GlTAfELT*! Prodmo, poglejte na itevilV" ^ \ naslova u dan, ko Vi ^ ®r/ \ poteč«. V teh časih I ■plc \, anja cen, potrebuje 1L ^ ^ slovanje. Bkuiajte j imeti Q vnaprej plačano. |! Ko. 144. \ 1 (Telephone: CBelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 28, 1943. — SREDA, 28. JULIJA, 1943. yOLTJttB Ž^ETNIK LL I na dan doUf U9 »Tl^t i \ )) C 'GLAS VAS ODI1' # ro roftn nabavno« u dom fQiwH wW, mddj t* tnmtkm | CITAJTI, KAB YAfl ZANIMA GLAS NARODA List-slovčhslčih delavcev ▼ Ameriki ......... - « O— B—frtn Mtfc IM« M tbf PM OffW m New T«ck. N- I, ate Act «f Cmm at Minfe M, M. PODAJTE SE-AU BOSTE UNIČENI * » Ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj v poslanski zbornici Italiji dal na razpolago: ali prelomi svoje zveze z Nemčijo, ali pa bo požgana in razbita od enega konca do drugega. Jasno je povedal, da se bo Italija kuhala v svoji lastni juhi, ako se brezpogojno ne poda in s tem da zaveznikom priložnost, da te še s tem večjo silo bojujejo proti Nemčiji. ZAVEZNIKI SO OSVOBODILI NA RTr.TT.TTT | SKUPINO JUGOSLOVANSKIH UJETNIKOV Včerajšnji New York Times prinaša na vidnem mestu velik fotografski posnetek skupine jugoslovanskih vojnih ujetnikov, ki pomagajo zavezniškim čet»m pri delu na Siciliji. Besedilo pod sliko je naslednje: "Jugoslovanske čete, katere je osišče ujelo na Balkanu in poslalo na Sicilijo na prisilno delo, pomagajo zaveznikom pri pospravljen ju razvalin v Caltagirone. Jugoslovani so bili odklonili, da delajo kot prisilni delavci, nakar so jih zaprli Italijani v koncentracijsko taborišče, kjer bo naleteli nanje Kanadčani in jih osvobodili." y ,—, JIC. Srditi boji okoli Oreia vf Rdeea armada neprestajao r] napada nemške postojanke. . pred Ore lom, za-vaala je vee* < raj neko zelo važno tT&mo in « ae pripravlja na splošni na- < parL, da se polasti te najmoe- j nejše nemške trdnjarve v Rusi ji. ] Polnočno poročilo ruskega ; vrhovnega poveljstva n»zna- ( nja, da rdeča armada napada 3 od juga in jugozam*akniti, ali pa bodo zajeti. i ' _ NEW YORK POZDRAVIL ODStOP MUSSOLINIJA j j V New Torku je ibilo mnogo veselega popivanja in pouličnega izražanja zadovoljstva nad . odstopom italijanskega dikta-L torja Mussolinija- Novica, ki je bila podana po | radiju popoldan, je učinkovala na velemetropolo, kakor nenaden pok bombe. Najprej so bi-■jli ljudje zavzeti, potem, ko so i; uvideli, da je vest resnična, pa . so pričeli dajati duška svojemu j veselju nad zatonom največjega gobezdača tega stoletja, j V italijanskih četrtih so se i ljudje razgovarjali vsevprek po ulicah o najnovejši novici iz Italije in v privatnih hišah ter po • newyorskih "balkonih" (rešilnih stopniščih) s o si na-pivali antifašistični Italijani | zdravice. Oni, ki so odprto ali. na tihem bili za Mussa in nje-! gov fašizem, pa so klaverno molčali in se poskrili, ker se je njihov Cezar izkazal za popolnega strahopetca. 1 V Yankee štadijonu se je na-1 hajalo 36 tigoč oseb, ko je bila! . podana novica o odstopu Mus-I solinija in vsa ogromna ms-sa j ljudstva je enoglasno dala du-j ška radosti nad to izredno ! vestjo. > Žrrpan LaOuardia- je dejal, da je zdaj upati, da se bo Italija spametovala ter se predala zaveznikom v nekaj dneh. O Mus-! su je rekel, da bo zapisan v zgodovini, kot največji izdajalec Italije. i j V dvorani Cooper Unije so. , 'ravno Tfoorovati. Prijatelji Ita-1 Nervoznost se je lotila Balkana Istanbul. — Na Balkanu se pojavljajo zneki, ki kažejo, da obstoja možnost popolnega poloma osiščne zgradbe na tem koncu Evrope. Bulgi&rija, ter MaHčardra sta najbolj nervozni. , --—----- Saboterji v Srbiji delajo Nemcem dostiJskrbi London. — Jugoslovansko vojno ministerstvo j« prejelo iz zanesljivih virov precej podatkov o sabotažnih dejanjih j srbskega železniškega osobja. Velike množine železniškega materijala so bile poškodovane na srbskem ozemlju. Premier Philov je v^Bulgari-ji izdal dekret, po katerem so vsi bolgarski moški od 16 let .starosti »»prej podvrženi zako-tewrmfc .defceto pred aotr&njim reovr$žniki. Tp znači, da vlada verjame, da se vrši. ?ai>OtaŽa m Ši ri tajno pro-ru-1 sko gibanje največ po zaslugi-mladine po žofeh in univerzah. Drugi dekret prepoveduje Bolgarom zapuščanje njih hiš ali stanovanj ter vožnje .po ulicah tekom zračnega sovražnega napada. Kdor bi kršil to nare-cBbo, sme biti na mestu ustreljen. Potniki, ki so prišli zadnje dni iz Bolgarije pravijo, ,da vlada tam očitna vznemirjenost in tesnoba, kakor pred nevihto. Meni se, da bodo morda na-daljni uspehi zaveznikov po-| vzročili nenadne izbruhe revol-| te proti zavezništvu z Nemčijo. Iste znake je opaziti na Madžarskem. Tam je ljudstvo odločno proti nacNljnemn aktivnemu sodelovanju v vojni. Najrajši bi imeli mir. Nemci krepko držijo v svoji pesti Grčijo ter kraje ob Egej-skem morju. Od tu jih ne bo lahko spraviti, vsaj ne brez boja. Ljudstvo samo pa tudi najbrž ne bo revoltiralo dokler ne bodo zavezniki blizu, ker se boje nacijske metode maščevanja v slučaju, da se^revolta izjalovi. Odmerjanje kave pri kraju Washington. — Vladni u-radniki so izjavili, dia. bo kava kmalu vzeta, iz racijske liste, ker jo je dovolj za vojaške in civilne potrebe brez odmerjanja. Točni datum še ni določen, toda pričakovati je, da bo 0. P. A. naznanila konec racijoni-ranja kave te dni. Ker se je pomorsko prevažanje po Atlantiku precej izboljšajo tekom zadnjih mesecev se je nabralo v skladiščih že začetkom tega mesečen okrog 450,000,000 funtov kave—normalno se je pripeljalo 300 milijonov funtov kave v tem času leta, kar pomeni, da je zdaj v zalogi dovolj kave za normalno uporabo. ! — lije in Sicilije, ko je prišla nenadna vest in navzoči so vstali ter delali ovacije polnih de-I set minut, naio pa so zapeli Garibaldijevo koračnico. Zvedavi newyorski reporter-' ji so šli brž po ulicah in spraševali Italijane in druge, kako se počutijo ob novici, da je Musso šel v-pokoj po 21 letih 'njegove fašistične tiranije. Dobili so navdušene in krepke odgovore in imena, ki jih je bil Musso deležen pri tem, so dejali reporterji, da niso bila vsa .primerna za tisk. Tako mine slava tega aveta . . . zr» one, ki hočejo poman-, drati pod svojo peto svobodo l-indatvn od 362 lokomotiv za normalne proge pokvarjenih nič manj nego 1X2. Od 156 ozkotirnih lokomotiv pa jih je bilo v poprav-ljalnicah 50, V celoti je bilo torej 29 odstotkov vseh loko-mativ poškodovanih. Beograj- -ska popravljalnima je od 1. januarja 1942 do 20. januarja 1943 sprejela v delo nič mwnj nego 259 lokomotiv z različnimi poškodbami povzročenimi od slabega ali izgorelega olja. Mesečni dovoz v popravi j alnice je bil torej približno 20 lokomotiv. * V/' V istem času je beograjska popravi j*biic* prejela 108 loko-motiv z izgorelimi tečaji. Te vrste popravila so dolgotrajna—ne glede na to, da popravi jalnieam primanjkuje materija!