaja. Nadalje so pravkar izdelali zanimiv ekspedicijski film »Korenine življenja« po scenariju pisatelja Prižvina. Godi se v sibirski tajgi, v njem pa nastopajo lov. ci, ki se ukvarjajo z vzrejanjem jelenov. Gotova je že tudi komedija »Obleganje», ki jo je izdal režiser Solovljev .po romanu šmiskovskega- Kot dokumentarni film, ki bo nadaljevanje nekdanjih umetnin: »Zadnji dnevi Petrovgrada«, »Vihar nad Azijo«. »Mati« in drugi bo filih- »Mi iz Kronstadta«. Vsebinsko bo obravnaval obrambo Kronstadta proti generalu Judeniču. Film re-žira Ozigan, ki se je izkaza: žs v dobi nemega filma. Izdelan bo najbrž še ta mesec. Režiser Jurcev je napravil komedijo »Ples in srce«. „Legong" — film v krasnih barvah Zadnja leta so nam dale filmske družbe lepo število kulturnih filmov. 0 vrednosti teh kulturnih filmov nebomo posebej govorili. saj jo moramo priznati. Ce nimajo druge zasluge, imajo vsaj to, da nas seznanjajo z življenjem v krajih, ki so nam bili doslej znani samo po boljših ali slabših opisih v knjigah. Eden najlepših koncev sveta je nedvomno otok Bali v Nizozemski Indiji, na tisoče milj od nas.Ta otok, ki slovi zlasti po svoji prirodnosti, po svojem nepokvarjenem pri-rodnem življenju, visoki kulturi preprostega naroda iti lepoti žena, je tli že dostikrat opisan, dobrega filma z njega pa doslej še nismo videli. Filmska družba Paramount je poslala lani tja številno ekspedicijo, ki je posnela tam enega izmed najboljših kulturnih filmov »Legong«. Naj navedemo njegovo kratko vsebino: Na otoku Bali vlada večno poletje. To je pravi raj na zemlji, kamor še ni prodrla civilizacija. Ljudje žive brez skrbi, ki mučijo civilizirano človeštvo. Ne boje se niti smrti. Samo ena bolečina jim je uujša kakor vse druge — nesrečna ljubezen, in nemilost, ki jo nesrečnim zaljubljencem pošiljajo bogovi To bolečino je občutilo tudi srce ljubke plesalke v templju Poutou. Dekle si je izbralo Nyonga. godca v templju. toda ta je vrgel oči na njeno polsestro Saplako Oče obeh deklet ne dovoli zakona med Saplako in Nyongom. ker si je Poutou prva izbrala lepega godca, a dekle, ki ne najde odziva v srcu svojega ljubljenca, *vsi prezirajo Nyong in Sapiaka se dogovorita, da bosta skupaj ušla in po veliki svečanosti v templju uresničita svoj namen. Nesrečna Poutou se vrže z bambusovega mosta v globino in se ubije Nieno telo sežgo na zelo svečan način Pot pokojnika skozi ogeni je prvi pogoj, da se duša vrne v novo življenje na tem svetu. Film todo še ta teden igrali v Matici. Filmski drobiž Robert Murnau, brat režiserja Mur-naua, ki se je ponesrečil leta 1931, je dokončal film z Južnega morja- ki ga je njegov brat začel. Nedavno so ga igrali v Hollywoodu in je vzbudil obilo pozornosti. V Veliki Britaniji imajo 4994 kinov-Od lani so jih zaprli 356. Režiser Erich Waschnek je pravkar dokončal film »Viktorija, zgodba ljubez-. ni« po znanem romanu Knuta Hamsuna ki ga je predlanskim izdala v Mrzelovem prevodu založba »Evalit« Za 30-letnico smrti Julesa Vernea nameravajo Rosi. filmati njegov roman «Otroci kapitana Granta». Pri tem moramo pripomniti, da je .Jules Verne poseben ljubljenec- sovjetsKe mladine, ki vidi v njem enega izmed pionirjev stoletja tehnike Rusija bo do letošnjega 1. decembra zgradila 900 novih Kinematografov. Harry Piel. ki je nedvomno eden najstarejših igralcev, je < zdelal nedavno svoj stoti film. Lani je Društvo narodov razpisalo nagrado za manuskript filma, ki bi imel kot osnovno idejo zbližanje narodov- Prišlo je več rokopisov, toda vsi so bili tako slabi da ni bil nihče nagrajen. Prijateljstvo narodov je doživelo torej tudi v filmu popoln fiasko Po najnovejših napovedih ameriških davčnih oblasti je med filmskimi igralci obeh spolov samo 63 takih ki imajo mesečno plačo več kakor 4000 dolarjev, pač pa 432 takih, ki dobe na mesec manj kakor 80 dolarjev Pri teh številkah so vzeti seveda povprečni letni prejemki, ker marsikateri zvezdniki izdelajo samo dva do tri filme na leto. Slavni francoski režiser Marcel Pagnol izdeluje film po Molierejevi komediji »Namišljeni bolnik«. Kakor