%rio je zdaj na Hrvaškem JERNEJ KNAUS UMRL 6(1 iz Paveličeve države nadaljuje svojo pre-^sljivo povest, ki opisuje življenja na Hrva-^m po prevratu. Slovenci so besni Slovenci besnijo in javnQ groze. Ko je Hitler ukazal, da se Slovenci morajo izseliti in ko so njegovi "fuehrerčki" začeli pre. ganjati, so Slovenci dvignili v zrak vse železniške proge, preden so zapustili rodno zemljo. Dolgo časa ni bilo po Sloveniji nobenega železniškega prometa. Uničili so vse, do česar so mogli in kar so utegnili, preden so odšli. Podobno je bilo tudi v tistem delu Slovenije, ki so ga zasedli Italijani. Prometa ni bilo, ker so mostove dvignili, v zrak, a železniške proge porušili. Italijani so popravili proge prej kot Nemci in danes je redni železniški promet samo na progi Ljub-ljana-Trst-Rim, povsod drugod po Jugoslaviji bodi sploh ni železniškega prometa ali pa se ne ve, kdaj bo na kakšni progi ustavljen, ker vsak čas se mostovi podirajo v prepade. Seveda smo se zanimali tudi za prilike v drugih delih Jugoslavije. žal vam ne morem povedati nič zanesljivega. Od prvega dne sem bil pod nadzorstvom, potem v zaporih, nato v taborišču, zatem sem se skrival ir. bežal......pred dnevom in pred ljudmi, končno sem pobegnil čez mejo in prišel v Buenos Aires. Mislim, da so te stvari boljše znane vam, ki ste zunaj Jugoslavije, kakor pa nam, ali vsaj meni. Samo to mi je znano, da so v Sarajevu ustrelili dr. Priča skupaj s petdesetimi Srbi; ker so v Sarajevu nekega dne ubili nekoliko nemških vojakov. Med tistimi je bil tudi neki moj sorodnik, dočim je drugi padel v prvih bojih. -o-- 42 letnica poroke Danes je 13. dan v mesecu. Nekateri pravijo, da je 13. nesrečna številka, za Mr. in Mrs. Matic Križman, poznana slovenska pionirja, je bila pa zelo srečna, kot pravita. Ravno danes je namreč minilo 42 let, kar sta bila poročena pri sv. Štefanu v Ribnici. Rodilo se jima je devet otrok, štirje so umrli, ostali so pa: Mrs. Albina Novak, urednica Zarje; Matija, ki vodi mesnico na 6030 St. Clair Ave.; Freddie, kadet pri mornarici; Emil, izučen mesar; hčerka Jean pa pohaja na univerzo v Athens, O. Križ-manova sta že šestkrat stari oče in stara mama, kar znači, da Ribničani ne pozebejo. Še na mnoga leta jima kličejo številni znanci in prijatelji. Lausche zahteva od zbornice da prepove pinball stroje župan Frank J. Lausche je včeraj naročil mestni zbornici, naj takoj sprejme postavo, ki bi prepovedala vse vrste pinball strojev v javnih prostorih. Tozadevni predlog je bil že odobren od odseka za javno varnost, toda pred zbornico ni nikdar prišel. Predlog prepoveduje vse pinball stroje, tudi če so namenjeni samo za zabavo. Stavka v Collinwoodu Delavci pri Lindsay Wire Weaving Co., 14025 Aspinwal Ave. so šli včeraj na stavko, ker jim družba ni privolila 10% pri-boljška pri mezdi. Pogajanja so se vršila šest dni, toda brez uspeha. Novi red se s težavo vzdržuje na Hrvatskem Roosevelt se trudi, da bi preprečil stavko premogarjev Rudolf Hess je baje izdal Hitflerjev načrt, da izstrada Anglijo London, 12. nov. \— Premier Churchill je danes prvič obelo- Značilno je, da se italijanski vojvoda boji zasesti hrvatski prestol kot Tomislav II. Prej ali slej bo prišlo do boja med Hrvati in Italijani. Danes zjutraj ob četrt čez dve je umrl eden najbolj poznanih slovenskih pionirjev v Ameriki, Jernej Knaus. Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil včeraj pri padcu z drevesa. Pogreb bo imel v oskrbi Grdi-now pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo prinesemo jutri. -o-— Pet železniških unij je pozvalo članstvo na stavko Chicago, 12. nov.—Glavni voditelji petih železniških unij, ki štejejo 350,000 članov, so pozvali svoje unije na stavko, ki naj se, prične 7. decembra. Unijsko članstvo je dobilo naročilo, naj zapusti delo 7., 8. in 9. decembra. Ako bo ta stavka izvedena, bodo vse železniške proge v Zed, državah počivale. Obratovalo bo le nekaj stranskih manjših prog. Ako bo ta stavka izvedena, bo nadalj-nih 850,000 delavcev brez dela. Kot znano, zahtevajo unije 30 odstotkov izboljšanja mezd in plač. Železniške družbe so privolile le sedem in pol odstotka izboljšanja in to na priporočilo posebnega odbora, katerega je bil imenoval predsednik Roosevelt za poravnavo tega spora. Železniške družbe trdijo, da ne zmorejo tega zvišanja plač. - PES MORA PLAČATI ZAPUŠČINSKI DAVEK Salem, Mass. — Mrs. Annie Kimbal je zapustila svojemu pasjemu prijatelju Spitzu v oporoki $2,000. Državna davčna ^emisija je odločila, da je ta zapuščina podvržena zapuščinskemu davku, češ: če ga morajo plačati ljudje, zakaj bi ga pa psi ne. -o- Ta teden je proglašen kot "obrambni teden" Predsednik Roosevelt je proglasil ta teden kot "obrambni teden civilnega prebivalstva," Predsednik pravi, da se vojna ne bojuje samo na bojni poljani, ampak tudi doma s tem, da vsak pomaga posvoji moči za obrambo dežele. Pri tem pomagamo če varčujemo z živili, če pazimo na zdravje itd. V nedeljo 16. novembra bo pa poseben program v mestnem avditoriju, kjer se bo narodu razložilo, kje in kako naj pomagamo svoji deželi pri narodni obrambi. Glavni govornik bo župan Frank J. Lausche Začetek bo ob osmih zvečer in nobene vstopnine ne bo. Pridi te, pripeljite s seboj svojo družino, znance in prijatelje, 30 dnevnica V petek ob pol sedmih bo da rovana v cerkvi sv. Vida zadušni ca za pokojnim Alois Stefanči-čem. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Rudolf Hess, ki je z letalom prišel v Anglijo meseca maja. "Glasom raznih pripomb, ki jih je podal nacij Hess, je jasno, da se je Hitler bolj zanesel na načrt za izstradanje Anglije kot na dejanski napad na naše otočje," je rekel Churchill. Dozdaj ni hotel premier ničesar izdati, kaj mu je Hess izdal glede Hitlerjevih načrtov. Churchill je tudi povedal, da je natančno informiral Zed. države in Rusijo o vsem, kar je Hess izdal. Churchill je povedal v parlamentu, da ker se Hitlerju ni posrečilo prisiliti Anglije na kolena z gladom, jo bo moral napasti z orožjem in to bo tudi storil, -kakor hitro bo dobil dovolj poguma za to. Premier je izjavil, da se je položaj kar se tiče prehrane v' Angliji izdatno izboljšaj in je obljubil boljšo prehrano delavcem. -o- Unijski vozniki v enajstih državah grozijo s stavko Chicago, 12. nov. — Unijski zastopniki, ki zastopajo 250,000 voznikov v 11 državah so odgo-dili stavko, ki naj se prične pri-hodno nedeljo zjutraj, ako ne pride prej do poravnave z delodajalci. Unija' spada k A. F. of L. Pogodba med unijskimi voznici in 800 deloda jalci poteče v so-aoto 15. novembra. Vozniki so zahtevali povišanje plač od 3 na centov od milje. Delodajalci pravijo, da ne zmorejo tega zvišanja. Sporazum je bil pa dosežen med obema strankama za zaprto delavnico. -o- Delničarji ulične nočejo prodati delnic po $45 Dasi je mnogo delničarjev, ki se upirajo prodati delnice mestu po $45, kot jim je bilo ponudeno od mesta, dobivajo oni, ki so za prodajo, vedno večjo večino. Za prodajo mora glasovati dve tretjini delnic in zdaj jih manjka samo še par tisoč za to. žypan Lausche je glasoval za delnice, ki jih lastuje mesto, za prodajo po naročilu mestne zbornice. Nekateri ogorčeni delničarji so vpili, da mesto lahko glasuje za "Novi red" še z veliko težave I uvaja v "neodvisni državi Hrvatski." "Poglavnik" Pavelič se stalno bori s tremi vprašanji: 1. trenje z italijanskimi zased-nimi oblastmi ob obali, 2. neredna vojna s srbskimi uporniki ob meji in celo v notranjosti Hrvatske, 3. delovanje "komunistov." Navzlic zunanjemu videzu skupnega prijateljstva, vam bo vsak Hrvat zaupno povedal, da bo prej ali slej prišlo do sitnosti z Italijani. Pomembno je, da spoletski vojvoda Ajmon ni stopil na prestol kot Tomislav II. Več kot pet mesecev je tega, odkar je italijanski kralj Viktor Emanuel imenoval Ajmona za bodočega kralja Hrvatske. Vendar se zdi, da se