®, tako da vsaka poškodo v ana lokomotiva cfcleži za več tednov. Vprašanje železniških vagonov je ravno tako obupno — 35 odstotkov jih je izven obrata. -JIC. Več točk za presno maslo Washington, 27. jnl. S prvim avgustom bodo morale gospodinje od računati deset točk za en funt presnega masla. — Mast, solatno olje, ter druga kuhinjska olja in maščobe pa bodo stale eno tdSko manj na funtu, dočim pri mean, ne bo posebnih aprememjb. Mast bo sedaj stala tri toSke za funt. ivoncem novemtora 1942 je nastopil val sabotaže, ki se je posluževal kot učinkovitega sredstva pokvarjenega olja in strojne masti. Mast za lokomotive, katero je dobavljal Beograd, je dobila neznatno primes finega peska v tako majhnih količinah, da nikdo ni mogel ničesar zapaziti. Uporaba te masti je poškodovala nešteto lokomotiv. Precej vlakov radi tega ni moglo pravočasno kreniti na pot, med njimi tudi meseca decembra 1942 vlak poln italijanskih vojakov. Dne G. deeerdbra 1942 je bilo poslanih v Lapovot v poprav-Ijalnico, približno 250 vaganov, katerih ležišča so bila od peska popolnoma pokvarjena. Dnevni dovoz poškodovanih vagonov narašča ne v Lapovu, temveč tudi v vseh drugih popravljal-nicah in kolodvorih. Pogosto obleže vlaki na progi in morajo vsled poškodb čakati po 10 ur n» pomožno lokomotivo. Dolgo časa strokovni aške komisije niso mogle najti vzroka teh defektov in so večinoma pripisovale škodo slaibi kakovosti olja, češ, da je nezadostno rafinirano. V dobi od 4. do 25. decembra 1942 se je dogodilo 15 železniških nezgod, katere je povzro-i čila sabotaža. Osi so počile ali pa so vlaki skočili iz tira, včasih na železniški progi, včasih na premičnicah. Dne 1. januarja 1943 je bilo Govor podpredsed. Wallace-a na delavskem shodu v Detroitu Podpredsednik Wallace je v nedeljo govoril na shodu v Detroitu, katerega so sklicale unije in druge organizacije j mestu, je predvsem apeliral za svetovno kooperacijo, ter poudaril, da hočejo mogočne in vplivne grupe izkoristiti predsednikovo zaposljenost z vojno, da bi tako ugonobile in razbile vse, kar je on za ljudstvo pridobil tekom zadniih deset let. --------------- 'močnih skupin," je dejal \Val-i looe, * * ki jim je denar in moč ; prvo, & ljudstvo zadnje, bodo I končno razkrinkane, ker je to I neizogibno." Vsem onim, ki vpijejo, da je podpredsednik sanjač in idealist, ki bi hotel zgraditi TV A na Donavi, ter dostaviti kvort mleka dnevno za vsako hoten-totsko dete, je Wallace dal vedeti, da je ponosen na dejstvo, | d'i je idealist v pravem pomenu besede — svoj i dealizem1 ki , je združen s praktičnostjo, bo še nadalje ohranil, ker se zaveda, da bo za .gradnjo novega povojnega sveta treba mnogo baš te vrste idealizma. i * V svojem govoru je Wallace! visoko povzdignil presednika j RooseveLta, ki ga je pred krat- j kim nkoril, ko je pr»k> do spo-! jra med njim in Jesse Jonesom.| Posvaril je ameriško ljudstvo lin delavstvo, naj se pazi onih ftnajhnih, a močnih skupin, ki so »poznane pod raznimi imeni, a bi se morale v resnici imenovati ameriške fašistične grupe. Podpredsednik se je previdno ognil imenovanja katerekoli skupine ali posameznikov, toda ' se je oči vidno strinjal z onim, i ki nazivajO ameriške izolacijo-I niste reakcijonarje in ameri-1, ške fašiste. t "Maliinacije teh majhnih, a žiti v zmešnjavo in anarhijo in ne bi mogii najti nobene oblasti, s katero bi se pogajali. Zelo moramo biti previdni, da ne zagazimo v tak položaj, v kakoršnega je zagazila Nemčija v mnogih deželah, namreč, da je morala tlačiti in upravljati dan in noč po sistemu gau-leiterjev celo življenje zelo velikega prebivalstva. S tem bi si samo nakopali jezo italjan-skesra naroda. Prav gotovo ne želim, da bi v slučaju Italije šli po poti, ki bi vodila do ekseku-cij in koncentracijskih taborišč." "Mission to Moscow" na grmadi v Argentini Montevideo, Uraguap, 24. jul; — Iz zasebnih virov je prišla iz Buenos Airesa vest, da je vlada gen. Pedra Ramireza date sežgati število knjig, med katerimi je bilo tudi nekaj izdaj Joseph E. Daviesove knjige * 'Mission to Moscow". Vse knjige so bile obsojene na vpe-peljenje, ker so bile smatrane kot del komunistične propagande, katero hoče Ramirez iztrebiti iz Argentine. Poglavitno delo zaveznikov je podpihati ogenj, dokler ita-ljanski narod, ki ga je fašizem tako dolgo slepil, ne izpregleda in prizna napadajoče sile, ka-koršna je—t.j. sredstvo, ki nudi odrešenje od vojne, svobodo od sužnosti in po kratkem pr&sled-fcu spoštovano mesto v novi in odrešeni Evropi. Churchill je govoril samozavestno, kot bi že bila dobljena velika zmaga in zbornica, katera je bila poleg poslancev polna najodličnejših oseb, mu je pogosto priredila burne ovacije. .Glede italjanske vojaške sile je rekel, da bi bilo, ako se poda tudi cela Italija, uničenih samo 10 odstotkov osiške vojaške sile v Evropi. Ohm-chill je rekel, da od nove italijanske vlade ni prejel še nikake prošnje za mir in o novi vladi ničesar ne ve, zato tudi ni hotel povedati svojega mnenja. "Ne vemo," je rekel, kaj se bo zgodilo v Italiji sedaj, ko je Mussolini šel in ko je enkrat fašigt&n* moč gotovo in nepre- ; klicno zlomljena, zato tri bilo odi nas nespametno, ako bi se odrekli vsakemu sredstvu, potom, katerega bi mogli priti do splo- , šnega zaključka z italjanskim narodom." Združene države in Anglija, — je rekel, — sta v popolnem sporazumu in Rusija