štev«_74* __________St..Vid_ob_Glini________Sreda 26,septembra 1945
Gnlrrn Tha^tn Šbmkk
Razen knjige"Blaže inu Neži— v^nedeljski šoli",ki je Lila glavični pripomoček v na j p o nombiie 3 ši
0mŠkovi šolski ustanovi,v'nedelj-j šoliob katere vsebini je uči— N z učenci obdelal lahko vse ^aiete,ki zanimajo preprostega l^eka, je Slomšek v tej zvezi za-ti * izda j ati "Drobtinic e učitelam 11J Učene am, s tari šem inu otrokam v i ^učenje ino za kratek čas"eKakor
Še
iz naslova razvidno,so bile
ff°btini c e "namenjene v prvi vr ^Cenijin to tistim,ki so opravili L^fieljsko šolo".trj. da so se ob njih i-° dalje lahko sami učili in izpo-^j&vali.In prav zato jih tudi o-|3ario v zvezi s Slomškovim šolsko-3; 5&ni zato m: m d o 1 om» c, Kakor vsako Slomškovo delo, so bile tudi"Drobtinice",9kraj-Premišljene.Poleg verskih in naboji sestavkov najdemo v njih šivije-e j^ise mož in %■. na,ki sonse posebno „■ -kovali na slovstvenem ali katerem
lumseK
skem pa se moro meriti ž njim samo Matej Ravnikar.
Pregled o Slomškovem šolskoorga-nizatornen delu pa ne bi bil po^olen, če no bi obedelali Slomška še kot pisatelja ljudskošol.učnih knjig.Njegovo pedagoško pisateljevanje se je posebno razmahnilo v času sodelovanja z avstrijskim naučnim ministrom Thu-nom.Kakor navaja dr.Slodnjak,mu je spisal 'večinoma sam lo učnih knjig za slovenske šole,le Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske šole 1844« l^so pisali slovstveni pomočniki:Ko-s ar,Globo čnik,Mgja r,Musi,Kod erman in Drobnič.Slomškove šolske knjige so spisano v tistem slogu kakor knjiga
o	Blažetu in Nežici.Kot razumen psiholog je družil Slomšek tudi pedagoška pravila z estetskimi načeli ter je zlasti s petjem množil zanimanje za abstraktne nauke."
V tej zvezi naj navedemo še nekaj. "Koroška kronika"je objavila v številkah 8.9.in lo. članek"Koroški
em področju«Dalje imamo tu lepe Slovenci pred loo leti",ki ga 30 po “sti,basni,prilike,pesmi itd,škrat- zgodovinskih knjigah in spominih svo-°R raznovrstno branj e,ki more jcga očeta napisal župnik Hani Maier auhovni in tve^ni izobrazbi hofcr.V štev.lo.z dne 21.sept.1945.
Prostega slovenčloveka.Glede vsebi na str.4.piŠe g.žpk Maierhofer tudi
v	.	0 Slomšku naslednje: "Izdajal jo naprej
c—uu,,aaJG0 oile vcc aesetietij slovenske knjige.Najbolj pa sc je razje enciklopedija ljudska,ki ni nu- širila njegova Im jiga"Vodnik za slo-0:g samo pobožnega brani /temveč tudi venske učitelje".To knjigo je posebno J^ovala © narodnem prcrcdu.navduše- priporočil vsem učiteljem in šolam
na Koroškem in Štajerskem učni minister na Dunaju grof Thurn,ki je bil vedno v zvezi s škofom Slomškom,posebno še tedaj,ko jo škof Slomšek preložil svojo stolico iz Št.Andraža v Mari boropekel je nekoč ta minister grof Thurn:"Blede ljudskih šol se ravnam vednoTj>o Slomškovih navodili ; "-In je zaukfal,da mora ja učitelji na Koroškem in Štajerskem naučiti otroke tudi slovensko pesmil - To je bila zlata dobo koroških Slovencev!1
Glede nedeljskih šol pa žpk Maior-hofer piše v svojem članku/št.9.z dno 14.sept.1945.,str.5/naslodnje:"Izdal je slavni Slomšek več poučnih knjig v slovenskem jeziku,ki jih je dal
a j&a sl oven. pove st in po kem«"- In •1e še prav posebno važno:iz vseh ®Pevkov"Drobtinic"šari ena velika ^skova misel:globoka ljubezen do in slovenstva,ki nujno zgrabi “yi°a in ga nikoli več ne izpusti.
nekaj IPri vsem svojem pisanju, ^i pa pri "Drobtinic ah" j .. 31:m-; Sledal,da je bil nje;:ov jezik se da lep,čist in ur lajen,To pa 3°Sel storiti,ker je zelo dobro $1 ljudsko govorico.Z jezikovne-H-edišča zaslužijo"Drobtinice" ka« ^p.0. druga Slomškova slovstvena v ime klaeična* Izmed štajerskih ^.pisateljev v tej dobi ni noben ‘i tako narodnega jezika;na Kranj-
tiskati v Celovcu v tiskarni Leon.Te njegove knjige so prišle skoraj v V51 slovenske^hiše tudi na Koroškem#Ker tedaj še ni bilo ljudskih šol,je vpeljal Slomšek "nedeljsko poučne ure",katere so potem slovenski župniki vpe Ijali po vseh slovenskih župnijah.Slovenska mladina se je torej naučila 11 Ije slovensko moliti,brati in pisati.Imenovali so ta nauk:"Nedeljska šola
Prihodnjič nadaljevanje.