je znano, namerava ruska filmska družba »Lenfilm izdelati velik zgodovinski film iz življenja Petra Velikega pa ne more dobiti nobenega igralca, ki Di znal dostojno igrati vlogo ;arja. Poskusne posnetke so že napravili s celo kopico igralcev toda režiserji niso bili zadovolj- 1 ni. Upoštevati moramo namreč da je za to vlogo potrebna razen Filmskega talen ta tudi čim večja podobnost igralca s Pe- j trom Velikim. ' Iz Londona prihaja precej neverjetna vest, da bo Maks Reinhardt uprizoril nov Faustov film, kjer bo baje Greta Garbo igrala vlogo Gretke Franko-austro-film izdeluje film po »Kreuzerjevi sonati« Tolstega. Režira ga Turžanski, ki se je zlasti izkazal s svojo režijo »Carskega sela«. Franchot Tue v vlogi poročnika Forsytha v velikem Paramountovem filmu »Bengali« (nemška verzija) ženski svet Problemi današnje ženske mladine na našem odru Ko sem brala v zadnji številki »Ženskega Pokreta« spis o Boženi Begovičevi ia njeni drami: Med včeraj in jutri, ki so jo prvič vprizorili v zagrebškem gledališču letos januarja meseca, sem si močno zaželela spoznati dramo in njeno avtorico. Zakaj? Božena Begovičeva se v svojem delu bavi s problemi, ki v temeljih pretresajo življenje današnje ženske zlasti današnje ženske mladine- četudi v svoji ' drami ne pokaže rešitve problema, vendar naznači pot k rešitvi v smeri, ki jo kaže vsak progresivni borec za rešitev ženskega vprašanja. V tem smislu je tendenca drame izrazito feministična, kar mi je pritrdila tudi avtorica v razgovoru pred premijero. Da-li je Begovičeva zavestno in hote usmerila svoje delo feministično? Povsem zavestno Predvsem zato, ker je to pereč sodoben problem, ki ga mnogi, moški in ženske, ne upoštevajo pravilno, ker ga ne morejo dojeti v svej njegovi globini in tragiki. Posebno problem ženske mladine, ki se bori za samostojnost, za gospodarsko neodvisnost, a se ne more «n noče odreči aajelementarnejšemu čuvstvu ženske duše: ljubezni Ta boj tojuje mladina sama, ne samo zato. ker mora človek najtežje v življenju dobojevati sam — kakor pravi pametna gospa Maja svoji nečakinji — temveč tudi zato, ker so skoraj vsi pripadniki starejše generacije tako zakoreninjeni v »včeraj«, da ne morejo doumeli generacije, ki gradi most v jutrišnji dan. Pobudo za to dramo in njeno tendenco pa je dalo avtorici tudi delo hrvatskega dramatika Preradoviča: »Razumijemo-lise«, kjer avtor tudi prikazuje nazore in težnje prejšnje in mlajše generacije, a se odloči za starejše. Drama >Med včeraj in jutri« je nekoliko odgovora na to pisateljevo stališče. Kakšen je, ali bi moral biti po mnenju pisateljice tip nove ženske V Način in vsebina njenega razpravljanja o tem vprašanju razodevata, da je do dna razmislila in popolnoma dojela vsebino tega problema. Zato se zdijo njene besede tako naravne in same ob sebi umevne. Današnja ženska hoče in mora biti samosiojna in pametna. Zato pa še ni treba, da je trda, brez fuvstva in brez etike. V svoji drami pokaže Begovičeva. da je ta atika drugačna, kot je bila »etika«' prejšnjih generacij, to se pravi njihovega vladajočega razreda, kjer ne moremo govoriti o etiki v pravem smislu besede, temveč edino-le o družabni morali, za katero je značilen refren ene od obeh mater, ki nastopata v drami: >Kaj bo pa svet rekel!« Nova generacija se bori proti tei zlagani morali, katere vsebina je hinavščina in družabna ozkosrčnost, pod katero posebno trpi ionska mladina, saj hočeio starejši še vedno ' OCENJEVALNA VOŽNJA AVTOKLUBA ZAGREB Pri tej ocenjevalni vožnji, ki se je vršla 28. in 29. septembra t. 1. preko S3S km Zagreb — Ljubljana — Ger ovo — Crikvenica — Zagreb na deloma slabih cestah in skoro neprehodnih potih na goratem terenu ter na oceni akceleracije na vzponu v Tuškancu (Zagreb), so bili doseženi sledeči rezultati: FORD 8 cilindrov 1. nagrada (brez vsake kazenske točke) s porabo bencina od 15*3 lit. na 100 km. — V Tuškancu sploh najboljši čas vseh voz s 25 3/5 sek. FORD 4 cilindrski (mali) I. nagrada (brez vsake kazenske točke) z uporabo bencina od 8.78 lit. na 100 km. — V