je o vsem dobro poučena in zato, če hočeta italjanski narod in vlada še ostati v vojni za Nemčijo, zaveznikom ne preostane dru-| gega, kot da nadaljujejo vojno proti Italiji od vsakega koncai od severa in juga in z morja in' iz znaka in s prekmorskimi j-pa-1 di. Zavezniški poveljnik šo že prejeli tozadevna povelja. Za kar se hoče ItaTija odločiti, to izbiro ima italjanski ria-rod v rokah. Ajko se Itailija brezpogojno ne poda, tedaj bodo zavezniki nadaljevali vojno proti Italiji, tako da bo polotok gorel od enega konca do drugega, kakor je dolg in širok. Churchill pa je izrazil upanje, da se bo Italija prej podala, predno bo prepozno. Prav trotovo ne maramo skušati italjansko življenje poni- RAZD E J AN JE NA PANTELLERIJI cer zaporedno skozi pet dni. Nadaljnih nekej dni mora biti bolnik redno preiskan in nato je proglašen zdravega. Dosedanji poiskusi so bili u-spešni in izvedeni so bili na ženskah v starosti 13 do Oi. Polskusni bolnišnici sta nadzorovani po državni zdravniški komisiji oziroro* po državnem uradu za ^sdravje. Vso stvar nadzoruje dr. James A. Haynes ki je poznan uft iugu, ker je veliko prispeval" k Zaustavljen ju prej zelo razširjene bolezni pe-lagre (kožna bolezen, ki mnogokrat povzroči blaznost.) ' Če se bodo nadaljni poiskusi obnesli tako kcrt "dosedanji, tedaj je pričakovati veliko spremembo v »dravljenju sifilisa in ka/pavie6t moralo pa se bo skibeti, da bo kontrola nad ozdravljenim močna, , s i c e r se bodo okuženci Vračali nazaj v svoje staro življenje razuzdanosti meneč,: da je hitrejše zdravljenje garancija za brez~ skrbno nadaljevanje, njihnega neodgovornega in nemoralnega življenje. ____ i POISKUSNO PET DNEVNO ZDRAVLJENJE SIFILISA V BOLNIŠNICI V SO. CA&OUNI Columbia, S. C. — Dve bolnišnici, ki st» sklenili, da bode-ta vršili pijonirsko delo v zdravljenju pogubne bolezni sifilisa, sta pričeli v državi South Carolini s poiskusi pet-duevne-ga zdravljenja te spolne bolezni, ki se je razpasla v vojnem času med vojaštvom in civilisti. South Orolina je na tretjem mestu v pogledu števila sifili-tično bolnih. Od vsakih tisoč mož, ki so bili pozvani za zdravniški pregled po nabornem od-(boru, je bilo 145 sifilitično o-kluženih. V celi deželi pride o-krog 45 sifilitikov na vsakih tisoč prebivalcev, kar je tudi precej visoko število za Združene države. Hitra kuna ali zdravljenje sifilisa ter kapa vice je mogoča po novem načinu vbrizganja neke sestavine pod kožo. Sestavina obstoja iz phenaxciue oxide hydrochloride, ki se raztopi v gluoosu. Ta raztopnina se potem počasi potom vbri-zgalke in posebne nalašč zato prirejene cevke spušča v sistem šest do osem ur dnevno in si- Uničeni osiški aeroplani n(a zavzetem otoku Pantelleriji. — V ozadju je videti vhode v podzemske hangarje. — Italjani so napeli vse svoje sile, da bi obdržali otok, toda so ga pod silovitimi 18 dni trajajočimi zračnimi napadi izgubili. «BLM NAKOPA" ma HtW II "GLAS NARODA'* , _(TOICE OF THE PEOPLE" _-fc ------j OmM and Published by Biogenic PuhllshVlig Oompur, (A Corporation J rrmk Sakasr, President; Ignac Hode, Treasurer; Jo«** Lupoba, Sen, H»« o* fcralnf at tbe corporation and ■ddr'o—8« of above officers; 216 WEST 18th STREET, NEW TOME U, N. T. _ ^ 50th Year "Glas Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. * Advertisement on Agreement. ZA C^io LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO; 17.— ; ZA PO I, LETA S3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "Giaa Naroda" izhgja vsaki daa izTzemgj sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA", a« WEST IStti STREET, NEW YORK 11« N. Y Telephone: CHelsea 3—1842 RAZGLEDNIH Piše Anna P, Krasna VfUMOTUnLM WEDNESDAY, JULY 28, 1943 —Tri__»■ _ _— h urada Slovenskega ameriškega 3935 W 26th St. Chicago 23 El SONART Rekordi Lepe Melodij el fiLA&h—Na Marijane«, polka Kje bo moje rožice lfa rlčka pegia—polka Duqueone Cnlveralty tamburlca orkester St. MS7S—Terecfnka polka Na planlncab—valček Jerry KoprlvSelt In orkester Za toz. cenik In cen« plod? M obrnite na: JOHN MARSICH, Inc., 463 W. 42nd SL. New Tack. KOMPLICIRAN SVET tinacijskega nemškega odbora v Moskvi. Stalin ne bo dovolil polici panja Evrope po Angležih in Amerikancih, je menil Mr. Tliomag. Tako po menili tudi nmogi drugi, kj so preteklo nedeljo govorili in govoričili ter pisali 0 tej zadevi. Presneta ruska zavezniška nevarnost je spet pokazala nov krempeljček in informirani ter široko razgledani ljudje so se razburili, kot hi jim res pretila medvedja taca. Predsednik amerišfee trgovske zbornice pa je videl druge vrste fcaoo, ki ga je tako razburila, da je našim fantom preko morja po radiju povedal, da važni ljudje v Ameriki omalovažujejo delavske stavke, katere v resnici povzročajo veliko škode v industriji vojnega programa. Jezil se je patrijotični možakar, da je treba danes kazati duh. amerikanizma z delom in nepretrgano produkcijo, itd. To smo dolžni našim vojakom, ki se za nas iborijo. Seveda, ni Mr. Johnston nič rekel o tistih bombnikih, ki jih je izdelala družba Curtis-Wright za čedno vsoto 83 milijonov dolarjev, pa ni bil niti eden sposoben za aktualno zračno vojno. Dejal je, da mora delavstvo in vodstvo industrije lepo složno voziti skupaj in to (bi bilo trudi mogoče, če 'bi bili vsi delavci taki, kot so nekateri, ki jih ne briga povišek plače ali slabe razmere pri delu. Za zmago delajo, drugo je d«-nes vse postr-.nska stvar. Da si človek ohrani zdravo pamet, se mora od takihle modrosti brž posloviti, ter vzeti kaj drugega -na piko. Ženske. Zakaj pa ne. Izgleda da so ženske volilke sestavile pole z desetimi prdblemi, katere bomo enkrat v bližnji bodočnosti lahko pocukali za ušesa, ker ibodo te pole razposlane in razdeljene med volilce in volilke po deželi. Zadeva se tiče naše vnanje politike. Da bo lažje odgovarjati na stavljena vprašanja, je Liga ženskih volilk natisnila tudi odgovore na vprašanja—to bo menda prav prišlo tistim, ki so preleni, da bi sami mislili, drugim bo spet služilo za ogrodje, okrog katerega'bodo zgradili svojo vna-njo politiko, fndi novost, j Pa vojna sleparija in