mu prav nič ne mudi stopiti na prestol. Trenje med Hrvati in Italijani je po mnenju mnogih Hrvatov posledica italijanskega načina zasedbe, zlasti v vojni in zasebni upravi, ki so si jih Italijani kratko prilastili, čeprav je prebivalstvo po večini hrvatsko, ali pa so kraje zasedli kot pomožno obrambo na Jadranu, dokler bo vojna trajala. Vsak povprečen Hrvat še upira spričo dejstva, da so ga nagradili z italijanskimi vojašnicami v Dubrovniku in drugih središčih s hrvatskim prebivalstvom, ki so jih Italijani dobili v dar. Hrvati tudi dolže Italijane, da so zapirali hrvatske duhovnike . ... Razmerje med Srbi in Hrvati je vedno hujše. Srbski četniki neprestano vznemirjajo Hrvate. Zdaj je pod hrvatsko upravo okrog dva milijona Srbov. V sami Hrvatski sta dve središči čet-niških uporov. Prvi je zahodno s središčno točko v Bihaču v dinarskem pogorju. V tem predelu so gosti gozdovi in strme planine, kjer se je lahko skrivati. Drugi predel je na vzhodu, približno ob črti Brod-Sarajevo. Tudi ta del je gozdnat in planinski. Na potu južno od Broda se takoj opaža, da so telefonski in brzojavni drogovi vzdolž proge prežagani. Na tak način se med drugim kmetje maščujejo nad vstaši. Začenši od male postaje Dobo j je slika vedno ista: požgane železniške postaje, ki zraven njih v jarkih ali za železniškimi vozovi, ki jim služijo za zavetje, leže hrvatski vojaki in čuvajo progo. Če se Srbi morejo neopa-ženi približati, se prav nič ne po- top znamke Skoda. S sestirm j voli so ga odvlekli šest milj daleč v planine. Potem so obstreljevali Kladanj, čeprav vstaši pravijo, da je večina strelov zgrešila svoj cilj. Včasih majhne vasi po trikrat in štirikrat 'menjajo svoje gospodarje v borbah med vstaši in četniki. Obstoje dokazi, da tudi komunisti delujejo proti vstašem. Vseslovanska propaganda je vedno bila pripravljena s pripravnim geslom "Rusija, mati vseh Slovanov." Vendar sedaj Hrvatom z velikim hrupom dokazujejo, da so potomci Gotov in da zato pripadajo pravzaprav nemškemu delu sveta. Dva delavska voditelja gresta v ječo radi izsiljevanja New York, 12. nov. — Federalni sodnik Knox je obsodil Williama Bioffa na 10 let ječe in $20,000 globe, George E. Browne pa na 8 let ječe in $20,000 ječe, ker sta izsilila od filmske industrije $550,000.00. Vlada ju je spoznala krivim, da sta ta denar izsiljevala z grožnjo stavke. Browne je bil pre d s e d n i k zveze glediških uslužbencev, katera unija spada k A. F. od L., Bioff je bil pa njegov osebni zastopnik. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je v Washingtonu po tej obsodbi izjavil, da naj bo to v svarilo onim, ki izrabljajo delavsko gibanje v svoje lastne koristi. Washington, 12. nov.—Predsednik Roosevelt je osebno posegel v spor med CIO in pre-mogarskimi družbami, da prepreči grozečo stavko v premo-garski industriji. Vladni posredovalni »odbor je namreč zavrnil zahtevo John L. Lewisa, da bi bili premogorovi, katere obratujejo jeklarske družbe, zaprta delavnica in da bi morali vsi premogarji pristopiti k uniji. Radi tega je izstopilo sedem članov CIO iz tega posredovalnega odbora in John L. Lewis je zagrozil, da bo sklical splošno stavko premogarjev. Predsednik Roosevelt bi rad to preprečil in je pozval k sebi na razgovor za petek dopoldne tri glavne voditelje CIO in tri zastopnike jeklarskih družb. John L. Lewis, ki je dobil povabilo, je že izjavil, da se bo odzval. Angleški radio je čestital kralju Emanuelu London, 12. nov. — Angleška radijska korporacija je poslala v torek čestitke italijanskemu kralju Emanuelu k njegovem rojstnem dnevu. Nekateri člani parlamenta so dvignili protest in izjavili, da se je radijska družba izpozabila. Ta pa pravi, da bo tako voščilo ugodno vplivalo na Italijane, da pa ne bi pod nobenim pogojem čestitala Musso-liniju ali Hitlerju. $45 od delnice, ker ni plačalo nič zanje; drugače je pa za one delničarje, ki so plačali delnice oo $100. Kočevarji se selijo iz Slovenije NEW YORK.—Iz nevtralne Evrope prihajajo vesti, da se Nemci iz Pro-vincia Lubiana" preseluje-jo v nemški del zasedene Slovenije. Govori se, da se bo prav tako preselila tudi vsa naselbina kočevskih Nemcev. Preseljevanje se je že pričelo. Slovenci bi bili sicer veseli, da se iznebijo sitnih gostačev, toda stroške preseljevanja in "dodatke" za na pot mora psačati kmetsko prebivalstvo, ki je že itak izmoz-gano do kosti. mišljajo ubiti postajenačelnika in druge nameščence na postaji. Navadno je konec tega maščevanje in ob nekaterih predelih proge se vidijo požgane in porušene kmečke hiše. Uporniki so večinoma Srbi iz Ozrena in s planine Konj, ki jih vodijo bivši častniki jugoslovanske vojske. Vstaši pravijo, da te sile podpirajo in ščuvajo Angleži. Te uporniške čete imajo svoj "generalski štab," ki biva v Vla-senici, mestu s tritisoč prebivalci, severozahodno od Sarajeva. Ta generalski "štab" izdaja povelja, vojači Srbe, z^ira davke in nasploh deluje kakor država v državi. Kdajpakdaj hitri napadi prinesejo upornikom dragocen plen. V Kladnju so uporniki zaplenili KLIČEJO GA KAR ZA ČARLIJA Camp Upton, N. Y. — Naredniki, ki kličejo listo vojakov v svoji stotniji, še precej dobro zmagujejo razna imena, ki so vse od Adama Sczytkowszckya do Jožeta Fržmaga. Toda ko je prišel narednik do imena Ng, katerega nosi Kitajec Charlie iz New Yorka, je narednik omagal in rekruta kliče z enostavnim imenom Čarli. KUHAR SE JE OBESIL NA LADJI Detroit, Mich. — Richard Pinks, star 32 let, doma iz j Painesville, O., ki je bil za ku-j ha na tovornem parniku Wil-I liam C. Corey, se je na ladji obesil. Poslušajte radijski program Nocoj bodo oddajali na postaji WHK zanimiv program, ki bo posvečen Slovencem. Program bo od 10:30 do 11:00 zvečer. Med drugim bo podan tudi govor, ki ga je imel župan Lausche ob priliki svojega ustoliče-nja v pondeljek 10. novembra. Ne zamudite tega programa, bo prav zanimiv! Nemci ne morejo pred Moskvo nikamor naprej Nemška poročila zatrjujejo, da so nemške čete prodrle do morske ožine, ki deli polotok Krim od Kavkaza. Kar se pa tiče fronte pred Moskvo se pa namiguje iz Berlina, da je nastal tukaj zastoj, kot na francoski fronti v zimi 1939-40. Poročila iz Moskve pa zatrjujejo, da Rusi neprestano napadajo Nemce in to severno in južno od Moskve. V nekaterih sektorjih so pognali Rusi Nemce do pet milj nazaj. Pri Kalininu, 95 milj severno od Moskve, Nemci že štiri dni napadajo z vso silo, toda ni se jim posrečilo prodreti ruske linije. -o- Francoski vojni minister se je ubil Vichy, Francija, 12. nov. — General Charles Huntziger, star 61 let, francoski vojni minister v Petainovi vladi, se je danes smrtno ponesrečil. Letalo, v katerem se je vračal iz Afrike, je treščilo v južni Franciji. General in sedem drugih oseb v letalu je zgorelo. Huntziger je bil eden izmed zastopnikov Francije, katerim je Hitler narekoval mirovne pogoje v juniju 1940. -o-- Apel na kongresnike Svetovna demokracija bo obstala le, ako bo kongres Zed. držav spremenil nevtralno postavo, kot to priporoča predsednik Roosevelt. Senatna zbornica jo je že sprejela. Zdaj je predlog v poslanski zbornici. Vsak državljan naj bi poslal brzojavko ali pismo na svojega kongresnika in ga pozval, naj glasuje za predlog administracije. Čestitamo! Jutri, v petek 14. novembra, praznuje naš novi elevelandski župan svoj 46. rojstni dan. Gotovo se bodo naši cenjeni čitatelji strinjali z nami, če v njih in našem imenu izrečemo g. županu naj iskrene j še čestitke ob tej priliki. Bog Te živi, Frank in ohrani narodu še mnogo let! -Uredništvo Ameriške Domovine. flMERIŠKi\Wo©M©VlM AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ V ^O \ „ nvimTATCr ummmn L v_AMERICAN HOME . ' - '■žss^ ---------- -—'--------— I CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. iz taborišča m ni, bilo mogoče izdr-l v pretepanje, umaza-pei1lo> s katerim IjL.1 v