Tuškancu najboljši čas vseh malih voz do 1900 ccm z 31 2/5 sek. To so DEJSTVA, ki zopet enkrat neizpodbitno potrjujejo ekonomičnost in trpežnost r OR D-ovih voz, njihovo prikladnost za naše razmere, ter je s tem obenem povsem uradno in komisijsko potrjena majhna poraba sicer izredno močnih in brzih voz FORD. soditi njene korake z drugim merilom kot korake moških. Borba med obema generacijama se danes najizraziteje javlja v nasprotujočih si težnjah staršev in njihovih otrok, zlasti še mater in njihovih hčera. Zato pokaže avtorica nalogo današnjih mater in je morda prav radi tega osredotočila vso idejno težino drame na Majo, eno od oteh mater, ki ni samo razumna žena, marveč tudi srčno dober človek, ki skuša vse razumeti io vse odpustiti — tudi drugim, ne samo sebi. Ona, ki je že davns sklenila z življenjem, je osredotočila vso svojo ljubezen na hčerko. V takih primerih se ljubezen pogosto spremeni v tiranijo, ki otroka bolj tlači kot osrečuje. Toda Maja razume svojo vlogo in nalogo drugače: »S kakšno pravico smem zahtevati od svojih otrok, naj žive po naših željah? — Če se mi zdi potrebno boni svetovala — več ne'-Sami morajo nositi odgovornost za svoje življenje. Samo tako lahko postanejo ljudje«. Svoji hčerki je več kakor mati — je tudi njen najboljši prijatelj. Z razumevanjem, ki je za meščansko mater skoro neverjetno, se uživi v hčerkin položaj, v njeno ljubezen, ki bi jo morala po vseh pravilih meščanske morale obsoditi. Toda ona vidi, da je življenje današnjega dekiera silno težko, da ga okoliščine same pogosto stirijo z izvoženih tračnic, tako da mora prelomiti s tradicijo in se osvoboditi njenih spon. S tem utira pot bodočim generacijam, čeprav v tej lorbi često podlega ln krvavi A tu ni pomoči, tu ne pomagajo nauki in nasveti in Maja prizna: »Dobro vem, da se vsaka svoboda krvavo plača! — Kako nesrečne smo matere: z vso svojo ljubeznijo ne moremo svojim otrokom prihraniti niti ene bolečine-« Naslov drame je zlasti utemeljen v borbi obeh mladih žensk proti kompromisom, ki je vedno osnovna poteza vsakega duševno zdravega mladega človeka. Prav tu pa se pojavljajo konflikti, ki ustvarjajo tragiko, katero prinaša posamezniku in vsem človeštvu doba- ko se bije boj med starim in novim — med včeraj in jutri. — Po mnenju Božene Begovičeve je glavna naloga žene — pisateljice, da pišejo o ženah,"da jih pokažejo take, kot jih one same spoznajo, jx) lastnem opazovanju in po la- stnih izkušnjah »Mnogo več vem povedati o ženski — nego o moškemu, pravi o sebi-Prizna, da je to težko, ker so še vse preveč zakoreninjeni razni predsodki. Toda v svoji drami je pokazala, da se je te na. loge resno lotila. Njeno psihološko poglabljanje v žensko dušo ter sociološko pravilno razumevanje življenja nam jamči, da bo ustvarila še mnogo vrednega. Zasnova drame priča o spretnosti in odrski rutini, saj je bila Begovičeva tudi sama igralka. A tudi naše igralke so pokazale popolno razumevanje problema ter tako pripomogle, da se je delo tako lepo uveljavilo. Simpatično avtorico sta naši publiki lepo predstavila zlasti >Jutro« in >Gledaiiški list«. Naše žene bi pa morda zanimalo še to, da je članica zagrebškega »Ženskega Po-kreta<, kjer tudi aktivno sodeluje s predavanji. To priča o resnosti njenega hotenja: proučevati enega najbolj resnih socialnih problemov današnje dobe ter ga zajeti v' obliko, ki deluje na okolico najbolj prepričevalno. А. V. NOVO ! NOVO ! RADIO URA, ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu I. HIRSCH, Novi Sad ' ■ - - - 't - ^ ' ' - ._ s .,1 - —: c- " v j. • v. аз--1 г* t: J--" : S --Ч-Г * л - ■ SäfeF ► ЗГ- " 3 -v' ' •.-д.- Sf Občina Ljuoijaua Mestni pogreDni zavoo Umrla nam je danes naša najboljša in najdražja mati, stara mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Ivana Pečnik, roj. Bolničar POSESTNICA IN GOSTILNIČARKA PRI URBANČKU, po kratki bolezni, previden» s sv. zakramenti za umirajoče v 68. letu svojega skrbi polnega življenja. Pokojno bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Stožicah. STOŽICE, 6. oktobra 1935.