vojne , cene, ki d obelijo žepe trgovcem in mesarjem. Da morajo baš ob nedaljah t»kele reči prednašati 1 počitka potrebnemu ljudstvu. , Ker, komu pa naj tekne kosilo • v nedeljo, če izve, da je bilo j meso za kosilo preplačano in I smo tak o rekoč upravičeni, da dobimo nazaj nek»j centov od . tega, kar smo izročili mesarju. In to govedo mesarsko je pa v nedeljo bogve kje na obali, kjer si solnči svoja debela be-dra in se smeje v pest. ker nas je oskubil. Ali vrag naj poeitra še mesarja in trgovea — nedelja je in treba je malo pozsabiti na ves ta zmedeni svet. Da, ravno smo hoteli lepo zapreti, tisti radio in zmetati , pečpirje v kot, ko so radijski o-i znanjevalci vsi vzhičeni podali i ves, da je Mussolini odstopil. J O, ti preklicana reč 1 Pa je šel Cezar iz žago vine v zasluženi pokoj—ali vraga, zadev« je takoj povzročila v človeku jezo. Toliko hudega je povzročil in toliko se mu je kadilo in dajalo potuhe, namesto, da bi se ga bilo stisnilo za vrat že d-avno. , In zdaj morda lopov še uide ,iirez kazni. Pa Emanuel da ga j je vrgel ... ta je že pregoro- (Nadaljevanje na 4 .str) Pravijo, da je včasih lenoba protekcija fizične strani naroda, ker od sile pridni in delovni ljudje se preveč izgarajo in to ima »a posledico šflbfee nove ge-■ neracije. . Naj bo to že kakor hoče, toliko vem, da Irci, ki jih je v l moji soseščini* precej, imajo . tako lnštkane in krepke otroke, _ da so res, kot živi kerttbčki — . in irske mamice, pa tudi atelri, . ne verjamejo v garanje—, če le morejo dobe tako delo, da se ni treba preveč znojiti pri njem. V teh časih bi človek dejal, da je morda koncem koncev tudi ignoranca nekakšna nara.v-y na protekcija, da ves svet ne ponori, kakov norijo danes ljn-! dje, ki hlastajo za vso to sve-1 tovno zmedo in komaj sproti " požirajo vso diplomatsko, politično in vojaško-strateffično svetovno godlio. » Res, včasih gledamo na izja-, ve in pisanje mnogih posamez-5 nikov z malo jeznim očesom, > češ, ja, kaj pa vrag noriš <— ali - res ne poseduješ več lastne pa-5 meti? Potem pa pride nedelja, kot je bila recimo zadnja in se - naniza novic in vesti, ter poro-i čil, da se zračni valovi kar u-l pogibljejo pod to pezo sadu člo- veške pameti in nespameti in si i Človek mi-sli, da je na svetu ne- - mara najboljše za one, ki jim - pravimo, da so Lgnorantni, ker -se ne brigajo zato kaj gre gor i v širokem svetu, pa se mora ^ tako vedno nekdo drug ukvarjati s tem, da bodo tudi nevedni nekeara dne dobili svoj de-[lež znanja in :bodo nosili oknosr 3, sive, a modre glave, po katerih ~ se bodo podili svetovni dogodki' " kakor miši po kašei, kadar ni muce doma. 7 i Pa poglejmo kaj vse nam je j nudilo v pogledu svetovnih in - domačih važnejših novic prete-7.kla nedelja, da ugotovimo, kaj i,l so zamudili oni, ki so lepo v !) miru uživali počitek Gospodo-; vega dne. medtem, ko smo dru-; gi zemljani, ki verujemo v bolj y prosvitljene čase, zasledovali t, potek dogodkov po svetu in do- - ;ma. Xo, meni je najprej padel v oči, kot pravim članek, v ka-; terem je bilo opisano, kako je L- Xorman Thomas apeliral, da se • po vojni socializira naih ekonomija, katero je vlada podprla 7, nakazili, da more delovati za' vojno produkcijo iti program. To je bilo pravilno. Toda Mr. i Thomas je seveda povedal še - vcČ druarih stvari. Dejal je, da! - bo konec plemenskih bojev in; -'izgredov, ko bodemo imeli naj -'svetu splošno bratstvo. To' -1 bratstvo bo seveda prinesel so-j ► cializem, katerega pa ne boj i dc/kler ne bomo z glasovnicami' iz vo je vali svojih tozadevnih pravic. In Mr. Thomas je rekel, " da on ne misli to pot kandidirati, kot socialistični predsedniški kandidat, — Ko so pred r leti hoteli, da on kandidira za newyorskega župana in^je bilo dovolj prilike, da bi bil tudi iz-i voljen, je tnidi rekel, da ne bo kandidiral, ker noče Čistiti u-mazanarije ki so jo pustili za seboj politikaši starife stranic Tako smo dobili LiaOnardio, in' teoretika Norman Thomas a jej ostala čista in nedotaknjena. Praksa seveda ne more vedno ostati nedolžno-belih rok,' ker delo povzroča žulje in za-' iguljke. Teoretiki pa se teh radi izognejo, ker niso orači ledine. (Zato pa se radi zaleta jo v Rusijo. Thomas ni mogel kaj, da i ne bi omenil Busije in sicer jet : dejal, da izgleda, da bo Rusija, , hotela sama imeti Nemčijo pod. : svojim vplivom po vojni. Do-1 :'kaz zato je organiziranje pro- da onkraj morja še bolj razmahnilo. . Mesec avgust je vroč. Toda vročina naj ne ovira našega delovanja. Glejmio, da bo v začetku septembra naša organizacija šte?!a najmanj 100 po-podružn ic. Zadeva slovenskih vojnih ujetnikov 'Ko se je razvedelo, da so med vojnimi ujetniki, ki so jih poslali semkaj iz Afrike po strahovitem porazu ašaščne voj ske v Tuniziji tudi vojaki slovenske krvi, se je naravno pojavilo med slovenskimi Ameri-kanci veliko sočutje do njih. •Mlnogi naši ljudje so se že obrnili do nas z vprašanjem, če je SANS že kaj storil, da se slovenskim ujetnikom, ki so morali proti svoji volji v laško vojsko, olajša ujetniško stanje. Jzvrševalni odbor te organizacije se je obrnil do raznih članov ameriške vlade ter jih prosil, naj izposlujejo, da bi se laiki ujetniki slovenske krvi ali pridelili ameriški, oziroma .zavezniški vojni sili, ali pa poslali na svobodno delo v tej deželi. IKo dobimo odgovor, era bomo objavili v slovenskih listih. Naše gibanje Od 14J do 22. julija sta se temu uradu prijavili dve podružnici: Št. 81 SANS v Sheboygan, Wis. nastala iz društva 157 KSKJ; št. 82 SANS v Slovan, Pa. nastala iz društva 241 SNPJ. V ietem razdobju so prispevale sHedece podružnice: št. 17 pSANS, Uniontovn, Pa, $132,30, At 25 SANiS Chicago, HI. $12.00 ■ št. 26 SANS, Salem, O, $13,75; ,št. 31 SANS, Puebk), Colo $15; {št- 33 SANS, Bridgeport Ohio $20,00: št. 42 SANS, Hackett, I Pa. $10,00; št. 51 SANS, Bar-jberton, Ohio, $250:50; «t. 54 SANS. Chicago, Hi, $8.62; št. 59 SANS, Brooklvn, N. Y. $16; št. 81 SANS, Shebovgan, Wis. $51.75; št 82 SANiS. Slovan, Pa'. $5.00. i Shodi, seje sestanki in Prireditve Kakor nam poroča tajnica podružnice št. 56 SANB, okrožje Milwaukee, Wis, Mrs. Mary Musicli, mislijo imeti "Slovenski Dan" tamkaj ter povabiti našega predsednika Etbi-na Kristana za govornika ob tisti priliki, čim si bodo dobili j dvorano za zborovanje. | RABIMO ŠIVALKE na moške klobuke, dolga se- ! .. 