 gRsvi gj3 7.tiri v taboriščih: PISARITI RODITELJSKI SESTApK.STARŠI,PRIgj
_Z_A_L_I T_E_V  A_M_G_L_E_Š K_E_G_A __ N A R_0 D A_
Pod ten naiIovom~prTnaSa angIe!?lčI~£asopIswrhe~PeopIe^c[ne 16.sept.1'
sledeče:
"Kolctovljeva do zob oborožena straža je Londonu v največjo zabavo Dvanajst jih je. Spremi jali so ga. na vsej poti iz Moskve. Seda j pa. mu sle1 jo povsod v težkih avtomobilih.Kj er koli se ustavi njegov avto,se zapode iz svojih avtomobilov,da se mu ne bo kaj pripetilo.
Toda v Londonu,kjer gre kralj med množico naroda s stražarji,ne ds ga obvarujejo prod napadom,ampak da odganjajo prenapete domoljube,je to fantastično.
Da,v najvarnejšem in najmimejšem mestu se obnaša j o,kakor da bi po' iovica ljudstva imela v rokah revolverje,v žepih bombe,v srcih pa morili namene zoper Molotova.
Celo v kraljevski galeriji senata,kjer je zunaiji minister priredil prigrizek ruski,amerikanski in kitajski delegaciji,je bilo dvanajst kore' ajakov Molotovu povsod za petami.Čudno,da niso pred njim pokusili sendvi' cev5če morda niso zastrupljeni.
Da po pravici povemo Molotovijevi varuhi so žalitev britanskega na*! da.V najboljšem primeru je to parada sumničenj,ki morajo biti takoj od-
stranjene,če hočemo graditi mir v Evropi.
izjavil,da bo zasedba ?aponšEo“utegnila trajati več let. Poudaril je,da bodo vse japonske o— blasti,v kolikor jih bodo imeli,pod najstrožjim zavezniškim nadzorstvom. Splošna stavka v Trstu se je danes razširila na, ■ rzicJPuTj in Milje.
Ang.1 oblasti so fca razkladanje la-
K:
^2’
I:
!P:
v
mških
trž.luki danes porabile 35o ne-voj.ujetnikov.
Včera jšn.ji 1 ondon_. li sti razprav-
1 jajo' o r zvoju razpravljanj na konferenci zunanjih ministrov v Londonu. Trdijo,da niso bili doseženi tisti u-spehi,kakor jili je bilo pričakovati. Glede obravnavanj na predvčerajšnji soji sodi jo,da so poskusili pustiti ob strani balkansko vprašanje; toda do kakih konkretnih in stvarnih odločitev pa le ni prišlo. Po pisanju listov bodo ministri glede balkanskega vprašanja počakali nadaljnjih navodil.
Svetovna konferenca t.olavskih šindi-z\Jkov sc jo vceraj^žaeela^v^FarTzuT^a*
•r s o enih je 3oo zastopnikov iz 56 držar.
1 75eraj.seji so si izvolili 6 predse-dra Ico v/ Angli j a,Pr anc i 3 a,USA,1 atin. Ar le-
Po njegovem predlogu naj bi vS1 vlade prekinile diplomat.stilce Francovo Španijo.
Ivonf erorica;_a;'v-s^tr±^. 22^® 4-2 zas^opnikov~~na Pnju. Danes je tjlla 2. skupna sej a; vodil jo je dr. enner,ki jo v svojem goV^ povedal,da bo imela Avstrija litve ali 18.nov.ali pa v zač6^ ku decembra.in sicer po zakonij6 iz 1.1929.-^eje so tajne. >z
Svet zun.ministrov v LondoiJsije “Trie I včeraj 2 sejijSopoIcTafl^ je vorlil Bevin.popoldansko Bi-f Na sejah so razpravljali o P°r* šeni repatriaciji sovjet.drža* nov,franc,državljanov in pa o coski spomenici glede svojine. Q ^emčiji.-Svet bo imel seje naj Še vse^do knnea tega tedna. TABORIŠČE;Kdor ima veselje do, ksa,naj se zglasi ju^rl pri "s« referentu,soba 13.-Kdor ima žico_^Mari j an12 " >nr %
za neEaJ casa posočlu nekemu Šc. du.-Redni pregled otrok od 3 J h'"
1	et_s5arIS_bo_Ju^rI_5725.mTo5,
.	_	,	#	T/2~27uri	pop.	Vsi	otroci	nožj^-
ri.ica,S3_in Kitajska/ ;i3il pa je nato spre- Siti lepe umiti .Priti morajo V:
Včeraj so zapustili srb«#!;* ; jo bil k:5, naše taborišče. O^šli so^flr ' do
jut predlog,naj bi tudi male države do bile eno mesto predsednika.Kct tok nato izvoljen predstavnik švedskih, sindikatov Linberg...Zanimiv jo predlog Špan. Tep‘iblikan. zastopnika, na j bi delavstvo
Celovca,od tam pa dal*
«1
or
;6ia
Italijo
bojkotiralo Špan.in argentin.gospodarstvo«taborlsenika^je~Ie~na ražpolS