Štev. 277. V rrstu, v catrtaKr S. oktobra im tzhafa vsak dan, tudi oo nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Vrednlžtvo: Ulic« Sv. Frančižka Asiškega §L 20, I. nadstt. — Vsi dopisi naj *e pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdavatelj in odgovorni ttrednfk Štefan Godiru. Lastnik konsorcij lista .Edinost- — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za pol leta . . . -...........• - 12.— za tri mesece................ za nedeljsko Izdajo za celo leto...... ea pol .................... fr— ft.20 2.60 _Letnik XH. Posamezna Številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev^ ■ zastarale 5teWtke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokoiti eni kolone, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m.ti po 10 vin. Osmrtnic?, zahvate, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... . . 7......mi po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nad.iljna vrata.......;.... , 2.— Mat oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj na 40 vinirjev. Oglase sprejema fnseratnv oddelek .udinoiU*. Naročnina tei reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno i« upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava In fnseraini oddelek se :roča: Poročilo italijanskega generalnega štaba: 2. oktobra. — V ledrski dolini so se v naših namaknjenih črtah vršili majhni pehotni spopadi, pri kateriii se je. posrečilo našim, da so zadali sovražniku izgube in ga vrgli. V astiški dolini se je ogenj sovražne artiljerije osredotočeval na železniško progo v bližini Seghe, ne da bi se mu bilo posrečilo pretrgati vlakovni promet. Na ostali ironti artiljerijski boji. ki so se na kraški planoti ustalili. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba. 2. oktobra 1916. — Zapadna fronta: V okolišu Narajovke in na gričevju na desnem 1>regu Zlate Lipe se nadaljufesjo sr- diti boji. Sovražnika, ki je izvajal protinapade, je odbil naš ogenj. Imel je velike izgube ter je pustil v naših rokah kot ujetnike 1600 vojakov, Avstrijcev, deloma Turkov in Nemcev. 3. septembra. — V okolišu južno Novo Aleksandrovskega So proti 6 zvečer nemški oddelki po obstreljevanju začeli zapuščati svoje žične pregraje. Z ognjem smo jih zapodili nazaj v izhodne jarke. Na bregu Serveča (levega Njemnovega pritoka) je sovražnik v okolišu Krinkov (43 km severozapadno Ba ran o viče v) in Osta-šiir.e (6 km južno Krinkov) obstreljeval naše postojanke in je ob eni ponoči poizkusil v tem odseku napad, ki ga je naš ogenj gladko zadržal. V okolišu Zaturč (38 km vzhodno Vladimirja Večinskega), Vole Saduvske in Šelvovega s<> se vršili srditi boji. Naše čete so mestoma vzele dele sovražnikovih postojank, ki se srdito upira. Na bregu Cenjovke In v okolišu gričevja na desnem bregu Zlate Lipe se nadaljujejo srditi boji. Ob Cenjovki je sovražnik, ko je dobil znatna ojačenja, izvršil protinapad. ki smo ga odbili s svojim ognjem, pri čemer smo sovražniku zadali velike izgube. Trdovratni boj v tem okolišu se nadaljuje. 2. oktobra smo tamkaj zajeli nad 1000 mož. Skupna svota v tem okolišu 30. septembra, 1. in 2. oktobra zajetih sovražnikov je narastlo na 5000, med njimi osem nemških častnikov in 600 vojakov. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo romunskega generalnega štaba. 1. oktobra. — Severna in severozapa-dna fronta: Delna podjetja na vsej fronti. — Zračni napadi: Sovražni letalci so metali bombe na Bukarešt, s čimer so ubili dve ženski in pet otrok, ter na Črnovodo, kjer so padle bombe na neko bolnišnico. Vesti iz Grške. Nemiri na otoku Zante. PARIZ, 3. (Kor.) »Temps« doznava iz Aten: Na otoku Zante so se dogodili enaki izgredi kot v Patrasu. Okna v venizelov-skem klubu so razbili. Ranjeni so bili de-monstrantje in policijski uradniki. Vstaški poklic pod orožje. SOLUN, 3. (Reuter. — Kor.) Odlok narodnega obrambnega odbora kliče vse begunce in prebivalce Macedonije letnikov 1907 do 1915 pod orožje. Kdor bi se ne pokoril pozivu, pride na odgovor pred sodni dvor revolucijonarcev. Protivenfzelovsko gibanje. PARIZ, 3. (Kor.) >Temps« javlja iz Aten: Gunarisovi pristaši ter pripadniki rezervniških zvez podvojujejo svoje delovanje v glavnem mestu in na deželi. V Pireji so uprizorili hrupne demonstracije proti prostovoljcem, ki so odhajali v Solun. Izprememba ministrstva. LUGANO, 4. (Kor.) »Italia« poroča iz \ten, da kralj in diplomacija razmišljata o novi izpremembi kabineta, da se sestavi v4ada, ki bi ji četverozaveza bolj zaupala in ki bi venizelovskemu gibanju odvzela veter iz jader. LONDON, 3. (Kor.) »Dailv Telegraph« javlja iz Aten: Kabinet je, izvzemši ministrskega predsednika in ministra zunanjih stvari, podal ostavko. Pričakuje se, da Kalogeropulos sestavi novi kabinet. Lahi zasedli Argyrokastron in Delvino. LONDON, 3. (Kor.) »Morning Post« javlja iz Aten: Italijanski oddelek je zasedel Argirokostron. Drug italijanski oddelek so angleške ladje izkrcale v Santi Ouaranta in je zasedel Delvino. Grške čete so se v obeh slučajih umeknile. Cesarjev sod. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Nj. c. in kr. Visokost, vojni maršal nadvojvoda Friderik, je danes izdal nasledno povelje vrhovnega poveljništva: »V imenu armade in brodovja sem poslal danes Nj. Veličanstvu naslednje voščilo: Vaše Veličanstvo, uaj-miiostivejši gospod! Jutri je Vašega Veličanstva god. Zopet prosi avstro-ogrska oborožena sila, da se sme pokloniti svojemu najvišjemu vojnemu gospodu. S kakim spoštovanjem in vdanostjo bodo vsi, od najstarejšega do najmlajšega vojaka, zrli v Vaše Veličanstvo. Da se izrazi to, v sedanjem železnem času ni treba dolgih besedi, ne novih obljub. Veliko trdnejše in učinkovitejše govori dejanje. Nihče ra-zun Boga ne ve, koliko časa bo še rožljanje orožja odmevalo po svetu. Eno pa je gotovo, da bomo dovojevali narinjeni nam hudi boj do zmagoslavnega konca. Našega cesarja in kralja domovinska ljubezen blagoslavlja naše orožje. Bog ohrani Vaše Veličanstvo.« — Njegovo Veličanstvo je blagovolilo najmilostiveje odgovo-liti: »V imenu moje oborožene sile k godu mi izrečena poklonitev me je globoko ge-nila. S hvaležnim srcem se spominjam vseh vrlih vojakov, ki v težki borbi vrše svojo dolžnost in se pogumno bore za drago, požrtvovalno domovino. Beg vas poplačaj za vašo hrabrost in junaštvo, njegov blagoslov vas vodi do zmage.« To naj se nemudoma razglasi vsem povelini-štvom, četam in zavodom ter vsem delom c. in kr. vojnega brodovja. — Nadvojvoda Friderik, vojni maršal. DUNAJ, 4. (Kor.) Cesarjev god se po vsej monarhiji slovesno praznuje. Na Dunaju, ki se ie bogato okrasil z zastavami, se je vršiia slovesna služba božja v cerkvi sv. Štefana, ki so ji prisostvovali dvorni, državni in občinski dostojanstveniki. V votivni cerkvi se je vršila vojaška služba božja. Tudi v vseh drugih cerkvah in božjih hišah so se vršile slovesne službe božje. Cesar je ob 7 zjutraj prisostvoval maši v sclionbrunnski dvorni kapeli v krogu svoje rodbine. Povodom cesarjevega godu se povsod od danes dalje do 8. oktobra prirejajo darovanjski dnevi za vojnopreskrbne namene. PRAGA, 3. (Kor.) V proslavo cesarjevega godu so mestne ulice v zastavah. Časopisje se klanja vladarju v vznesenih člankih in pozivlje prebivalstvo, da naj v smislu cesarjevih intervencij današnji dan proslavi z dejanskim pospeševanjem vojne preskrbe. _____ Cesarjeva zahvala domači Industriji in obrti. DUNAJ, 4. (Kor.) Cesar je naslovil na ministrska predsednika Stiirgkha in Tiszo ročni pismi, v katerih poudarja, da domače industrije in obrti vkljub sovražnim oviram nudijo brambni sili s svojo velikansko ustvarjajočo spodobnostjo dragoceno podporo v težkem boju. Cesar naroča obema ministrskima predsednikoma, da izrečeta vodstvom industrijskih podjetij in obrtnih obratovališč kakor tudi ob otež-kočenih življenskih pogojih požrtvovalno in udano vztrajajočemu uradništvu in delavstvu teh podjetij njegovo zahvalo in priznanje. __ morda zato, ker razkrivajo kake nove in presenetljive stvari, marveč, ker prinašajo-prispevke k znanemu uotoričneinu dejstvu — da Avstrija ni hotela te vojne, pač pa da so se drugi /c dolgo pripravljali nanjo. Tudi »razkritja de Marinisa ne dopuščajo nikakega dvoma glede težkega vprašanja: kdo je hotel to voino — kdo jc kriv! If&llJansHi poslanec LaMola o Novi ruski minister notranjih stvari. PETROGRAD, 2. (Petrograjska brz. agencija. — Kor.) Minister notranjih stvari, Protopopov, je izjavil v pogovoru, dovoljenem zastopnikom časopisja, da se mot a vojna dovesti do konca, pa naj je še tako grozna in težka. Sila, ki je odpravila vse, kar je ločilo, dokazuje, da je to prepričanje tudi že prešlo v ljudsko zavest. Časopisje sprejema to izjavo z velikim zadovoljstvom. _ • Ministrska kriza na Japonskem. LONDON, 4. (Kor.) »Times« javljajo iz Tokija: člani kabineta so izvzemši vojnega in mornariškega ministra podali o-stavko. Baron Kato in grof Teranchy se imenujeta kot naslednika Okume. Razne politične vesla. Nezadovoljstvo na Norveškem proti Nemčiji. Iz Berolina se javlja: Po poročilu »Lokalanzeigerja« iz Kristijanije vlada na Norveškem