'v j aija. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. t Najvišja plača, j Good Value Hat & Cape Company, Inc., 19 West 4th Street New York City I_(7-27 to 8—1.) ŽENITNA POHtnjBA Vdova srednjih let, vesele narave, bi eft rada seznanila z rojakom, kateri potrebuje dobro gospodinjo. Pišite na naslov: "Vdova", c. of Glas N®roda, 216 W. 18th Street, New York n, N. Y. 3* svojih podružnžic, se v polni meri zaveda svojih dolžnosti, pa si s svojim neumornim delom ustvarja čintdalje več zaupanja med narodom. Storil jfe že dosti dobrega in koristnega v doeego svojiht ciljev. Poslal je na primer deputaeijo v Wa^ shington do našega državnega vladnega oddelka, kjer je po nje ji razložil pomen in nam'en •svojega delovanja ter povedal želje tistih, ki jih zastopa v naši javnosti, stqpil je v stik s številnimi činitelji, ki bodo vplivali posredno ali neposredno na odločitve za zeleno mizo mirovn'e konference; pontagal je k razpustitvi tako zvanega "avstrijskega bataljona" in s tem je razočaral Otona Habe-burga v njegovem upanju na obnovitev habsburške monarhije, ki bi pomenila narodno smrt za slovenski narod v stari domovini; v pismu je opomnil angleškega zunanjega ministra Edena in ministrskega predsednika Churchilla na to, da se bojuje ^roti fašističnim silam slovenski narod, ki mu sr« že samo zastrari tega pravica do narodnega obstanka in svobodnega kulturnega življenja; pisal je čeboelovaškemu predsedniku BeneŠu, naj se 6 svojim velikim vplivom potegne za pravice .našega naroda ; izdal in založil je Ookovo brošuro, ki je velikega pomena za pravično rešitev primorskega in tržaškega vprašanja; dal je pobudo k ustanovitvi Združenega jugoskxvanskega odbora, kateremu je izvoljen naš odlični pisatelj Mr. Louis Adamič za predsednika, vsa njegova prizadevanja gredo za tem, da se Slovenci reišijo narodnega pogina ter zavzemajo kot d'el demokratične, federativne Jugoslavije enakopravno mesto v knogu svobodnih in demokratičnih narodov sveta. Vse to delovanje in pa vzdrževanj *e glavnega urada, terja-1 ta seveda veliko izdatkov.1 vsled česar so .potrebni kajpak tudi primerni dohodki. Za te' imajo skrbeti naše podružnice,j ki jih je, kakor smo že pove-j dali, že kaj tepo število. Toda! biti jih mora še več, če hoče-] mo, da =e bo delo za rešitev in' osvoboditev slovenskega 'naro- Oez osemdeset podružnic. Približno šest mesecev je zdaj žfe za nami, odkar so se začele ustanavljati in prijavljati v ta urad podružnica SANSa. Spočetka je to šlo nekam počasi — rekli bij=koro atrahoma po polževo — potem pa v čim-dalje hitrejšem tempu, s čim-dalje v tč ji m zamahom in navdušenjem tako, da jih je daj nad osemdeset v krogu tega prepoitrebnega gibanja, i Nekatere uaše podružniete i so velike, nekatere majhne, a vse pa brez izjeme na vso moč ■ delavne in pridne. Nekaj jih l je, ki vključujejo domala vse slovenske ustanove v naselbi-l nah, nekaj pa jih je nafitalo iz posameznih društev in drugih krajevnih organifcacij. Poseja-l ne .«o domala vsepovsod, !ko-l derkoli živijo naši ljudje. Najti jih je v. Californiji, Colorado, ( Illinoisu, Indiani New Yorku, . Missouri jn, Pennsylvaniji Wis-consinu in Wyomingu. Zani-j man je raste za naše gibanje, ki bo, kakor vse kaže, naposled zajelo ves slovenski živelj v A-t m'eriki. Naše podružnice nudijo na-špmu narodnemu vetu moralno j in gmotno pomoč, brez katere bi ta organizacija ne mogla ob-! stajati, niti ne vršiti svojih . težkih naloar- L i V moralnem oziru širijo ide-1 je našega gibanja s svojimi . shodi, sestanki in raznimi prireditvami ter predstavljajo v . čimfdalje večjem številu silo, ki , 'bo z ozirom na težnje naših pri-[ zadevanj silno vplivala na jav-l tk> mnenje v tej deželi in dru-j god; v gmotnem pa so doslej prispevale v okroglih številkah i nekaj nad $8,000 med tem ko so darovale centralizirane or-. ganizacije $3,900, posamfezna . društva in posamezniki skupaj _ prav toliko, a na lanskem na-j rodnem konsrresn pa se je na-( bralo nekaj čez $1,300. Med našimi podružnicami je • nekaj takih, ki so nastale iz an- * gleško poslujočih društev. To - je jako razveseljivo znamenje. Ali gledati moramo na to, da i jih privabimo še več v krog te-i p:a zgodovinskega sribanja. Izvrševalni odbor SANjSa, . ki se mora "opirati na uspešnost i ITALIJA MORA ZAPROSITI MIR Maršal Badogolio je sicer v svojem razglasu nia italjanski narod med druigiin rekel, da s^jbo^vojna nadaljevala, četudi : je moral Mussolini odstopiti, toda že so stave 1000 proti 1, da bosta stari maršal in, še starejši in pritlikavi kralj Viktor < Emanuel prosila za mir, pred no bosta prisiljena sprejeti , "brezpogojno preda jo J' V" vojaškem položaju v Sredozemlju je več činiteljev, ki pridejo posebno v pošiev, ki pa niso posebno jasni in v naslednjem navajamo nekatere med -njimi: Ali maršal Badoglio, ki je odločen protifašist, v resnici misli, kar pravi in sicer, da se bo vojna, nadaljevala"? Kaj pa ' vojaki in častniki italjanske armade mislijo o tem? Kaj bo s 25 italjanskimi divizijami, ki se sedaj nahajajo na Balkanu* Neuradna poročila pravijo, d« so bile te divizije že odpoklicane. In neko poročilo celo pravi, da se je več ita- ' ijanskiii vojakov pridružilo partizanom, da se bodo borili proti ; Neme4 - tm )e Jano. rax- vrtaantru, ki fa eenljo vrtnar*] U-IMM) vporakna. rfdend KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING- CO. i 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Ali naj vojaki po vojni zastavljajo kolajne? VESTI IZ CLEVELAND, OHIO Joseph P. Pozelnik, star komaj 19 let je po uradnem obvestilu vojnega departmenta podlegel ranam, ki jih je dobil v bojih nekje na Pacifika. Pokojnik je služil v mornarici od lanskega septembra in zapušča poleg staršev brata in sestro. i • iPo daljši bolezni je umrl v meet ni bolnišnici rojak Frank j Grebene, star 57 let. Zapušča ženo