taborišče smo mo-l sami, — uši, zaušnice in • v lit ^rica^ovanJe smrti fe, utek, zaradi muh in Bin 6ga PiJane£a nor~ K Je bilo preveč za nas; IL1 čudi> se sPri-■ l Sa v taboriščih upira- ■r j0 stražnike, ubijajo M. Poskušajo pobegniti? K Kroži, če ostanemo v K pr*v tako kakor če po- ESegniti, s to razliko, HmSU VSa^ ma'° uPan-ia> ž|vo glavo. ■P5®5 Je zbralo in dogo-1. ^skusimo pobegniti. H^ v tem taborišču bilo Ifjjl smo pa bili vse- ; vedno pijani vstaši ] !sis ^Pomniti vsakogar ' id so se vstaši dobro S° v sv°ji hišici na smo se spla- | ■tfiVj ■'J1 se plazeč po tre-t^ skoznjo in skrili ■UjJ^ed zoro smo prišli k, e Proge blizu kopri- J Zavora, kjer je stal , (fja Vprašali smo že- , «am je viak name. l,ani je odgovoril, da j v. proti Zagrebu, smo se t spiski voz, ki je bil * "teli i 0In in se tako sre-do bližine Zagre- j Hot .86 posloviIi med se-' ,etri nekaj dni skriva. j ' veneh smo vsak večer * k t 1 Jugoslovanskega tHo?ona: Ta radio •ie ■ §Njj0Z^ Za vse ljudstvo v ; j k Je med Italijo in L^dvisno" %0„erj_e med Italijo in Hot*** ravno tako Pri_ 'Vc misli, je več do- : i^l e°dvisni" je edini in,j gospodar nem-! ^ Ratsche. Kar on' 'k Ve!j0ra zgoditi. Pave-1 $" krat poiskusil zne-j^štva," ter se bolj H.^u, pa je Katsche sPretno preprečiti, smisle ^ Hrvati in itali-Je zelo pogosto pri-V' ih' Y vstaških vr-^ tistimi vstaši, ki t iti j ki niso prišli iz t! C« ''' drugih zamejskih :'\>> ' Pr. kdo pobegne iz v Nemčijo in Pave-} olj| JeSovo izročitev, ga j^nj^ takoj izroče. Z Vsli ,s6 ' kajti itali-ian" Jvjfj vedno branijo vr- | Pobegnili iz "ne- s',*o s 80 Jih preganjali s bali preganjanja. V^t) ^agreba pobegnil ^aon' k* že več v Ljubljani, da ga Pavelič je zahte- pijanske oblasti vr- h da tovarna ^0re delati, a ita-5' ga nočejo vrni-aVelič svojo zahte-S >°n°vil. — Vendar if Hrvati in Slovenci | h^f razlike v sovra-hža in Italije; so-% 0 obe vrinjeni div- v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.M Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po požtl, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raraiaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mail, 13.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 pet year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 265 Thur., Nov. 13, 1941 Vseslovanski kongres Koncem tega tedna se bo vršil v Pittsburghu, Pa. vseslovanski kongres. Kakor se govori in piše se bodo na tem kongresu sestali zastopniki vseh ali vsaj večine slovanskih narodnosti, menda tudi slovenski. Kot se sliši je namen tega kongresa organizirati vse slovanske narodnosti v Ameriki, da podprejo predsednika Roosevelta v njegovi inozemski politiki. Če je samo to namen tega kongresa, potem je cilj izgrešen. Če je namreč kdo, ki bi moral podpirati Roosevelta v njegovi borbi za svetovno demokracijo, potem je to Slovan. In tudi to vemo, da ga podpirajo in so ga podpirali od vsega začetka vsi Slovani, če izvzamemo ruske komuniste. Ti so se ravnali po vremenski napovedi iz Moskve in sabotažirali vse, kar je bilo proti Hit-lerjevi-Stalinovi politiki, dokler sta bila še pajdaša. Zdaj, ko je napravil Hitler s Stalinom to, kar je napravil z drugimi, ki so nasedli njegovim besedam in paktom, so se komunisti naenkrat obrnili in podpirajo vse, kar je naperjeno proti Hitlerju. To bi bilo vse prav, če bi ne vedeli, da je trenutno zadržanje komunistov umetno. Oni so proti Hitlerju samo zato, ker je ta proti njim in ne zato, ker Hitler ogroža vse demokratske narode na svetu. Saj so bili naciji in komunisti v Ameriki tisti, ki so delali roka v roki proti vsaki pomoči Angliji in delali v potu svojega obraza, da bi zavrli kolo v ameriški obrambni industriji, najsi je Roosevelt govoril, d& je la obrambna industrija namenjena v pomoč vsem narodom, ki se bore za svojo svobodo, za poraz hitlerizma. Hitlerjevci m Stalinovci v Ameriki so vzeli razporoko šele, ko je Hitler peljal svoje kohorte nad Rusijo. Ko je Hitler teptal Češko, Poljsko, Slovaško, Bolgarijo in Jugoslavijo, torej slovanske dežele, niso komunisti v Moskvi niti s prstom mignili. Da, ko je Hitler podjarmil Jugoslavijo, je bila Moskva prva, ki je Jugoslavijo prisodila Nemčiji in je prva izgnala jugoslovanskega zastopnika. Tedaj je bil čas da bi se bili združili Slovani, magari tudi v Ameriki in zavpili proti krivicam, ki se godi Slovanom. Toda vse je bilo tiho in ruski komunisti so naprej nadvse prijateljsko rokovali z naciji, tako v Ameriki kot drugje, po svetu. Zato se pa mi ne moremo ogrevati za predstoječi slovanski kongres, ker ne zaupamo tistim, ki ta kongres sklicujejo. Nekaj teh voditeljev poznamo kot bivše (ali morda tudi sedanje) komuniste. Tem ne zaupamo ker močno sumimo in imamo opravičljivo sumnjo, da za tem kongresom ne tiči vseslovanska ideja, ampak propaganda za komunizem, kampanja za nove člane komunistični stranki. Slučajno, morda samo slučajno, je kongres sklican prav v času, ko je razglašena kampanja za komunistično stranko, ki se bo vršila od 15. novembra do 15. januarja. In če so nekateri voditelji, nekateri, pravimo, tega vseslovanskega kongresa komunisti, potem nam ni zamere, če denemo dve in dve skupaj in vključimo vseslovanski kongres v kampanjo za novo članstvo komunistične stranke. To je vzrok, da se ne moremo ogrevati za ta vseslovanski kongres. Ko smo vprašali osebo, ki nas je prišla nagovarjat za to idejo, če je komunističnega prepričanja, ni hotela reči, da je, niti da ni. To nam je dovolj! In ta oseba zavzema v tej akciji eno vodilnih mest. Na smeh nam je šlo, ko nam je ta oseba dopovedovala, da je namen organiziranja Slovanov v Ameriki moralna pomoč predsedniku Rooseveltu. Tej osebi smo povedali, da smo stali mi za Rooseveltom 100%) od vsega početka, to je, da smo bili za Rooseveltom in njegovimi idejami in principi že v času, ko so bili nekateri sklicatelji tega vseslovanskega kongresa 100% proti Rooseveltu. Za te ljudi je pač potreben tak kongres, ne pa za nas, ki nismo šli niti malce s poti Rooseveltove inozemske politike. Zdi se nam, da hočejo nekateri izrabiti vseslovansko idejo v svoj lasten dobrobit in morda tudi krinkp, da se operejo za pretekle grehe. In ali jim naj mi pri,tem pomagamo? Če so odkrito za Rooseveltom tisti, ki se niso strinjali ž njim od vsega početka, naj se kar organizirajo in skesani pridejo nazaj v demokratske vrste. Mi smo tam že davno, torej se nam ni treba šele organizirati. Če ima vseslovanski kongres še kak drug namen, ne vemo. Nam se zdi, da nima prav nobenega pomena, vsaj v Ameriki ne. Pozabiti namreč ne smemo, da smo mi v Ameriki, ki smo se tukaj naselili, postali ameriški državljani in prisegli na ameriško ustavo, Amerikanci. Ameriška demokraciji! je mogla obstati le radi tega, ker tukaj ni nobenih plemenskih bojev. Tukaj v politiki ni, ali vsaj ne smelo bi biti Poljakov, Čehov, Rusov, Slovencev, Italijanov. Vsi smo Amerikanci in nič drugega kot Amerikanci. Kakorhitro se bodo organizirali ljudje enega pokoljenja v skupino, se bodo organizirali ljudje drugega pokoljenja in boj med posame-znemi plemeni bo tukaj, amerikanizem, podlaga največje demokracije na svetu, bo izginil. Nekateri pravijo, da bomo Slovani v Ameriki, če se združimo, lahko m nego pomagali so bruto m v Evropi. V to ne verjamemo. Ko se je vadljalo leta 1918 za primorske Slovence, niso Čehi, ki so sedeli pri mirovni konferenci, ganili niti z mezincem za Slovence. Znano je, da Rusija ne pozna nobenih Slovanov dlje kot do Belgrada. Torej Rusija je pri- pravljena sprejeti k sebi Bolgare in Srbe, ne pa Hrvatov in Slovencev.. Po našem mnenju je potrebno, naj vsaka narodnost v Ameriki pomaga, kar je pač mogoče, svojim ožjim bratom v stari domovini. Ne zanašajmo se na druge, recimo severne Slovane, da bodo pomagali balkanskim Slovanom. Zato pa, mesto da bi ameriški Slovanci cepili svojo moč in šli po kostanj