zaradi torpediranja norveških parnikov po nemških podvodnikih veliko razburjenje. »Morgenbladet* in o-staii časopisi zahtevajo, naj Norveška prepove muditev inozemskih podvodnikov v norveških vodah. »Lokalanzeiger« pripominja, da nemški podvodniki postopajo na brezprigovorni pravni podlagi. Potopljene ladje so vozile kontraband, ki se je nahajal na poti v Arhangelsk, odkoder Rusija sedaj dobiva velik del svoje municije. (Kor.) Vojna v Vzhodni Afriki je, kakor poroča Reuterjev urad skoraj končana. Veliki dogodek tega tedna je zasedenie Tabore, kjer so bili Nemci po težki artiljeriji pregnani preko kakih 30 milj široke fronte. (Kor.) Predčasen mir — zločin. Reuterjev urad poroča iz Melburna: Avstralski ministrski predsednik Hughes se je izrazil glede na govor Lloyd Georgea naoram nekemu amerikanskemu časnikarju, da bi bil predčasen mir zločin. ^Kor.) Italija in Avstrija. Poslanec de Marinis, ki ima tesne zveze z italijanskim ministrstvom za vnanje stvari, je priobčil v listu »Roma« razkritja o predzgodovim svetovne vojne. Iz teh razkritij izhaja, da je bila Italija že leta 1909. pripravljena za napoved vojne Avstro-Ogrski. »Corne-re della Sera« dodaje k temu: »Bilo je v času koje Avstrija anektirala Bosno, in četudi slučaj ni bil iako težak kakor pozneje povodom ultimatuma Avstro-Ogrske Srbiji, je moral minister za vnanje stvari pretrpeti grenka očitanja, ker je privolil v aneksijo. Zato je jako zanimivo vedeti, kar pravi de Marinis. da je namreč minister Tittoni povodom svojega sestanka z Izvoljskim (ruskim ministrom za vnanje stvari) rekel temu poslednjemu: »Vi hočete vojno. Dobro, Italija je pripravljena, da z največjim naporom svojih sil izpolni svojo dolžnost. Hkratu z Rusijo napovemo Avstro-Ogrski vojno.« Tedaj Pusija — pridodaje »Corriere della Sera« — ni bila pripravljena, ker je ravno izšla iz vojne z Japonsko, dočim je Nemčija dala razumeti, da bo na strani Avstrije. Vrhu tega ste Francija in Anglija priporočali odgo-ditev, v kar je Rusija privolila. Od tega časa so Rusijo in Italijo vezale nove vezL Car je obiskal italijanskega kralja v Raconigiju in ta obisk je imel politično važnost. Važna so ta »razkritja« za nas. Ne Poslanec Labriola je mod tistimi liudmi v Italiji, ki jih je sedanja vojna vročnica — prelevila. Zevolucijoniral se je od socijalista v nacijonalista. Tem zanimiveje ie, kako ta mož sodi o vojnih ciljih i-i da odklanja cilje šovenov v enlenti, ki sanjajo o uničenju centralnih vlasti. Po njegovem mnenju jc prešla sedaj inicijativa v roke entente. Vendar pa bo rešitev zahtevala še mnogo žrtev in naporov. V najugodnejem slučaju da je v poletju 1917. pričakovati konca vojne. V luči te resnice treba — pravi Labriola — ocenjevati različne izjave v eiitentnih krogih o vojnih ciljih. V Franciji so n. pr. govorili o tem, da bodo mirovna pogajanja z Nemčijo možna šele tedaj, ko hiša Ho-henzollerncev ne bo več vladala. V Itu-iiji so govorili o > koncu Avstrije r. Nu, biti si moramo na jasnem, da Nemčijo nje ljudski značaj in nje zgodovina dovajata do tega, da usodo države identificira z usodo dinastije, pod katere vodstvom se je iz mnogih malih držav ustanovila država. Konec dinastije Hohenzollerncev bi torej pomenjal zahtevo, naj neha državna tvorba, ki predstavlja nemško državo. Oslabijenje Nemčije, ki bi sledilo iz tega, bi dovedlo do nadvladia Rusije v Evropi, torej do nadvladja avtokratskega in birokratskega režima, ki ga vojna očividno ne omaja iu niti ne oslabi. To le mimogrede. Kake posledice pa more imeti, ako se postavljajo taki vojni cilji, za vojevanje in trajanje vojne? Labriola pravi, da se samosvest entente opira na dva faktorja: na izcrpljenje vojaških rezerv centralnih vlasti in na naraščajočo draginjo, ki jo povzroča blokada. Učinkovanja teh dveh pojavov pa se morejo odpraviti po mehanični in tehnični izpopolnitvi vojnih sredstev. Do danes imate centralni vlasti na tem polju pretežje. V7 najboljem slučaju morejo vlasti entente doseči to, da store isto kot centralni vlasti. Da bi ju pa prekosile — to se vidi Labriolu izključeno. Ko si boste obe vojskujoči se skupini enaki na tehničnih in mehaničnih sredstvih, se začne šele uveljavljati pretežje na ljudeh in živilih. Labriola ne dvomi potemtakem na izidu vojne (ententi v prilog), ali za vse človeštvo da je neznanskega pomena, kdaj pride ta izid! Postavljanje vojnih ciljev, kakršen je odstranitev Hohenzollerncev. ali uničenje Avstrije, more pa podaljšati vojno do nedoslednosti! Piše: »Ne more se dvomiti na tem, da je skupnost velikanskih