Frances, joj. Hren, doida iz vasi Dobrava pri DobrniČu, sina Williama in tfekaj sorodnikov. Rojen je bil v vasi Bu-šee, fara Velike Lašče. kjer tza-prušča brata Lojzeta in Pestro Marijo, enega brata v Braziliji in več sorodnikov. V Ameriki je bival 40 let. boko občudovanje- Zagotavljam jih, da so njih junaška dela dobro poznana in občudo- J v ana v svetu. Ngih. zasluga, in zasluga njfliovih bojnih t ova-1 rišev bo, če ee bodo naŠte prosvetne ustanove povrnile k no-1 v emu življenju v shrabi naroda, ki is je dostojno zaslužil pravico da živi svoboden med svobodnimi. j Jugoslovani! — Kao Slove-nao in kao minister Prosvete,' ja se obračam i vama omladi-' no hrvatskih sv*euei!ista i srp-skih fakulteta. Vi treba da pražite ruke jed-ni drugima i — ne praveci raz-( like medjusdbom da povedefe držarvu u pravcu sloge. U teš-kim1 danima austro-madjarsfcog ropstva omladina na univerzi-tetima vodila je oslobodilačko kolo. Pojdite stopama vaših prethodnika. — OvVl. DR BORIS FURLAN NA RADIO strahotno trpel in ki je s tvojim junaškim odporom za vzgled v^cffl drugim v zasedeni Evropi. Posebno ponosen sem, da eem v Jugoslaviji mogel bi-i ti akademski učitelj mladini, ki ; je na terenu izpričala, kaj zmore ljtrbezfen do svobode in vera v družabni red, ki sloni na priznanju človeškega, dostojan-, gtva. « Akademska mfiadina Jugoslavije je bila vedno nositelji-ca svobode, na akademskih j tleh so se zoblikovali oni, ki •'stoje danes, skupno z delavdem. | Kot minister prosvete izrekam tem junakom svojim' aka-1 demskim tovarišem, svoje glo- ; "To the Youth of Yugosla-^ via" a message by Prof.. Bo- ; ris Furlan, Yugoslav Minister 'of Eklueutron made over the • 'short wavv broadcasting faci- 1 lities of the OWI). ✓ j i Ob slovesu naj mi bo dovoljeno, da izrazim svoje globoko občudovanje ameriškemu -narodu in njegovemu vojnenm1 'naporu- V manj nego dveh le-' tih je ta mirctfjdbni narod, ki , je vedno odklanjal vojno kot sredstvo političnega udejstvo-: i vanja, ustvaril eno največjih in' najbolje oboroženih armad na svetu. Ustvaril jih je ta k ore-j koč iz nieesar, kajti vsa ame-| riška delavnost, materialna inj duhovna, je bila posvečena delom miru. In ta armada, ki se sedaj bori na petih kontinentih je že dokazala, da v vojaških vrlinah ne zaostajajo za najboljšimi in najslavnejšimi na svetu. Vise to ne ibi bilo mogoče, če bi ves ameriški narod ne bil prežet z globokim idealizmom, če bi ga ris prevevala globoka vera v stvar za katero se bori. Mi iz Evrope dobro vemo, kako so fašistični režimi leta in leta n&tvarrjaH vojno psihozo, kako so proslavljali vojno kot višek človeškega udtejstvova-nja, kako so svojo mladino zastrupljali z izkrivljenimi ideolo giiami, dokter jih niso napravili godne in volje za pošel ubijanja in ugneftenja. Vsega tega v Ameriki id biol in ame-riškki vojaški in vojni čudež je bil mogoč prav zaradi ttega, ker so se v njem sprostile o-gromne moralne energije, nakopičene v svobodi in usmerjene tea dela svobode. Ko je A-nferikanec zamenjat svoj mirovni poklic za vojaškega, je to storil v zavesti, da Je sedaj prišel čas, ko jo treba povsod na svetu ustvariti red, ki bo kone-noveljavno odpravil vojno in vsako Obliko iefkoriščevanja, materialno in duhovno. Zato prinašajo ameriške armade, skupno z britanskimi, sovjetskimi in vetanri zavezniki, evropskim narodom svobodo, in zarto so nepremagljive, kakor je nepremagljiva in večna ideja Svobode. Q Vsa znamenja kažejo da se ura osvoboditve bliža vsem narodom, tudi našemu; ki je taka Ali bo Japoncem zabranjeno bivanje v Kanadi ? velikega števila evropskih pri-! beljene i v, kateri bi prav goto-( vo anižali kanadski življenskij standard, kot pravijo oni, ki so emigraciji nasprotni. o trvba tudi nato, —1 pravijo zagovorniki zaprtih | mej — da se po vojni najprej vpoedi in preskrbi vojake,, ki *>e bodo vrnili domov, šele potem naj s'e misli na dotok tujcev, 1 če bo ta sploh potreben. Nemogoč- je, da bi bili vsi ti konfliktni razlogi vpošteva-1 ni pri oblikovanju končnih snJernic. arlede emigracije, to-1 da vzeti bo vseeno treba ite-; kakšno srednjo pot, ki bo ko-> likor toliko odgovarjala splož-i nemu aH povprečnemu ran nju - v tem le podpoie v Britski J Kolumbiji, kjer se že od po-tc'etka vojne izražajo, da sma-jtrajo prisotnost Japoncev ob • obrežnih krajih za nezaželjivo. j Sploh se zadnje ease v Ka-| nad i veliko razpravlja o tem, {kakšna naj bo kanadska politi-t.kaz azirom na priseljenstvo po |tej vojni. Xekatera mnenja, izražena v odgovornih krogih ■ so, da ima Kanada dovolj na-- ravnega bogastva in prostora za veliko večje število prebivalstva, kot ga ima sedrfj na . svoji zemlji. Zelo *pa je opažati tendenco mišljenja, ki kaže skeptieizem z ozirom na pripušeanje pr'e- 31 o III rear. — l-agu umvMiuv je premestila svoj Mednarodni < delavski urad iz Oeneve v Mont ] real. Ta urad ima nalogo, da ' '•čuva nad socialnimi pravicami vseh ljudstev, vsepovsod.*' Tako je označil to ustanovo 1 predsednik Roosevelt. Vprašanje pa nastane, če bo ta urad elužil, kot nekakšna1 a^em?ija, potom katere se bo'( s.pravilo v akcijo peti Člen Ajt-! lantske i?jave, kateri i&raža željo, da vsi narodi dosežejo čira tesne jšo kooperacijo v 'ekonom-1 -kem pogledu, da se tako z medsebojnim sodelovanjem o- . mogoči boljši delavski stan-1 dard, gospodarsko uredbo in socialno zaščito. Da se bo ta Člen izvajal pravilno, bo potreben instrument, k«ot fa Mednarodni delavski U-rad — ali ta urad je bil dozdaj nekakšna Cinderela med raznimi mednarodnimi organizacijami. kLso zborovale na mnogih sestankih in konferencah. ILO (International L«abor Office) ni bil še povabljen k nobenim rajztrovorom, ki sp tiče-1 io važnih povojnih preureditev in delavskih vprašanj, ki za de*' vajo dežele, ki so zapletene v to vojno. Kljub tem/u je organizacija z, ostalim odseki Lige vred pri-j čela temeljito proučevanje, katerega v Kanadi vodi Carterj Goodrich, predstavnik HO in' potoni katerega naj bi se do-' ločilo v koliko bo mogla Liga s svojimi odseki in posebno S| svojim delavskim uradom u-dejstvovati svoje dosedanje izkušnje