v ogenj za druge, pomagajmo sebi in svoji domovini. Le potem se nas bo slišalo. V družbi z drugimi bo naš mal glas lahl^o prevpit po močnejših. Torej, kar se tiče tega vseslovanskega kongresa, je po našem mnenju samo to, da hočejo nekaterih po hrbtih drugih plezati do korit. Kdor jim hoče slediti, jim je na prosto voljo, mi jim ne bomo. Naj bi bili ti ljudje v prvi vrsti dobri Amerikanci in potem bodo lahko rekli kako besedo za svoje brate in sestre onkraj morja. Da smo gornje napisali, nas je vodilo samo eno vprašanje: kako naj se vsedemo k mizi z ljudmi, katere poznamo kot komuniste in o katerih vemo, da njim ni mar svetovna demokracija, ampak svetovni komunizem, ki se morda trenutno skriva pod plaščem panslavizma? Tiste pa, ki so nasedli tej vseslovanski ideji, pa svarimo: bodite previdni, da se ne boste kesali! I BESEDA IZ NARODA Jeremija se skuša rešiti P. Bernard Ambrožič OFM L BOŽIDAR JAK AC PRAVI: "Z bolestjo sem opazoval te smešne in lažnive borbe med strančicami že itak majhne skupine Slovencev. Znova sem spoznal, da niti v tujini ne moremo- živeti brez strastnega medsebojnega pobijanja. Ali mar s tem razodevamo svojo narodno in kulturno bitnost? Drug drugemu podiramo, ker ne moremo živeti brez zaničevanja svojcev in brez spoštovanja tujčevega biča." Ti, ki si se lotil branja tegale nesrečnega Jeremije v tretji izdaji, ne beri prehitro naprej. Postoj nekoliko, pomisli malo, potem beri gornje besede še enkrat. In ko "jih boš še enkrat prebral ali prebrala, niti potem še ne beri naprej. Vrni se nazaj k gornim b^.e.d^TOt i« se jih nauči na pamet. Ko jih boš znal dvakrat, trikrat zapovrstjo na pamet povedati, najprej z zaprtimi očmi in potem tudi z odprtimi — tedaj šele čitaj dalje te vrstice in jih skušaj razumeti. Te važne in zelo pomenljive besede je zapisal slovenski umetnik slikar Božidar Jakač, ki je pred leti prišel pogledat v Ameriko in je z bistrim očesom opazoval dejanje in nehanje ameriških Slovencev. Slikar Božidar Jakac gotovo še ni popolnoma pozabljen med nami. Mislim, da je marsikdo bral njegovo knjigo o Ameriki, ki je izšla pred skoraj desetimi leti v Ljubljani pod naslovom: Odmevi rdeče zemlje. Iz tiste knjige sem prepisal zgornje besede, kjer sem jih našel na strani 214, druga knjiga. Če si me ubogal, rojak, če si me ubogala, rojakinja, in sta res Jakčeve besede vsaj dvakrat prebrala, ali pa sta se jih res morda celo na pamet naučila . . . sta najbrž kar Sama od sebe spoznla, kako zelo so na mestu in kako zelo so resnične. Če so bile resnične pred desetimi letiv kako so šele v naših dneh! Res! Najrajši bi človek dejal : Tu imaš šopek globokih misli, dragi rojak, vzemi si jih za svoje, pojdi svojo pot in sam tuhtaj dalje. Ne sili vame, naj ti začnem drobtinčiti besedo za besedo in jih morebiti še žvečiti in prežvekovati zate! So jedi, ki gredo skozi usta kar naravnost na svoj cilj — brez grizenja in žvečenja in prežvekovanja. Odpreš usta, pa je sladka stvar že v želodcu. Tudi duševna hrana je včasih taka. Odpreš knjigo in či-taš. Pobiraš besedo za besedo in nič nimaš zoper. Vendar ti ne seže vsaka beseda enako naravnost do srca. Kar naenkrat naletiš na nekaj stavkov, ki so čudno drugačni od drugih. Začutiš, da se niso nič ustavili v tvojih mislih — kakor se le-montski med nič ne ustavi v ustih — iz oči so skočili naravnost v tvoje srce! Tako se ti godi, ko bereš knjigo Božidarja Jak9a in nenadoma zadeneš na besede, ki jih — upam — zdaj že resnično na pamet znaš. Potemtakem bi jaz nabolje naredil, če bi zdajle nehal ropotati po pisalnem stroju. Do zdaj se nisem še nič pregrešil, ker sem te samo na Jakčeve besede opozoril. • Sam pri sebi sem kar prepričan, da bi najbolje naredil. Vendar se zdi, da sem med tistimi, ki so obsojeni, da morajo dostikrat narediti iz medu -— chewing gum . . . Prizanašajte! Nerodna reč je to, pa je že tako na svetu, da mora na njem živeti vsakovrstno čudaštvo. Vsega pa tudi nisem sam kriv. Včasih pišem sam od sebe, včasih' po naročilu. In v temle trenutku si domišljam, da pišem—po naročilu. Ne mislim na tista naročila, ki jih včasih kje na cesti mimogrede dobim. Ta, ali oni me sreča in pravi: Kdaj. bomo pa spet kaj od Jeremijata brali? Posmeje-va se in greva vsak svojo pot. Naj po pravici povem, čemu bi skrival? Ko sem se poslavljal od seje JPO, SS v Chicagi, so mi "naročili," preden sem napravil med vrati poslednji poklon na račun.slavne zbornice, da naj še pišem. Niso ravno dejali, da naj pišem o Jeremiju, samo to se dejali, da naj pišem "take članke." Zdaj boste seveda dejali, da sem malo otročji, malo pa domišljav. Nič za to, saj je lahko oboje res. Saj bi ne bilo nič fletno na svetu, če bi ne bilo med nami te sorte ljudi. Vendar si domišljujem — domiš-Ijujem torej! — da sem povedal tisto reč iz drugega razloga. Zato sem jo povedal, da ne bom le jaz sam vsega kriv, da bo še kdo drug nosil soodgovornost za tega — tretjega — "Jeremijata"! Saj res! Že naslov sam se bo komu upiral. Sit bo že Jeremijev in jeremijad. Ali bi se na dal najti drugačen titel? Lahko bi dejal to, lahko bi zapisal ono. Pa ne bom ne tega ne onega. Saj smo domači in lahko se med svojimi na domačnost sklicujem. Nekaj zelo ' našega in domačega je, če kdo | prepričevalno prikima in reče: je—v tretje gre rado . . . Opravičila torej — več ko' dovolj. (Dalje) —--o-- "Z vero v vstajenje" Kratek opis prvega dejanja. Prične se v hiši Jakoba Kre-menca, delavca in bivšega Amerikanca, ki ga je nekaj mesecev po Hitlerjevem udaru ' na Jugoslavijo zajelo gibanje "V for Victory." Žena Ana in hči Malka pogrinjata mizo Sa večerjo. Malka se huduje, ker očeta in zaročenca Ivana Kneza ni tako dolgo domov. "Če je Ivanu več politika kot jaz, naj se kar s politiko poroči!" se huduje dekle. Toda mati jo potolaži, češ, v težkih časih živimo, svet tlači krvava mora in možje, ki niso neobčutni za vso to grozoto, se ne morajo ukvarjati z mislimi na ljubezensko uživanje. Dolžnost žen pa je, da so jim pri njihovem delu v oporo, ne pa, da bi jih ovirale. Malka se poda, prizna, da ima mati prav. Ko je sama, pride v vas Peter Grbec. Še mlad toda pohabljen delavec, ki že dolgo sili za njo. Fant je zelo zagrenjen in piker napram Malki, ker si je bila izbrala drugega. Toda ona mu pove: "Ljubezen se ne da prisiliti . . ." In Peter že odhaja, preklinjajoč svojo smolo in obetajoč Ivanu maščevanje, ko prideta domov Kremene in Ivan. Peter stopi za vrata. Pri-šleca ga opazita šele čez čas in tedaj ga Kremene povabi, da ostane, ker ima "polno torbo veselih novic." Toda Grbec se izgovarja, da mora na delo ter potuhnjeno odide. Ivan nejevoljno gleda za Grbcem". Fant mu ne ugaja, njegovo obnašanje mu vzbuja neprijetne slutnje. Zato omeni Kremencu, da ni prav, da temu človeku toliko zaupa, češ lahko bi jih izdal nacijskim krvnikom. Toda Kremene se dobrodušno smeje Ivanovi bojazni, ker ne verjame, da bi bil Grbec zmožen česa takega. A Grbec je isti čas že na svoji Jude-ževi poti . . . Pri večerji pripoveduje Kremene, da je srečal v mestu nekega bivšega Amerikanca, ki mu je povedal mnogo novega o svetovnem položaju — kako Hitlerju ne gre vse po volji in računih v Rusiji, kako se mu podjarmljena ljudstva čedalje bolj upirajo itd. Jedva pa skonča svojo žgttctbo, ko se za-čujejo skozi okno oddaljeni klici: Gori! Gori! Moža skočita k oknu in vidita, da gori skedenj prijatelja Toneta Mohorja. Ivan hoče takoj steči na mesto nesreče, toda zdaj je Kremene tisti, ki ima neprijetne slutnje in ko vidi prihajati proti hiši skupino moških, pregovori Ivana, da se umakne skozi kuhinjsko okno na vrt in zbeži. Kmalu nato pridejo nacijski šturmarji — po Ivana. Ker fanta ne najdejo, si njihov vodja privošči opremo v Kremenčevi hiši, da nad njo strese svojo jezo. Marksova slika, slika kipa Svobode, starinsko razpelo, knjige iz Kremenčeve knjižnice, vse razmeče po