interesov in stoletnih izročil, iz-ražajočih se v zgodovinskem razvoju, ki je dovel do državne enotnosti, sposobna za najjačjo obrambo in za najstrašneji napad, ko se vidi ogroženo v svoji £kzi-stenci. Tega občutka, da se borč za svojo ekzistenco, ne smemo vzbujati v državljanih obeh držav. Preprečiti moramo, da bi se v njih utrdilo u ver jen je, da hoče četverozaveza uničiti politični organizem, ki mu pripadalo, da hoče zrušiti zgodovinsko tvorbo, katere deli so, da ju hoče razkosati in podrediti tujim vplivom. To krivo umevanje bi narodi napravilo solidarne z njih vladama do u-ničenja in bi jih sililo do največjega napora sil, da odbijejo napad na njihovo ekzistenco. Bržkone si žurnalisti, ki pišejo o razkosanju Nemčije in o koncu Avstrije, niso na jasnem glede tega učinka: ravno to razumevanje ie največja zapreka vsaki mirni diskusij: o tistih izhodnih točkah, od katerih bi mogli priti d > miru!« Labriola želi, da bi bile sanje o uničenju, oziroma razkosanju centralnih vlasti — odsanjane. Le sanje razgretih glav so to; proti njim je neizprosna in neomajna resničnost. Ali, prosimo, naj se ne pozablja, da piše tudi Labriola na stipoziciji, da je zmaga entente gotova! In vendar izključil možnost uresničenja takih fantastičnih, da, blaznih vojnih ciljev. Kaj pa če pride-drugače, če bo konec drugačen, nego ga ima Labriola v svojih računih, "in — kolikor more človeško duševno oko gledati v bodočnost na podlagi današnjega vojnega položaja — je to »drugače« gotova stvar! Potem bodo razgreti sanjači iz teh sanj treščili na tla, da boao kosti pokale. Si Cesarjev god v Trstu. Povodom gedu Njegovega Veličanstva se je vršiia včeraj v stolni cerkvi pri sv. Justu slovesna služba božja, ki jo je celebriral škof dr. Karlin. Maši so prisostvovali namestnik baron Fries-Skene z dvornim svetnikom baronom Glanzom in namestništvenimi uradniki poveliuik pomorskega okraja. Sfran II. „EDINOST* Stev. 277. V Trstu, dne 5. oktobra 1916. kontreadmiral baron Koudelka, predstojniki vojaških in civilnih oblasti in uradov cesarski komisar dvorni svetnik pl. Kre-kich-Strassoldo, številni višji vojaški in civilni funkcijonarji, konzularni zbor, kakor tudi načelniki patrijotlčnih društev in gospodarskih korporacij in nad vse veliko število pobožnega občinstva. Tudi po cerkvah drugih veroizpovedanj so se vršile slovesne službe božje. Po maši so gojenci mestnih dedkih zavetišč defilirali pred namestništvom. Namestnik jc sprejel nato konzule zveznih držav in vrsto oseb in odposlanstev iz Trsta in iz Primorja med njimi zlasti krškega škofa dr. Mahniča, in občinske predstojnike tega otoka, ki so došli, da izrazijo čuvstva zveste udanosti cesarju in * državi. Vsi deli mesta in pristanišče so bili bogato okrašeni z zastavami. Za darovanjski dan, ki ga je priredil vojaški vdovski in sirotinski sklad v korist invalidom in vojnim sirotam iz Primorja, je vladalo živahno zanimanje; med mnogobrojnimi prispevki se ie nabralo tudi prav lepo število večjih darov. Zvečer se je virila nato v gledališču »Poli teama Rossetti« slavnostna predstava, koje čisti dohodek je takisto namenjen patrijotično-človekoljubnim namenom. Tržaški Slovenci smo včerajšnji praznik, god svojega vladarja, proslavili gotovo tako. kot je vedno želel naš vladar sam — z dejanskim domoljubjem. Prepričani smo, da je slovensko tržaško prebivalstvo včeraj položilo na žrtvenik domovine, kolikor so mu le dopuščale razmere v katerih živi, in da stori tudi svojo polno dolžnost tekom nadaljnih dni, ki so določeni v proslavo vladarja, po dobrih delih za tiste, ki so žrtvovali, žrtvujejo in bodo žrtvovali sebe za njega in našo domovino. Ob tej svečani priliki pa smo tržaški Slovenci zopet pokazali, da smo tu ob sinji Adriji, pokazali smo, kot ob vsaki enaki priliki, da hoče naš narod tu, na svojih starodavnih domačih tleh, proslavljati svojega vladarja tudi kot narod, ki si je s svojo stoinstoletno neomajno zvestobo na najizpostavljenejši točki zaslužil, da ga tudi vsak drugi spoštuje in upošteva kot takega. Tržaški Slovenci smo praznovali god svojega vladarja kot Slovenci, in to so tudi pričale mnogoštevilne slovenske trobojnice, ki so v Čast našemu cesarju vihrale tuintam po mestu. Tako se je tudi z našega Narodnega doma vila poleg cesarske, ki je bila v sredi in belo-rdeče tudi naša belomodrordeča slovenska narodna trobojnica. Kar hipoma pa se je nato raznesla po mestu vest, da je naša slovenska narodna trobojnica izginila z Narodnega doma. Naše občinstvo se je začudeno, ali da rečemo naravnost, precej