v preureditvi, ki -bo potrebna po vojni. Urad ima načrt, ki bi se mo-crel raztegniti na vse dežele v Mednarodni delavski urad 0 premeščen v Montreal Poročila is raznih naselbin, kjer M vajo in delajo Slovenci vali, ko smo bili njegove borbene pogumhosti in ju»aafcva potrebni. Skeptiki, kx nočejo nikdar videti dobre strani pri nobeni stvari, pravijo, da ne moremo j gledati na posameznika, ki zaide v finančne težkoče, negle-de, kaj zanj napravi.. Vemo, da take izjemte toda vemo tudi, da so bivši vojaki po zadnji vojni in tekom krize pohajali okrog brez dela, ker dela zanje ni bilo, iko so enkrat odložili orožje. In v tem pogledu bo morala dežela to pot temeljito poskrbeti za vračajoče se kanadske sinove in sploh vse, ki so zdaj v uniformi za obrambo domo- i . vrne in izvojevanje zavezniške . zmage. ; MANJ ANTRACITA ZA KANADO Kanada, ki ne producira nič | trdega premoga, bo imela pri-' hodil jo zimo manjšo zalogo na' " Taapolago, kajti antracit pri-' ' haja v Kanado iz Združenih držav, katere game potrebujejo! t sedaj večje zaloge trdega pre-j l moga, poleg tega pa tudi ni; - vedno mogoče dostaviti dovolj » antracita za prevoz z ladjami, i dokler so jfeoera neeamiranjena. > Vlaki, ki so prei tovorili pre-» mog do pristanišč, »o sedaj če-_ sto potrebni za druge svrhe. Kakor piše uvodnik lista" "The Northern News", je bilo po zadnji vojni mnogo vojakov prisil jenih, da so zastavili svoje kolajne, katero so pridobili tekom vojne z izredno hrabrostjo in vršenjem svojih vojaških dolžnosti v času obrambe domovine . » To dejstvo ni bilo častno za deželo in za fante ier može, ki so jihh eko«oV- Politikaši, diploma-tje in uradma gospoda je zgradila mir po zadnji svetovni voljni — in kam smo prišli s tem miromf V novo vojno. •Predstavniki tega važnega urada, ki ima Sedaj svoj stan v Kanadi, so trdno prepričani, da v miru, ki ga npjuno skleniti to pot, mora biti predvsem vpoštevana sreča ljudstva, in dobrobit delavskih nmožic. Narodnosti se ne sme stavili nad, človečanstvo, sistem ne tsuite i nadkriljevati ljudskih potreb1 iin biznis ne sme slat i pred l}ud skim blagom. i svrho poškodb pri delu, dalje naeri vključuje čten o socialni zaščiti, ki bo mogoča le, ako Se bo po vojni pravilno uredilo zadeve mednarodnega trgovanja. Pri tem obstaja nevarnost, da bodo morda ozki narodni interesi ovirali baš to važno točko Atlantske izjave in Ijiginecia člena o mednarodni ocialni zaščiti delavcev. Mednarodni urad I-i^e narodov ima v načrtu tudi politično izobrazbo delavcev. Organizirano delavstvo, kakor se je izkazalo v tej vojni, mora imeti tesne zveze z uprave industri' ter imeti bes'edo pri krojenja in izvajanju smernic, ki zadevajo delavca in delodajalca. N o te ta KLAVIR aH PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— . * Breezes of Spring Time «f Blossom (Cvetni Cas) * Po Je*eru 4 ^ Kolo -Tam na vrtni grnll Maribor Waltz * S paraj Milka Moja _ Orphan Waltz * Dekle na vrtu OJ. UarKfca, pegljaj * Barči« a Hladi kapetane * Gremo na Štajersko StajerIS * Happy Polka Če na tujem V Slovenian Dance Vanda Polka * Židana marela Veseli bratci * Oblo Valley Sylvia Polka ' * Zvedel sem nekaj Ko ptlflra ta mala * Pojdi a menoj Dol a planine * Kadar boA « vandrat Bel C^ZVEZEK 10 SLO~-VENSKIH PESMI za piano-iiarmoniko za $1. Fo 25c komad ' MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite prt: > Knjigarni Slovenic Publishing Co. New York 11, N. Y. _W. 18th Str««_ Formacij«a ameriških bombnikov nad nekim otokonj na južnem Pacifiku. Torpedne bombe, vržene iz teb aeroplanov, povzroča-, jo Japoncem velikanske preglavice. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City POUČM SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga • Cms »8/- Govedoreja 1 Spisal B. Legvart. 14S ttrani a atlkaml. V C*m» tL- Knjiga o dostojnem vedenji % m »tranL Cen« W ttmtmf Mlekarstvo l spisal Anton Pere. 8 alikamt 168 atranL — Knjiga za mlekarje In farmerje v aplofinem. Cen U eeot*1 Obrtno knjigovodstvo 268 atrani. esana. — Knjiga je namenjena ▼ prvi vrsti aa stavbno. umetno tn strojno MJoeav-nifiaritvo ter leleBollvamtvo. Cena fl*— Ako naročite knjigo, priložit* k naru Olu U. S. oziroma Canadian Mane] Order za omenjeno svoto. Manjfte svote lahko pošljete v 17. S. znamkah po t oziroma 3 cente. ifiiM——— —n-^ Listki Spisal Ksavar MeSko; 144 atr. Cena 70 eentai Malenkosti Spisal Ivan Albreht Cena 75 eentav Zločin in kasen Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena $3*— 2ivi izviri Spisal Ivan HatKlS Knjiga je avojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v ▼ nji je v tri naj stih dolgib poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih . poCetkor v starem rtovanstvn do današnjega dna. 1 13 poglavij —413 strani V platnn vezano Cena Državljanski priročnik (V slovenKlni) Knjižica daje poljudna navodila. kako postati ameriški državljan. p Cena 50 centa Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena 50 centov Belfegor Spsal Artnr Bernede Cena 75 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cena 50 eeotof LETOS IZŠLA Ko smo Sli v morje bridkosti Spisal Rev. K. Zakrajfies Knjiga pripoveduje, kako je Hitler nastavljal Umanlce in zanjke in pripravljal "strap" za Jugoslovane in njihovo državo 4e dolgo prej kot jo je napadel. Knjiga je v platna vezana ln imi 207 strani. Cena $2,— Bodoči drtavljant naj oarafijt kn0res tako dolg, kakor se je govorilo. O Božiču me je obiskal mestni pisar Konrad Fuehroptfeill. S tem gospodom sva sklenila nekako znanstvo, ker mi je šel v marsičem na roko. Tudi se je rad oglašal na Visokem in ni nikdar odhajal: praznih uok, ker taki gospodje, ki imajo malo plače, in dosti otrok, iradi kaj vzamejo. Ko je torej prišel tistega Božiča gospod iWhrnpfeill na Visoko, mi je po dolgih ovinkih namigwval, da bi nfe Eva Magdalena rada vzela, da bi me to prikupilo pri gospodu grajskem glavarju in da bi svetli gospod iskof tudi ne delal težav. P a se nisem dal pregovoriti, ker HJve Magdalene nisem hotel vzeti in naj se je baron na gradu še tako jfckil j biir sem tudi prepričan, da je ravno