tleh kakor pravi vandal, da s tem pokaže, da nacijem ni nobena stvar na svetu sveta. In Kremencu zabičuje: "Vaš bog je poslej Hitler! In "Mein Kampf" vaše edino sveto pismo! A nacijska svoboda je edina svoboda, ki jo boste poznali poslej — in komur ni všeč, naj se pripravi na pot v krtovo deželo!" Ampak ko divjak uzre Malko, se pomiri in postane celo priliznjen. Nazadnje se poslovi z obljubo, da se naslednji dan spet oglasi — in pri tem pomežikuje ogorčeni Malki, ki se dobro zaveda, kaj pomeni njegova obljuba. Komaj naci odide, že je Ivan v hiši — razkačen ko gad. Kremene in Malka ga komaj pregovorita, da se pomiri in ne naredi kake neumnosti. Kremene ga nato nagovarja, da bi zbežal v gore, kjer ve on za skrito ogljarsko kočo; Malka, kateri je znana pot, ga bo povedla tja. Možu je namreč jasno, da je Grbec v svoji zagrenjenosti, ker mu je Ivan "prevzel" Malko, fanta ovadil nacijem in da ni zanj več drugega izhoda kot beg. Preden pa Ivan odgovori, pribežijo k Kremencu Mohorjeva žena Francka in dva delavca, ki povesta, da so naciji Mohorja uklenjenega odvedli s seboj. Francka je vsa obupana. "Nikdar več ga ne bom videla!" obupuje vsa solzna in prosi: "Pomagajte mu!" Kremene premišljuje. Nato vpraša delavca Gašperja, kako dolgo je že, odkar so ga odpeljali. "Pet minut," se glasi odgovor. Tedaj se Kremencu porodi ideja. Ženskam naroči, da povežejo v culice najpotrebnejše stvari ter se takoj odpravijo na pot v gorsko skrivališče. Moškim pa pravi: "Morda jih še prehitimo, kajti mi poznamo bližnjice. ... In v soteski ob reki, koder vodi cesta, je še ob svetlih nočeh neprodirna tema ft In moški odidejo, da poskusijo rešiti Mohorja iz nacijskih krempljev, a ženske se mrzlično pripravljajo na beg. Dramo, ki jo je spisal Ivan Jontez, bo vprizorilo dramsko društvo "Ivan Cankar" v nedeljo dne 23. nov. v Slovenskem Narodnem Do^iu na St. Clair Ave. Čisti preostanek je namenjen skladu, ki ga zbira v pomoč žrtvam nacijskega terorja v stari domovini Jugoslovanski pomožni odbor. V igri bodo nastopile naše najboljše igralske moči. Osebe, ki nastopijo že v prvem dejanju, bodo igrali: Kremenca Va-tro J. Grill, njegovo ženo Ano Caroline Hodnick, Malko Anica Čebul, Ivana Max Traven, Francko Olga Marn, Grbca Louis Zorko in nacijskega vodjo John Čeh. Publicijski odsek Misli po volitvah Cleveland-Newburgh, O. — Po navadi, ko minejo volitve, pa postane vse tiho če izpadejo volitve po naši želji ali ne. Leto-inje volitve pa ne smejo kar ta-<0 mimo nas, da bi se ne spomni i na ta tako pomenljiv dan za aaš slovenski narod, čeprav je :a naš ubogi narod tam doma preganjan in teptan na svoji astni zemlji, pa se tu v tujini ta •od dviga pod svobodno zvezdna-o zastavo. Ta dan letošnjih volitev naj jstane v srcu vsakega zavednega Slovenca in Slovenke, saj smo ga )a tudi tako željno pričakovali, ;er smo Slovenci imeli prvič pri-iko v zgodovini mesta Cleve-anda, da smo oddali svoj skrom-li glas slovenskemu kandidatu la župana. V veliko veselje nam ie bilo, ko smo culi na radio poročilo volivnega odbora, da je iaš rojak Frank J. Lausche izvoljen županom mesta £levelan-la. Zdelo se mi je, kot da se prebujam iz sanj in kar verjeti ni-jcm mogla, da je resnica in nam bo mogoče celo s elevelandskim županom slovensko govoriti, čeprav je toliko drugih narodnosti v tem mestu. Najbolj pa je razveseljivo to dejstvo, da Slovenci nismo še likdar delovali na nobeni akciji ako skupno, kot ravno pri letošnjih volitvah. Videti pa je bilo, da se tudi me drugimi na-lodnostimi letos ni volilo po stranski, ampak je vsak volil po svojem prepričanju. Dragi mi rojaki; naj ta vez, ki nas je vezala pri zadnjih volitvah ne razpade, ker to je bil šele naš začetek, kajti če bomo hoteli še kam dalje, bomo morali tudi v bodoče skupaj držati. Le v slogi je moč. Veseli smo naše zmage in ponosni smo na našega novega župana. K mnogim čestitkam, ki jih je prejel naš novoizvoljeni župan Frank J. Lausche, se pridružujem tudi jaz že-leč mu obilo uspeha, da bi deloval v zadovolnost vseh državljanov. Bog blagoslovi vse Tvoje delo. Iskrene čestitke! Apolonia Kic. -o- Vabilo na veselico mu na 6818 Demson Prav prijazno vabimo ^ še znance in Priiatel;|e.|anst< Clevelanda, posebno našega društva, da se u j,, plesne veselice. Vstopi®^ mo 25 centov. Torej ta nje v soboto večer, , k.\tjMi. James SteP*.tw " Društvo sv. Križa št. 214 j KSKJ v Clevelandu priredi plesno veselico na Martinov večer, ■ 15. novembra, v Slovenskem do-! Lepo bo 1 fi n"vSj Prihodnjo nedeljo« * • ^J bra ob 3 uri popolda" Pp ptl Mladinski pevski tbor J ma na Waterloo R°ad' ^M S * ' ■ senski koncert, iSro "Zgubljeni raj" P°d ''M Mr. Louis šemeta i" blaja. jijubiM Igra s petjem 3e P vjsCW pravljica in se godi na gradu. . Kjer pa ravno nej11 stvo, kraljica Agn0*^ ^M svoj god, je v gradu v razpoloženo, vse je v * ^ jV lenih kostumih, PleSJ pel "Minuet" v njeno ča7„j/i "ober štajriš," "p°lk?' ^M druge plese, v domač'« nošah vse je veselo in P pe pesmi. . Tem potom mladU%f vabi vse prijatelje P ,0*t častne goste, da nap® rano S. D. Doma do ^ Ji tička. . e ii^l' župan Frank Lau^ A obljubil, da nas Pose Jjeii J nam spregovori PiU ^li^I Med vsem tem v flji gradu, bo pa Mr. A».g OT posnemal premikaj0 j/f-a "technicolor" in tako Jj program, potem se vSl iz gradu v spodaj f tam bo prosta Torej na svidenje v novembra, ob 3 un, joo S. N. Domu na W«* Za Mladinski Pe p/f4 D. Doma na Waterloo Jennie Seve^ Po volitvah iz ----r Dobili ste za marljivo delali in ta 0]j|At leli. Z zmago in v/'s šega rojaka Sloven^^l. skim županom je \ lo in trud vsem tisti"i.^ ^ neumorno delali za 1 tf ^ nika Frank J- La^ op ^ nom. Gotovo bo z*1^/1 tega lista, kako se If ^ ^ vardi, kjer je 31 P" ^ ^ venski pricinkti j/ ^ kot polovico j thin 3862. VeČin* .>>1\ nih za Blythina j^ rjjh, cinktov, kjer je vencev. Ti priči'1* ; ski obali. Da se Je z* J« veliko število ^V^/šr Lauscheta, je p^ S^^J.Jc ničnemu delovaM ^ • * ^ demokratskega^ 1 ■jJ^®, kampanjski nač^l^j. j«^. Penko, načelnica . j^1 in pa orgf&nizac'J1 IPii. štev za izvolitev (Dalje na 3 ■ "Silverhill je po nemško Sil-berberg in Silberberg se piše Židinja, ki se je omožila z indijanskim poglavarjem. K njej moram!" "Kako —? Jo poznate?" "Da! Če se namreč čisto ne motim. Res gol slučaj je, da sem jo našel v vaši hiši —. In ta slučaj mi utegne še mnogo koristiti. Madame, zelo ljubeznivi ste bili —. In zato se vas drznem prositi še za eno uslugo —." "Če morem, vam rada ustreženi!" "Nikdar še niste govorili z damo?" "Ne." "Lahko pa bi se zgodilo, da bi kedaj načela pogovor z vami. Prosim vas, ne omeniti ji, da sem vas obiskal in kaj sva govorila! In povejte, prosim, tudi kuharici, da ne sme pripovedovati Indijankama o mojem obisku in tudi ne, kaj vam je pravil tisti detektiv o laži-Hun-terju." "Kuharica ničesar ne ve in ji tudi ničesar ne bom pravila. Le kar brez skrbi bodite! Res nameravate obiskati damo?" "Na vsak način!" Zahvalil sem se ji za njeno prijaznost, se poslovil ter odšel po stopnicah v nadstropje. Ko sem pozvonil, mi je odprla služkinja. Indijanka je bila. Niti vprašala me ni po imenu, besede ni rekla, peljala me je po ozkem hodniku in odprla vrata. Stopil sem v razkošno oprem- ljeno sobo. V sosednji sobi so zašuštela krila, zastor se je od-grnil in pred mene je stopila — •Judita Silberberg, Židinja, znanka izpod Almadena. Precej časa je minilo, odkar sva se zadnjikrat videla. Tisti-krat je bila zaročena z Zvito kačo, poglavarjem Yumov. Spremenila se je, pa ne v svojo škodo. Zrastla je, lepša je bila bujnejša. Seveda pa se ji je na prvi pogled videlo, da s^ zaveda svoje lepote in da jo zna tudi dobro izrabiti. Dovršena ko-ketka je bila. In menda tudi bogata povrh. Pristne deman-te je nosila na vratu in na zapestjih. Prvi hip me je spoznala. Pol v veselju pol v zadregi in skrbeh me je nagovorila po špansko : "Vi, senor — senor —! Kako prijetno iznenadenje —• ! Res prav želela sem si, da bi vas še kedaj videla —. Prosim, vstopite v budoar! Sesti morate k meni! Mnogo mnogo si imava pov.edati!" Prijela me je za roko in me peljala v budoar. Sedla sva na divan. Da, lepa ženska je bila! Pa na temenu se ji je belil prhljaj, lepo izoblič^ni vrat tisti dan še menda ni prišel v dotiko z vodo in milom in rožnati nohti so bili črno obrobljeni. Držala me je za roko, me nagajivo pogledala in začela: "Priznati vam moram, da se vašega imena ne spominjam več! Ali ni to nedopustna pozabljivost?" "Vsekakor! Posebno še, ker ste mi pravkar zatrjevali, kako ste si želeli, da bi me še kedaj spet videli!" "Ne zamerite! Človek toliko vidi, sliši in doživi, da se na podrobnosti ne spominja več. Če se ne motim, ste imeli dve imeni, pravo ime in tisto, ki so vam ga dali Indijanci. Kako so vam že pravili —? Roka ali noga, nekaj takega je bilo poleg —. (Dalje prihodnjič.) --o- Prva rusko-finska vojna stane finsko vlado nad pol milijarde švedskih kron in približno toliko znaša po vojni povzročena škoda. PO VOLITVAH V 32. VARDI (Nadaljevanje z 2 strani) tere predsednik je bil Zaman, ki je imel v svoji sredi zelo dobre delavce in delavke, katerim gre priznanje in kredit za njihovo delo. Oba kluba sta v vseh ozirih harmonično delovala z regular nim demokratskim klubom v var-di, katerega predsednik je John Lokar ml. Naše slovenske žene, katere je bil organiziral načelnik kampanjskega odbora Joško Penko, so hodile pred volitvami in na volivni dan od hiše do hiše in opominjale volivce, da' gredo gotovo volit na volivni dan in volijo za župana Frank J. Lau-scheta. Kar kosale so se med seboj, katera bo obiskala več hiš. Rad bi vsako posebej omenil, a žal nimam vseh imen. Vsem tistim, ki ste količkaj pripomogli in pomagali, da se je naša varda tako lepo pokazala s 9266 glasovi za župana Lauscheta, naj bo na tem mestu izrečena najiskre-nejša zahvala. John Rožanc, vardni vodja. -o- Vsem lepa hvala Še vedno meni in moji soprogi šumi po glavi tisti v srce segajoči glas "surprise," katerega sva doživela v soboto večer, 18. oktobra. Bilo je nekako takole. G. kanonik Oman nama piše, da se v nedeljo ne more vršiti seja skupnih društev radi slavlja podružnice št. 47 SŽZ, zato pridita oba v cerkveno dvorano v soboto večer ob pol osmih. Je nekaj zelo važnega. Midva z ženo sva si mislila, ker sva oba zastopnika, da mora biti že nekaj važnega, če nam piše Father Oman in sklicuje sejo. Ob določenem času se z ženo podava proti cerkvi sv. Lovrenca. Na 80. cesti pa nama pride nasproti Mr. Anton Meljač s knjigo pod pazduho in pravi: "V dvorani je že luč, kar hitro stopimo, da bo prej seja končana." Po 81. cesti pa pride Mr. Resnik, ki nam vošči dober večer. Tako smo vsi skupaj odšli v cerkveno dvorano. O, strah in groza, ko zagleda-va pogrnjene mize in vse polno najinih prijateljev, pa še nisva vedela kaj vse to pomeni, ko nama končno Mr. Resnik pove, da je vse to za najino 35 letiiico zakonskega življenja. Torej to je tista važna seja, sva si mislila. In ko sem |e kanonika Omana vprašal, zakaj so se zlagali, da je nocoj važna seja, so mi rekli, da ni nikjer 'zapisano, da bo nocoj seja. Zapisano je le, da jutri ne more biti in pridita nocoj. Saj je res važno, ko. se pa z vama veselimo, da sta dočakala 35 letnico srečnega zakonskega življenja. Prav lepo se zahvaljujeva najinim otrokom za udano otroško hvaležnost in ljubezen do svojih staršev. Najlepša hvala pa Mr. Anton Meljaču in Jacob Resni-ku, ko sta se trudila, da sta spravila skupaj toliko naših prijateljev. Dasi sva bila nekoliko nevolj-na na g. kanonika Omana, ki so naju na tako zvit način zvabili v dvorano, pa se vseeno prav s hvaležnim srcem zahvaljujeva za tako lepo vodstvo programa in krasne čestitke. Prav tako lepa hvala Rev. Slapšaku in Rev. Ba-zniku za tako lepe govore in čestitke. Hvala g. Ivanu Zormanu za tako lep govor. Hvala nečakinji Miss Marion Maver za res krasne deklamacijo. Prisrčno se želiva zahvaliti vsem številnim prijateljem za udeležbo in sicer: Mr. in Mrs. Michael Vrček, mL, Mr. in Mrs. Jos. Vrček, sin, Mr. in Mrs. John Maver, mL, Mr. in Mrs. Frank Sever, Miss Eleanor Vrček, Mr in Mrs. Anton Stepic, Mr. in Mrs. John Daničič, Mr. in Mrs. John Kodek, Mr. in Mrs. Jos. Vrček, brat, Mr. in Mrs. Ludvik Vrček, brat, Mr. in Mrs. R. Mi-•lar, Mr. in Mrs. Anton Stepic ml., Mr. in Mrs. Jos. čierne, Mrs poklanjajo prisrčne želje: naj venčajo večer življenja spomini dragi, mir, veselje. -o- Govor ministra Sava Kosanovica Uršula Kodek. Mr. in Mrs. Anton Meljač, st., Mr. in Mrs. J. Resnik, Mrs. Frances Sever, Mr. in Mrs. Ig. Koračin, Mr. in Mrs. Ig. Ran-gus, Mr. in Mrs. Jos. Kovač, Mr. in Mrs. Martin Lindič, Mr. in Mrs. Andrej Režin, Mr. in Mrs. Frank Barle, Issler Ct., Mr. in Mrs. Anton Kordan, Mr. in Mrs. J. Keglovič, Mr. in Mrs. 0. Gli ha, st., Mr. in Mrs. 0. Gliha, ml., Mr. in Mrs. J. Simončič. Mr. in Mrs. Florijan Cesar. Mr. in Mrs. F. Sneyder, Mr. in Mrs. L. Zupan, Mrs. Theresa Možic, Mr. Frank Kužnik, Mr. in Mrs. Silvester Paulin, Mr. in Mrs. Rudy Kenik, Mr. in Mrs. Andy Slak, Mr. in Mrs. Fr. Stražar, Mrs. M. Jerič, Mr. in Mrs. L. Simončič, Mr. in Mrs. A. Bol-din, Mrs. Frances Cvetko, Mr. in Mrs. L. Sever, Mr. John Vintar. Mr. in Mrs. A. Pelko, Mr. in Mrs. J. Stimez, Mr. John šustar-šič, Mrs. Gertrud Skubic, Mr. Jos. šuštaršič, Mr. in Mrs. Jos. Kenik. Prav lepa hvala Mr. Anton Grdina za govor in darilo, kakor tudi Mr. in Mrs. Jos. Grdina za govor in dar, Mr. in Mrs. Frank Opaškar, Mr. in Mrs. Louis Ferfolia, Mr. in Mrs. Ig. Pervanja, Mrs. Mary Draž, Mrs. Gertrud češek, Mrs. Theresa Le-Van, Mrs. Frances šraj. Mrs. Mary Papež, Mrs. Mary Pucel, Mrs. Agnes Žagar, Mrs. f\na Grozdanič, Mrs. Mary Slak, Mrs. Karolina Cergolj, Mr. Anton Pudel, Mr. Louis Papež, Mr. in Mrs. Gab. Rus. Prav lepa hvala tudi častitim olskim sestram za pismene če-titke in hvala pevskemu zboru Slovenija za lepo petje. Prav adano pa se zahvaljujeva Mrs. Josephine Stepic in Mary Mazer, ki sti toliko in tako dobrih ,'edil pripravile, s čimer sta gobovo imeli veliko dela in truda. vse naj vama bo Bog obilen plačnik. Dragi prijatelji, nimava do-/olj in pripravnih besed, s kate-imi bi se vam mogla žadostno :ahvaliti. Imava pa globoko uda-io srce za vse, ki ste se udeležili, /se vas bova ohranila v dragem spominu. In vi govorniki, ki vas ie bilo tudi precej in ki ste na-.na tako lepo izražali čestitke, sprejmite udano zahvalo. Posta. a sva vaša dolžnika, ker gotovo ie bova mogla nikdar vsega pogrniti, zato pa ta najin dolg izročava Bogu, da vam že na zemlji poplača s tem, da ste zdravi. Po smrti pa naj bo vaša duša poplačana v svetem raju. Vse, ki ste nama pripravili ta-io lep večer, vas bova ohranila v alagem spominu in bova za vas prosila Boga, da bi tudi vi dočakali pa ne samo 35 ampak 50 letnico poroke v zdravju in zadovoljstvu. Bodite prepričani, da vas bova ohranila v hvaležnem srcu. če sva pa mogoče katerega izpustila iz zahvale, nisva tega storila namenoma in se mu prav tako javno zahvaljujeva. Vsem še enkrat iskren: Bog pla- čaj ! Vam hvaležna Mihael in Alojzija Vrček. P. S. Sledeča deklamacija je bila podana slavijencema ome njeni večer: Za vajino 35 letnico Ivan Zorman Pozdravljena lepo, srčno, Zaslužna, ljubljena Slovenca, pozdravljena, o stebra dva župnije svetega Lovrenca! Let pet in trideset v zakonu živita za Boga in brate. Kot v davnih dneh, zakonca draga, spet gledata vesele svate. In svatje? Vajini prijatelji, sinovi, hčere, vnuki mali prišli smo skupaj, da hvaležnost in čast bi vama izkazali. Naj dobri Bog poplača Vama ljubezen, trud, skrbi stotero, ki vero, upanje, ljubezen razsipala sta s polno mero. Rodovi trije vama danes NAŠE STALIŠČE DO BOLGARIJE Washington, D. C., 31. oktobra. (JČO) — Članek vojnega odposlanca Kraljevine