vznemirjeno povpraševalo, zakaj? Toda stvar je bila urejena prav kmalu. Preden je bila ura dve popoldne, je naša belomodrordeča slovenska narodna trobojnica zopet zavihrala z Narodnega doma, dočim so sploh drugje po mestu itak vse naše zastave neovirano ostale na svojih mestih. Informirali smo se na pristojnem kraju, in zagotovili so nas, da je bilo neljubemu dogodku krivo edino le prav tako neljubo nesporazumlienje, in tako se je stvar rešila v popolno naše zadoščenje. Velika deputacija z otoka Krka, v kateri so bile zastopane vse župnije in vse občine otoka, se je poklonila včeraj gospodu namestniku, ekscelenci Fries - Skenetu, da mu izrazi v imenu naroda udanostne čestitke povodom vladarjevega godu, da mu zagotovi udanost in zvestobo Hrvatov na otoku, da mu predloži razne želje, in prošnje glede aprovizacije, in slednjič, da mu sporoči, da so občine slavnega generala I3oroeviča, tega junaškega branitelja naše zemlje, in njegovo ekscelenco imenovale častnima občanoma. Gospod namestnik je sprejel deputacijo najprijazneje, ob-ljubivši, da predloži izražene udanostne čestitke na najvišje mesto, da bo, kolikor možno uvaževal želje glede vprašanja aprovizacije. zagotovivši, da je popolnoma uverjen^o udanosti in zvestobi Hrvatov in Slovencev, a naravnost ginjeno se je zahvaljeval na počeščenju z imenovanjem častnim občanom. Iz privatnega razgovora gospoda namestnika s člani deputacije so si posneli zagotovilo, da hoče vlada v bodoče v svojih odredbah primerno uva-ževati slovenski in hrvatski element v Istri. Deputacija je z najboljšimi vtiski ostavila namestniško palačo. Le trezno in hladno! V velikih časih živimo. Sleherna ura nam prinaša vesti, ki jih pričakujemo s skrajno napetostjo in ki pretresajo živce in — domišljijo. Časi so to napete nervoznosti, ki zatemneva razsodnost in razgreva duha. Psihologično razumljivo je, da tako stanje zavaja človeka v pretiravanja in poraja najrazlične-je govorice, da — kakor so že vesti: ugodne ali neugodne — vriska od veselja preko mere, ali pa klone duhom in vidi že konec vseh koncev. In kake se širiio in naraščajo naineumljivejše govorice od moža do mo- — PODLISTEK ža, četudi je njihova neverjetnost očitna. In to razburja ljudi in povečuje še tisto mero moralične teže, ki jo moramo nositi kot neizogibno posledico takih časov. — Iako si ljudje brez potrebe grene itak grenke ure, ali pa se dvigajo v višine nad, s katere kmalu meče resničnost dogodkov, kar občutijo dvakrat grenko in ne morejo v tej nervoznosti priti do mirnega oddiha. Zato priporočamo vnovič: bodite trezni in hladni! Ne verujte vsaki brez-miselni govorici, ne padajte v pretiravanja in ne širite jih dalje. Mirna treznost in hladnost, to je tisto duševno razpoloženje, ki olajšuje prenašanje težav takih težkih Čascv! Krompir, kava in rlž. Kakor čujemo, bo aprovizacijska komisija v kratkem imela na razpolago dovoljno množino krompirja, namreč 2400 vagonov. Prvih osemdeset vagonov, da je že na potu. Krompir apro-vizacijske komisije se bo prodajal po 20 vinarjev kilogram, dočim ga danes ni dobiti v Trstu niti po 60 vinarjev. Stvar je torej urejena in se ni bati, da bi trpel Trst Domanikanje tega v&levAi^ga živila. — Roman. Iz angleškega. — Meni se zdi, da je tedaj izgledal bolje, kot pa sedaj, — ie pripomnila Tama-ra zlobno. — Ali si kedaj drugje videla tako oblečenega človeka? Mrs. Hardcastlova sc je hipoma obrnila v svojem stolu in strme uprla oči v prijateljico. Prvič je bila ogorčena, da Ta-mara tako lahkoumno govori o nedostojnih stvareh, in drugič sc ji je pokazal oni dogodek hipoma v drugi luči. — Mislila sem, da ga niti videla nisi tisto jutro, — je dejala. Tamara se je ujezila in odgovorila: — Tvoj opis je bil tako živ, poleg tega sem se Da tudi ozrla. Da se spoznamo in razumemo! V nedeljski številki smo pod tem naslovom posneli članek po »Lavoratoru«, v katerem pisec s toplimi besedami priznava delo nas Slovencev na kulturnem polju iti vztrajnost našo v borbi za ohranitev svoje narodne individuvalnosti ter izreka nado, da bi Italijani bolje spoznavali Slovence, da bi se bolje poznali in razumevali. Na došlo nam vprašanje bodi povedano, ^a je za ta pojav, kakršnjega še nismo doživeli od italijanske strani, dala povoda Marice Uregoričeve italijansko-slovenska slovnica, ki smo jo že ponovno omenili, nagla-šujoč, da bo dobro služila Italijanom in Slovencem. Govoreč o kniigi sami, nagla-ša »Lavoratore«, da je sestavljena po kriterijih didaktične in praktične koristnosti. Ta knjiga pa ni — pravi laško glasilo — samo izvrstna slovnica, marveč je tudi srečen poizkus, da bi se združila oba naroda te pokrajine potom skupne vzgoje-valne in kulturne akcije, ki naj bi šla v prvi vrsti za plemenitim namenom, da bodo izpoznavali eni in drugi, koliko dobrega in velikega |e v življenju in zgodovini teh dveh narodov. Ta potreba, da bi se poznali od bližje, da bi se bolj cenili, se morda še ni nikoli tako živo občutila, kakor je občutna v tej tmini in v teh nadlogah zgodovinske ure, ko velikanski človeški spor stresa svoje stotine vojnih praporov. Ravno sedaj zahtevajo soglasno prosvet-ljeni in brezstrastni duhovi vsega sveta večjega poznavanja in nepristranskega ce-njenja idealov ter prijaznih odnošajev, da se bodo z večjo pravičnostjo in manjo mržnjo razumevale življenje in aspiracije in da se najde tako jasna pot medsebojnega spoštovanja in medsebojne ljubavi. — Hvaležni moramo biti Marici Oregoriče-vi in založniku Jaki Stoki, da sta s svojo knjigo izvabila iz drugega tabora tako blagovestje, ki nam ne prinaša samo zadoščenja, ampak tudi nade, da moremo pričakovati rrrirnejega življenja in s tem tudi svobodnejega in uspešnejega dela za svoj kulturni in gospodarski napredek. — Pripominjamo še, da tudi »Slovenec« v daljši notici zelo pohvalno omenja slovnico Marice Gregoričeve,'a mi priporočamo vnovič to knjigo. Zaplenjeno imetje. Uradni list razglaša sklep tržaškega deželnega sodišča, po katerem se zaplenja imetje dr. Viktorju Cesciuttiju, odvetniku in bivšemu podžupanu v Gorici, sedaj odsotnemu, ker je utemeljeno osumljen, da je zakrivil zločin proti vojni sili drŽave v smislu § 327 voj. k. z. — Isto sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjim vojakom 4. bos. herc. pešpolka, osuriiljenim ubežništva: narednik Obren Savič, iz Jesnika v Hercegovini, Ivo Rimac iz Ltvna v Bosni, Ačim Kurtagič, iz Bihovega v Hercegovini, Pero Vulič iz Bjele v Hercegovini in Risto Glisič iz Rasevčev v Bosni. Ne razumejo se! »Graser Tagbiatt« je pripovedoval te dni, kako se je graška aprovizacijska komisija bavila te dni z novo naredbo c nakaznicah za mast. Naredba je — je rekel imenovani list — pisana v takem uradnem slogu, da ie bila komisiji — nerazumljiva. Posledica tega da je bila. da je komisija sestavila krive popise in je imela tako dvojno delo. — Stvar je interesantna ravno za nas in ni brez pikanterije. Kohkokrat smo morali poslušati od italijanske in nemške strani zbada-nia, češ, da naše ljudstvo ne razume no-vega književnega jezika, ker morda ta pa tam ne razume kakega uradnega odloka. Menili so, da so s tem diovedli ad absur-dum naše zahteve po enakopravnosti našega jezika v javnih uradih, zahteve, naj oblasti občujejo z narodom v njegovem materinem jeziku, kakor zahtevajo to izrecno tudi državni temeljni zakoni. Člana aprovizacijske komisije v glavnem mestu pa niso iz plasti priprostega ljudstva, marveč so gotovo sami intelektuvalci. In vendar niso razumeli dobljene naredbe! Po istej logiki bi mofli mi trditi, da, niti nemški intelektuvalci ne razumejo nemškega književnega Jezika, ter izvajati analogen zaključek, da nemški jeaik ni paraben za uradno poslovanje. Seveda, ne izvajamo tega zaključka, ker bi bil neslan, bedast in krivičen. Za kadilce. Izšla je cesarska naredba, s katero se pri uvozu inozemskih tobačnih fabrikatov povišuje porabna doklada, takoimenovana »licenčna pristojbina« ki jo je plačevati poleg carine. Ta pristojbina se povišuje za kilogram netto: za smotke od 35 na 150 kron, za cigarete od 60 na 100 kron, za druge tobačne fabrikate in surovine od 30 na 50 kron. To povišanje je posledica podraženja tuzemskih tobačnih fabrikatov, a naredba se m mogla razglasiti poprej, ker je bilo treba čakati na analogen ogrski zakon. Vsled povišanja licenčnih pristojbin bo povprečna obremenitev inozemskih smotk in cigaret, ki pri uvažanju v prvi vrsti prihajo v po-štev, iznašala okroglo 1 krono, oziroma 10 vin. za kos, kar bo približno odgovarjalo porabni davščini za najdražje tuzem-ske vrste. Taka obremenitev odgovarja na sploh načelu, da so denarno močneji kon-sumenti in ljubitelji potratnih fabnkatov razmerno močneie zadeti, negp pa konsu-menti cenejega in navadnega blaga Javna Pomoč. (Assistenza Pubblica). V času od 17. do 23. septembra t. L se ]e razdelilo: Občinski pomožni urad za brezposelne K 2774'80 denarnih podpor in 1603 izkaznice za hrano v skupnem znesku K 3351*88; občinski pomožni urad za družine vpoklicancev K 1135 denarnih podpor in 270 izkaznic za hrano v skupnem znesku K 1232'20: pomožni urad Javne dobrodelnosti K 14606 denarnih podpor; urad (Javne dobrodelnosti) za orehrano: 34114 izkaznic za obede m 20493 izkaznic za večerje v skupnem znesku K 27.303'50, nadalje 201 izkaznica za brezplačna prenočišča v skupnem znesku K 80'40; urad (Javne dobrodelnosti) za oblačila: 430 parov čevljev, 7 oblek m razne druge predmete v skupnem znesku ' K 3730. — Javna pomoč je torej v označenem času skupno bodi si v denarjih bodisi v naturalijah izdala K 50.303 98, ro je dnevno povprečno K 7186'14. Mestna zastavljalnica. — Jutri, 6. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca avgusta 1914. na bele listke in sicer od štev. 10.301. do št. 12.100., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca septembra 1915. na rdeče listke, m sicer od štev. 19.501. do štev. 21.500. Na debelo soma m preprodajalca. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijevo podpot-nike, razni gumbi, denarnico, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križu, krema za brado, žlice, razuu rezila, roboi, mrežice za brk«, pletenine, »rajce, spodnje blače, ogledala., ustnike, razne glavnike, zaponk« „Patent Knople ' in drugo proda> ILF.VI. ulica 3. ilUjolo fltev. 19 „ $2 Gospodarstvo. NAROCBE ameriških trt. Naročbe ameriških trt iz državnih trt-nih nasadov na Primorskem za dobo sajenja 1916—17. Iz državne trtne zaloge na Primorskem se na spomlad 1917. proti plačilu oddajo ameriške trte pod temi-Ie pogoji in sicer: 1. cepljenke raznih evropskih vrst, cepljenih na velikolistno Riparjo in Rupe-stris montikolo; 2. korenjaki (bilfe) velikodistne Riparje, Rupestris montikole in raznih križank; 3. kolči (reznica) velikolistne Riparje. Rupestris montikole in raznih križank. Cene trt za 1000 komadov so te-le: a) ameriške cepljenke stanejo 140 K; b) ameriški korenjaki (bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30K; c) ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožnejše 16 K. Potrebo revnejših vinogradnikov, koji naroČijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi. Cepljenke se bodo oddajale posameznikom le v manjših množinah, glavno v svrho razširjenja boljših trtnih vrst. Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf) ali več nego 2000 komadov kolči, si namestništvo pridržuje pravico, zaprošeno množino trt primerno številu naročb znižati. Trte je naročiti najkasneje do 30. novembra t. 1. potom občine, pri kateri se v to svrho nahajajo posebne tiskovine. Pozneja naročila se ne bodo vpoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičnem naročil-nem izkazu v razpredelu za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene naročilne pole takoj poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (c. kr. namestništvenemu svetniku v Trstu, trdnjavskemu poverjeniku v Pulju, magistratu v Rovinju), da jih predloži c. kr. namestništvu. Trte se bodo oddajale samo primorskim vinogradnikom. Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt. Cene se razumevajo od nasada v Kan-fanairu. Dotični znesek je položiti pri prejemu trt, oziroma ako se te dopošljejo po železnici, pošti ali parniku, se isti povzame z embalažnimi in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni. Vsak naročnik navedi natančno: 1. razločno pisano ime, bivališče, hišno številko in poklic; 2. davčno občino, v kateri se nahaja vinograd, ki ga je obnoviti; 3. zažeUeno vrsto In množino trt; 4. železniško in poštno postajo, kamor naj se pošljejo trte. Trte )e takoj po sprejemu pregledati. Morebitne pritožbe je nemudoma prijaviti tukajšnemu c. kr. nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bo oziralo. Slednjič se opaža, da se ameriške trte načeloma ne bodo oddajale brezplačno. Izvzeti so samo slučaji, v katerih se manjši vinogradniki zavežejo, da narede ameriške matičnjake v svrho pridelovanja podlog. Prošnje za brezzlačno prepustitev a-meriških korenjakov v ravno omenjeno svrho je vložiti do zgoraj navedenega roka naravnost pri c. kr. namestništvu. Trst, 6. septembra 1916. Od c. kr. namestništva. tvrdka. Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Pi&zza de 11* Legna) Stev. 1. — Bogata i?bera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne. ZDRAVNIK M. Dr. Knrol Perničlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n«!ranjt, nervozne in otroike bo- ltxnl (blizu cerkve sv. Antona novega.) MALI OGLASI. Plonin Črn, malo rabljen proda se po primerni ceni. Ulica Acquedotto 21, I. n. C65 Vil milom bombaž F° K G 50. belo volno K IlUPlIjGllI 7.50, sivo K 6.50 kakor tudi ounje, pletenine in kovine, tflica Pondares Ž, vogal ul. Ban-iera. — Česana. GG3 deklica 5 let stara, zmožna ilove a laUS MS ščine kot družica otrok. Hrana brezplačno. Ulica Guardia 11, EL n. vr. 5. 