on pisarja poslal' k meni. Zvedeti pa je moral za vse to brat Juri; morda n*i je pisar sam kaj izklepetal. Tudi družina je" zvedela ter se je tisto zimo fiadi te snubitve dostikrat smejala. Jezikala je reči, ki niso bile umestne, k'er se sploh ni imela vtikati v moje zadeve. Dalje sem tudi opazil, da se je Agata odtietihmal še glasneje smejala in da mg. je tu in tam prav čudno pogledala, kar mi je služilo v tolažbo. Toliko lahko Bapišem, da je takrat moje srce že bilo pbLnu ljubezni do tega veselwga in pridnega dekliča in da -em bil že takrat trdno efclenil, da postane ona moja gospodinja, ali pa nobena druga- Od takrat, ko je brat Juri tako plesal z Ano Renato, nista bila več prijatelja z Agato, da, skoraj pogledala ga ni več, kar je bilo v redu, meni pa v tolažbo. Okrog sv. Jurija smo doživeli nekaj nepričakovanega. Pričela so se dela na polju, in delavec md je dohajal prav, naj je prišel, odkoder je hotel. Ko smo nekoč večerjali, je stopil v hišo človek, dolg kafcbr hrast, da sem takoj vedel, da dela kakor živina. Tak delavec mi je bil vsekdar všeč. Voščil nam j*e, da bi Bog blagoslovil, kar jemo. Naito je hotel sesti 'k peči, kakor da je sit dk> vratu. Vzlic bradi, katera mu ie bila razrastla obraz, sem ga vendar spoznal. NI me pograbila jeea,, ker to, kar se je bilo zgodilo v Loki, sem bil že davno izbrisal iz svojega spomina Kot sorodnik je prišel pod mojo streho, in kot takega sem ga hotel sprejeti. Zato sem izpregovorii: "Ti si Marks? K mizi ste di in najej se. — Odkod prihajaš." • ■ Sedel je k mizi ter odgovoril: * 4'Naravnost z Davč. — Nisem mislil, da ine spoznaš,.* *4Slaba bi bila, da bi svojega bratranca ne spoznal,," — in vprašal sem: "Kaj pa oče Jeremija? Je pri dobrem tadiravjuT" "Pri zdravju je že, ali siten je, da ni izhajati ž njim." Hiotel je povedat: še več, pa mu nisem pustil, ker je bilo ,n*>rda kaj takega vmes, česar ni smela slišaiti družina. Pozval sem ga torej, da naj tfe najprej naje in da mi pozneje lahko vse pove, kar mi povedati hoče.. Jedel je za tri in morda še za več oseb. Ko je odšla družina, snio ostali z Marksom in Jurijem pri mizi, da smo izpili nekaj yina, kar še ni mtaglo opustiti, čte je piišel sorodnik v hišo. Marks je veliko pripovedoval; da je Jeremija W*alffing star kakor zemlja, da visi na svojem posestvu kakor klop na pasjem repu in da hoče imtti, da naj mu otroci tlačanijo in le tlačanijo- On, Marks Wulffing, postaja starejši, in ni je knjetije, katere bi si ne upal prevzeti in pametno gospodariti na nji. Tudi ima že izbrano nevesto, ki bi rada prišla v Davče pa seve ne za deklo, pač pa za ženo, ki daje poslom ukatte. Tudi on noče biti več brezplačen hlapec,, kar je očetu že povedal. Ta se ni dal premakniti, ker je trmast, kakor je trmasta vsaka nemška glava, najsi je stara, najsi je mlada. Z obetom sta se tiorej grdo ^porekla, in da pove vse po pravici in resnici, ušel je z očetovega doma. Če že mora hlapčevati, nlapčuje lahko pri tujih in »e pri očetu, kjer si zasluži komaj obleko. Če ga čem vzeti, ostane pri meni, če ne, si poišče službe drugod. . Vedel sem, da ee taka jeza hkro ohladi in da jo bo Afetrks Wulffing v štirnajstih dneh zopet odkuril. Vael sem ga torej v službo ter mu obljubil plačo prvtega hlapca z dostavkom, da se lahko vsak hip povrne k očetu, da ne bo mislil, da hooem zdraho delati med njhn in sirto-m. Tako je prišel Marks Wulffing. S seboj pa je prinesel nesrečo, in sitfer najhujšo, ki se more prinesti v hišo. Preteklo je štirinajst sestanek v hotelu Fort Pftt ob dveh popoldne. Od Srbskega kongresa še nisem prejtel (takega sporočila, nikakor pa ne dvomim, da ga bomo pravočasno dobili.. Kako potrebno je, da se prične skupno delo, ilustrira sledeči incident: Znano je, da potuje po Združenih državah gospodična Buth Mitchell, ki je svo-ječasno vzbudila stenzacijo v tej deželi zaradi vesti, da je stopila v organizacijo četnikov. Danes je toliko gotovo, da nastopa pod tem imenom več organizacij, katerih ni mogoče strpati v en koš. Skupini, y katero s« je vpisala Miss Mitchell, načelujle stari Kosta Pečanac, ki v srcu nikdar ni bil Jugoslovan, temveč Velesrb in mnogo slučajev govori glasno zato, da je iz nepremagljivega sovraštva do Hrvatov večkrat aktivno sodeloval z nenrfkimi okupatorji. Miss Mitchell sedaj propagira Veliko Srbijo, nastopa z vso vehfemenoo proti Jugoslaviji in blati Hrvate 'kot da so vsi odgovorni za počet je kvMinka Paveliča in njegovih "vstasev" trdeča, da je vsak sporazum med Srbi in Hrvati nemogoč. S tem namenom je prišla tudi v Detroit, Meh. kjer je Shrpeka narodna odbra- Molitveniki ^iitiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiutuiiumtim I v krasni vezavi import i- I slo*®* \ i v ^tiab**1. vb'} rani 1Z 8tare8a kraja se 1 pred vojno . . . Ko zalo-ae&A ^^^ ga poide, je ne bo mo- : goče nadomestiti do konca vojne. S 1 o, v e n s k i : nebesa naš dom (itev. 415) lnčer kvišku srce Cena $1.— (Btev. 416) 2»4X3* Inčev; 234 RAJSKI GLASOVI (»ev. 355) 2HX3% InCvV. v be. »trani. lem oelolldu; 384 strast % Cena 75c Cena $1,— rajski glasovi , Angleški: (Bter. 408) 2%X4 Inče; 25» stra- KEV OF heaven nI — VatevH St. KrUev Pot I Fino vezano; pirovrnoa izdelava; | y umetnem usnju Oena $1.50 Cena $1 Slovenic Publishing Company 216 W. 18th St., Hew York 11 Dopade se ji knjiga: "Ko smo šli v morje bridkosti" Naročnica iz Olifornije nam piše, da si ji zelo dopade knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti" in jo je dala preči tet i svoji prijateljici, katero je knjigo tako zanimala, da jo je takoj naročila za svojo mater, ki živi rra. severozahodu. ' Knjigo *ima v zalogi Knjigarna "Otes Naroda", in kateri jo želi naj pošlje M. O. za $2.— in bo mu takoj odposlana. Knjigarna ima še nekaj teh. knjig na roki. na klicala shod za 6. junija Ln ondotni listi so poročali, da bosta na njenem shodu navzoča tudi mičiganski governer in de-troits-ki župan. (Nadaljevanje) Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, | ako je vam le ^priročno - KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. ' 218 West 18th Strest. *