Jugoslavije g. podpolkovnika Ž. Ra-dojčiča o srbskih četnikih, ki smo ga objavili v naših poročilih št. 22 je bil v angleščini pri-občen v washingtonskem listu "Evening Star." Na ta članek je s posebnim ozirom na odstavek, v katerem je poudarjena razlika med' četniki in bolgarskimi "komiti" bolgarski poslanik v Washingtonu g. Naumov odgovoril v istem listu na neprimeren način. Spričo tega nedostojnega napada je kraljevi poslanik g. Konstantin Fotič poslal omenjenemu listu sledeče pismo, v katerem je podano naše načelno stališče do Bolgarske: "V pismu, priobčenem v Evening Star-u 24. oktobra je bolgarski minister v Washingtonu poskusil pojasniti razmerje med svojo domovino in jugoslovanskim narodom. Če bi jaz imel to občutljivo nalogo, predstavljati v Združenih Državah vlado države, ki je prostovoljno postala manjši prisrajč^ik sil osišča, bi brezpogojno molčal. Očividno je bolgarski minister drigačnih misli. Čeprav se nočem spuščati v razpravljanja s predstavnikom sofijske vlade, je vendar moja dolžnost, da v čast resnici navedem naslednja dejstva: (1) 17. januarja 1937. je moja vlada podpisala pogodbo večnega prijateljstva in ne-prekršljivega miru" z bolgarsko vlado. Aprila 1941 je bolgarska vojska vdrla v Jugoslavijo, brez kakršnega izzivanja ali kakršnegakoli prekršenja pogodbe, ki nikdar ni bila preklicana. To se je zgodilo v času, ko je naša država bila v smrtni borbi s premočnimi silami Nemčije in Italije. Na ta način je bolgarska vlada osta-a verna svojim izročilom iz let 1913 in 1915, ko se je utrujena srbska vojska borila ob strani Zaveznikov, Bolgarija pa se je odločila in porinila svojemu sosedu nož v hrbet. Zdaj je to napravila vnovič. (2) V svoji izjavi 24. aprila 1941. je predsednik Združenih Držav obsodil bolgarske napade s sledečimi besedami: "Bolgarija je neupravičeno napadla Jugoslavijo in Grčijo." Ta izjava je bila javna. Srbski četniki so neredne čete, ki nadaljujejo borbo Jugoslavije proti strašni neenakosti in z nezaslišanimi žrtvami za cončno zmago zaveznikov. Nič čudnega ni, da si s tako svojo sorbo ne morejo pridobiti spoštovanja predstavnika bolgarske vlade." Konstantin Fotič, minister kraljevine Jugoslavije »it :[: * OTVORITEV JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE New York, 28. oktobra (J.Č. O.) — Danes je bila otvorjena Mednarodna Izložba Ameriške Žene, ki so se je udeležile vse zavezniške države in z njimi tudi Jugoslavija s posebno okusno urejeno razstavo jugoslovanske obrti in umetnosti, ki lepo ponazoruje visoko stopnjo jugoslovanskega kultu rnega življenja. O t v o r itvi j ugoslovanskega dela razstave sta prisostvovala med drugimi ugledniki tucii jugoslovanski Kraljevi poslanik g. Konstantin Fotič in newyor-ški župan La Guardia. ske Kraljeve vlade v Londonu gg. Bogoljub Jeftič, dr. Boža Markovič in Miša Trifunovič. Tam sta tudi ministra gg. Franc Snoj, ki se odpravlja na pot v London in g. Sava Kosa-novič, ki je odposlanec jugoslovanske vlade pri Mednarodni konferenci dela v New Yorku. * * GOVOR MILOŠA CESARJA, PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V okvirju skupščine Mednarodne Organizacije dela v New Yorku je .govoril tudi odposlanec jugoslovanskega delavstva in v svojem toplo pozdravljenem govoru izrazil trdno prepričanje jugoslovanskih delavcev, da bo s skorajšnžim vstajenjem Jugoslavije in z zmago demokracij popravljeno sedanje težko stanje delavcev v Jugoslaviji. -o- Bivši šef policije v Kataloniji je bil obsojen na 25 let zapora. * V Egiptu je bilo lansko leto 16 primerov kuge. MALI OGLASI Gostilna naprodaj Proda se gostilna z licenco D-l in D-2 z vso električno opremo; j ako dober promet na vogalu. Najemnina s stanovanjem poceni. Nova tla, furnez. Hitremu kupcu se proda zelu poceni. Nahaja se na 1231 E. 61. St. Pokličite ENdicott 5812. * (269) Hiša naprodaj Proda se moderna hiša 6 sob in breakfast nook ter garaža. Cena je samo $6,000. Vprašajte na 1246 E. 172. St. (270) V Euclidu! V Euclidu je naprodaj hiša za eno družino, 6 sob in kopalnica, dvojna garaža, krasen lot. Se proda samo za $2,950. Vprašajte na 18603 St. Clair Ave. Telefon IVanhoe 7540 (266) Fin mošt naprodaj Proda se vinski mošt iz Do-vera, O. Oglasite se ali pokličite Ehle Fruit Juice Co. 28312 Detroit Rd. West Lake (Dover Village) Telefon Westlake 1201 Proda se na sode. (267) Naša zaloga je velika! Kupite vaša božična darila sedaj. Mi vam jih pa shranimo do božiča. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Thurs. x- dec. 18) Domači nudeki! Ženska, ki izdeluje prav izvrstne domače nudelce po zelo nizki ceni, se priporoča za naroČila. Če jih hoče katera gospodinja dobiti, naj se zglasi na 15614 Holmes Ave. (266) PRIHOD GG. MINISTROV V NEW YORK New York, 29. oktobra (J.Č. Oi) — Iz Kanade so prispeli v New York ministri jugoslovan- George Hill, ki nam ga kaže gornja slika*, tajnik pri dri. poslancu Hamilton Fish-u, je bil od federalne porote obtožen radi krive prisege, ko je pred preiskovalnim odborom pod prisego izjavil, da ni imel nobenih zvez s prijetim nazij-skim agentom Sylvestrom Viereck. Harmonika naprodaj Proda se harmonika, Italo-ameriška, z 120 basi. Vprašajte na 6011 Glass Ave., zgorej. ______(266) Soba se odda Čedna opremljena soba z gorkoto, prostim vhodom, se odda. Vprašajte na 532 Eddy Rd., blizu St. Clair Ave. (266) Soba se odda Odda se soba za dve osebi. Tudi garaža na razpolago. Oglasite se na 668 E. 160. St. (265) Izredna lepa prilika Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, napol iz opeke, 2 garaži, parna gorkota, 3 kopalnici. Ni treba nobenega popravila za več let. Lastnik mora prodati, ker je prestavljen v službo v drugo mesto. Cena je $6,000. Nahaja se na 9609 Thorn Ave., nasproti kulturnih vrtov. Oglasite se čez dan ali pokličite MUlberry 8896. (267) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. 9R. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telafon: MAin 6016. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmorc 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš "avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK - M. ŽELODEC GLenville 3830. Priporočilo CARL'S CAFE 1301 E. 54. St. naznanja,da bo odslej vsak petek in soboto godba in ples. Fina okrepčila in dober prigrizek vedno na razpolago. Se priporočamo za obilen obisk. _(Nov. 13, 15.) READY TO WEAR Topcoats and Overcoats Durable Fabrics ..........................18-95 Wide Choice and of correct styles ..........................22-50 Plus distinction that only Brazis Bros, can give you. MADE TO ORDER SUITS, TOPCOATS ..................22-50 OVERCOATS ................................27.50 Brazis Bros. Clothes 6 Orleansu. |i al If atleleŠko —." »e verjamem, da so ®i Angleži ali yan-^to Sem j° govoriti z ' a> španski je govo- I 111 § tisto damo je najemnik?" j sele drugi teden p0 H Nu. Posedal je pri ie videl. Vprašal pie!/16'1'' se ji predstavil s & časa je bil zelo po- J^el odvetnik Mur-t6t)igove obiske?" ' ne verjamem." C še kaj, kar bi bilo ene?" i ^ ne. Vsaj ne spo-fkla lla ničesar več. Pa t, v kom in če me še bom rada pove-' Kar se bom še spo- 1 Vvahl L Se mu bom odzval, j | 116 bom za nadlego 1 k,c! Vsikdar mi bo- I C?! Veseli me> da ' Kk piH v °dkritosr- ; str*se- me, ste me izpre- 1 ^ ] !«• prebiti kaj poseb- 1 C**117'' ' Bogata je. Moja 1 ^ka j krati govorila ] ^užabnicama. Zve- t ■Sferma strastno igra i Hi v igri- Gospode 1 ' ki so tudi strastni I V ^ 0ic je nekoč i«^ moji kuharici. In ij^iia služabnica, da '1 navaden človek U Se slutnji, ki me je ^>ašal: U« bil celo indijan- bivala, bolj v ša-ko zares. ni i -n} (jaia miru. %,;aJ videli Indij an- K f6-" |h| Pijanka nikdar JKta naimanJ Pa k fv> *zreden pojav je, ;iJ,S tam gori In-\:2bi- Cisto posebni \ j gnili Indijanki, da \ n tak razlog bi bil ^ Se je gospodari-V,2 indijanskim po- i 'j tet Je- 4 , tuj- ; ^čaj mogoč ?" s}učaj vem. V> a*i je tista dama K'^a je. Mislim, da Hm-! Silver-»V Po židovsko — Hijeno celo ime?" , ZroČil pismonoša V;e' Pismo za damo. So a ne zna brati, je \ ^eni. Videla sem $ ^ Ji Je Judita Silver- Torej vendar ! ^ slutil!" V*16 je gledala. čutili?.. Ji GUARANTEED di svoje hrabrosti. Bolton je bil komaj trideset let star, Gui-lebaul, družinski oče, ki nima niti franka premoženja!" 