604 — Ozrla si se, Tamara! Ko sem povedala, da ni oblečen! Dragica, kako si vendar mogla storiti to! — Tiho, prihaja k nama! — io je prekinila Tamara, hitro odprla knjigo in se delala, kot da bi čitala. — Končno je le prišla na krov mrs. Lo-rainova, — je slišala reči Millicent. Sedaj je bila pač prisiljena pogledati prišleca, in poklonila se je hladno. Na kneza vse to očividno ni napravilo nikakršnega vtiska. Vsedel se je, si potegnil odejo preko kolen in zamišljeno zrl v daljo. Solnce je zašlo in kmalu se prikaže mesec v vsej svoji krasoti. iMrak je bil le kratek; električne sve-tiijke so začele goreti. Stari Anglež, Ste-fen Sti ong, je pozdravil Tamaro in se vsedel na ono stran mrs. Hardcastlove. Le-ta je bila zelo zgovorna. Lepo zaokroženi stavki so sledili drug za drugim* vsak tako blagoglasen, vsak lahko razumljiv. Nikomur še ni bilo treba, da bi si pri Millicenti tudi le najmanje napenjal svojega duha. To so ženske, ki ugajajo moškim! ^ _ Tamara se je delala kot da čita, toda neposredna kneževa bližina je obvladovala vse njene ljiisli. Tako privlačne osebe še ni videla. Nepremično je sedel na svojem stolu, kot sklesan iz kamena. Tamaro je obšla skoraj nepremagljiva želja, da bi ga pogledala, toda premagal se je. Njena nervoznost je naraščala tako zelo, da je skoraj trepetala. Tedaj jo je nagovoril: — Ali imate mačje oči? Sedaj, ko je končno imela priliko, da bi ga pogledala, se ji je zdelo* da ne more dvigniti oči s knjige. — Samobsebi umevno, ne, — je dejala ledeno mrzlo. Dnttarfniffl z* domača dela» nekaj ur pred rUAllMllllu in pop ddne, se išče. Via Galileo Galilei IV. (A) BOrU(ljO ~n s® moške in ženske obleke b^ez razparaoja. Via del Sulice 6. 65^ m lili Trst - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zA naprej | Cena: I.orste K 2. II. vrste KI. ■B1BBBE BBBIBIBBBesaiBIBBBlIIBli Novi dohodi zo sezoni Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Karto Conforli, Trst, V. Campanile 21 BSBBBBSBBa&BEBassanBSEaaBasaMSs; MHs iz W\m nfeto SMeopleri Bergmcnn & Co„ Dešin no lobi, Telschcn uživa vsestransko priljubljenost vsled svojega izbornrga učinka in dokazani neprekos~ ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in sa 3 a 3) m a a racijonelno negovanje kože 1q lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K I*— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna krema „M a n e r a" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok. Zlatarnica $ G- Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ^saki večer ob 97, S velo Min pfifat !! ZOBOZDRAVNIK 7#flf||g) Tsake vrate kupuje prva slovenska trgo &UIIIJC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Scli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) G6l V Dr.J.Cermak v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Me ztimfeez bolečine. Hira li? UHETIči Z©SJE. j ZilHMALA. ilatanega ob priliki gospo J a ces. Globoko ganjeni po izrednih dokazih nujsrčncjSeg* sočutja i/.Latan nenadomestljive izgubo našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka, kr. predsednika Antona "Peiie^. smatramo si ▼ dolžnost izraziti svojo nsjiskrenejSo zahvalo sledečim cenj. o-ebam : š^ofu dr. Andreju Karlin s Škofovskim ordinariatom, ekscel. name-tuiku dr. Alfred Fieih- rr von Fries-Skei e, dvornemu svetniku Viktorju grofu Attems-He ligenkreuz, kontread-miralu Alfredu Freiherr von Koudelka, etapnemu stacijskemu poveljniku polkovniku §chottko\vsky, cesarskemu komisaiju, dvornemu svetniku Johann Krekich-Strassoldo Edl. von Treuland, dvornemu svetniku cr. Heinrichu Ritter von Kamler, dvornemu svetniku dr. Antonu Mahkovec, linijsko ladijskemu kapitenu Herman-»u Marchetti, dvornemu svetniku (lr. Egonu Freiherr Glanz von Eicha, višjemu komisarju dr. Amb o-sius Freiherr von Ralli, višjemu finančnemu svetniku Jakobu Pederzolli, deželnoaod-nemu svetniku dr. Viktorju Luch'ni, namestniku državnega pravdnika dr Antonu Jla-rinaz, namestništvenemu svetn ku Hchneider, linijsko ladijskemu poročniku anfieid dvornemu svetniku dr Hyginiua Ritter von Scarpa, dvor. svetniku Edvardu !Mazelle, dvornemu svetniku Antonu Gregoris, ravnatelju Friedriku Brcsch, ravnatelju Robertu Duasich ter uradništTU vseh oblasti, c. kr. pristaniškim pilotom, konzulatom, zdravnikom, paroplovnim društvom itd. itd* TRST, 5. oktobra 1916. ŽALUJOČE DRUŽINE Delles-Desenibus von KSnlg KarsM B:cblsr.