'Grofinja, ki je zdajci stopila v sobo, je slišala njegove zadnje besede. "Dokler bomo mi imeli kos kruha," je rekla z globoko ganljivim glasom, "ne bodo družine obeh ubitih moških trpele nobenega pomanjkanja." Naprej ni mogla, kajti v tem trenutku so kmetje planili v sobo in gonili pred seboj jetnika. "Kje je sodnik?" so vpraševali. "Tu imamo pričo!" Za las je manjkalo ROMAN V blag spomin Prve obletnice našega pokojnega soproga in očeta MIHAEL MAHNE ki je zatisnil svoje trudne oči dne 14. novembra, 1940. Minulo je že leto dni, kar šl Has zapustil za vedno. Smatramo, da je usoda to storila prerano. Ti si preskrbljen in počivaš v hladni ameriški grudi, naj Ti bo lahka, a naš dom je prazen brez Tebjb. Teška je bila naša ločitev, dragi soprog in skrbni oče. Spomin na Te bo ohranjen, nikoli ne boš pozabljen. Počivaj v miru! Žalujoči ostali: Helena Mahne, soproga Mike, John in Frank, sinovi Maria Poduska, Rose Hancik, Anna Hospodar in Helena, hčere John in Matija, brata Rosie Frank in Urška Anderjančič, sestri Prosim, da mi brat j i in sestre oprostijo, ker sem spustila njih imena v zahvali ob priliki smrti. Cleveland, Ohio, dne 13. novembra, 1941. JE ZASTONJ H Zakaj ga ne dob^j BfflP^BM LookYourBest Feel Your Best in OT TTTYF V BLAG SPOMIN 'VanltJČ Som« Sfy'« Sizes I (o 12 AAAA lo EEE DEKLETA IN ŽENE! ^ Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO a" naravnost iz tovarne? j Sedaj na Will-Call J STERLING SUKNJE so od.......$14.^ FUR-COATS so od............... Ne odlašajte, samo me pokličite BENNO B. LEUSTiy p.Ndirntt M06 1034 Addison Rd. / OTHER STYLES $5 to$6 I DAVE'S SHOE STORE 716 East 152nd St. 1939 ENdicott 8506 1034 Addison Rd BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, SINA, OČETA IN BRATA FRANK BAMBIC OBLAK MOVER ki je za vedno zatisnil njegove mile oči 13. novembra, 1939. Dve leti Te že zemlja krije, Dragi soprog, sin, oče in brat, mirno spavaš v grobu tam, mirno spavaj pod zemljo, solza nam iz očesa lije, duša Tvoja naj pa uživa, srce naše kliče Te zaman. v raju večnemu miru. Dragi soprog, sin,' oče in brat počivaj v miru in rahla naj ti bo ameriška gruda. Žalujoči ostali MARGARET, soproga SALLY, PEGGY, BETTY in JANET, hčere PRANK, sin OČE in MATI ALICE VERBANEK, sestra V Pairport, Ohio pa bratranec Prank Južna V starem kraju pa 7 bratrancev in dve sestrični. Cleveland, Ohio, dne 13. novembra, 1941. Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. ' 6122 St. Clair Ave. HE 2730. "Tu je nekdo, ki lahko govo-j ri." ! j "Kdo?" ] "Cocoleu. On je bil prvi na j mestu, od začetka. On je pla- i nil v hišo in prinesel otroke 1 grofinje iz goreče hiše. In kje ji je sedaj? Cocoleu Gocoleu!" ji Človek mora živeti na kme- 1 tih, da lahko razume razburje- ] nje teh priprostih kmetov radi < silne nesreče. Ljudje v mestih 3 se ne zmenijo dosti na zločince < ali za ogenj. Imajo policijo,!] razna sredstva in drugo opre- , mo, da se zavarujejo. Skoro ] nihče se ne boji ognja, kajti ; ognjegasci so nesprestano pri- ; pravljeni s stroji, da pohitijo na lice mesta in hitro naredijo konec plamenom. Na prvi klic "ogenj"! 2e dirjajo stroji po ulicah in voda se prikaže v ceveh kot z magično silo. Na deželi je pa vse drugače. Ljudje so osamljeni, daleč proč drug od drugega. Največkrat niti ključavnic nimajo, pač pa pri-proste zapahe za vrata. V tem ,je vsa njih varnost. In ako je kmet slučajno napaden od morilca, tedaj njegov klic na pomoč ne prikliče nikogar. Ako izbruhne -ogenj v kmečki hiši, hiša prej pogori, predno more sosed dospeti na pomoč. Srečen je, kdor more pri tem rešiti sebe in svojo družino. Ni čuda, da so sedaj vsi ti ljudje, globoko ganjeni radi županovih besed, iskali moža, ki je edini vedel, kako in kaj se je začela silna nesreča — Cocoleu. Med kmeti je bil Cocoleu ja-ko dobro poznan že dolgo vrsto let. Nikogar ni bilo v vrstah kmetov, ki so bili navzoči pri pogorišču, da ne bi Cocoleu dal ob tej ali oni priliki skorjo kruha, skledo juhe, kadar je bil lačen. Nikdar mu nihče ni odrekel prenočišča, kadar je bil dež ali je zunaj zmrzevalo in je siromak prosil za pomoč. Kajti Cocoleu je bil eden onih nesrečnikov, ki si sami ne morejo pomagati._ Pred nekako dvajsetimi leti 1 je neki bogat posestnik v ] Brechyu poslal v bližnje mesto < po šest barvarjev, katere je imel zaposlene skoro celo pole- ■ tje, da so barvali in dekorirali . njegovo hišo, katero je pravkar dogradil. Eden izmed teh , barvarjev je zapeljal neko dekle v soseski. Očaral jo je s , svojo dolgo, belo bluzo, s lepimi rjavimi brkami, s svojo veselo voljo in priliznjenim govo-! rom. Toda, ko je bilo delo končano, je zapeljivec odšel, ne da bi še kdaj mislil kaj več na si-rotno dekle več kot o smodki, katero je neprestano žvečil v ustih. Ona je pričakovala poroda. Ko ni mogla več skrivati svojega položaja, so jo vrgli iz hiše, kjer je bila zaposlena in njena družina, ki je komaj sama shajala, jo je tudi pognala proč brez usmiljenja. Pre-vzfeta od žalosti, sramote in ke-sanja je uboga Coleta potovala od kmetije do kmetije, beračila in prosila, a povsod so se ji smejali in jo"sramotili, da, največkrat celo pretepali. In tako se je zgodilo, da je nekega mrzlega zimskega večera porodila dete moškeg-a spola v nekem samotnem gozdu. Nihče ni mogel dognati, kako sta mati in otroka ostala pri življenju. Toda oba sta ostala živa in dolgo vrsto let so ju videli v okolici Sauveterra, oba oblečena v cunje. Preživljala sta se od miloščine kmetov. Pozneje je mati umrla, po-( polnoma pozabljena ob smrti ' od ljudi, kakor je bila pozabljena od njih v življenju. Njeno truplo so našli nekega ju-j tra v obcestnem jarku. Umrla ) je od lakote. Otrok je ostal sam. Bil je | tedaj star osem let in precej močan in živ za svojo starost, j Neki kmet se ga je usmilil in ga odpeljal domov. Toda mla-j di capin ni bil sposoben za no-5 beno delo, da celo krav ni znal goniti na pašo. Bil je največji . duševni revček na svetu. Ko je bila še mati živa so pripisovali njegov divji pogled, njegovo divjaško naravo načinu življenja, katerega je vodil z materjo. Toda, ko je prišel k ljudem, se absolutno ni spremenil. Bil je pravi bebec. Gluh in nem sicer ni bil, toda le z največjo težavo je lahko zajecal nekaj komaj razločnih besedi. Včasih so mu kmetski fantje govorili: "Povej, kako se pišeš, pa dobiš centim:" In vzelo ga je skoro pet minut predno je z največjo težavo spravil iz ust besedo : "Co-co-colette." Klicali so ga za Cocoleu. Do-' gnali so, da je bil popolnoma neporaben za vsako delo. Radi tega se ljudje tudi -zanimali niso več za njega. Posledica je bila, da je postal navaden potepuh. In bilo je ravno ob nekako istem času, ko se vrši naša zgodba, da je sirotnega fanta srečal dr. Seignebos na javni cesti. Modri zdravnik je bil prepričan, da idiotstvo, kakoršnje-ga je kazal Cocoleu ni druzega kot nekako zapuščeno možgansko stanje, kar se da ozdraviti s pomočjo gotovih sestavin, kot fosfor ali kaj podobnega. In dr. Seignebos se je takoj oprijel prilike, da dokaže pravilnost svoje teorije. Poslal je po fanta in ga nastanil v svoji hiši. Podvrgel ga je zdravljenju, o katerem je pa molčal napram drugim. Samo neki lekarnar v Sauveterre, ki je bil sam čudak, je vedel kaj se go- ] di z bebcem. Po preteklih ) osemnajstih mesecih je Coco- i leu močno shujšal; da, govoril i je nekoliko gladkeje, toda njegovo duševno stanje je ostalo 1 pri starem. Dr. Seignebos je zgubil po- 1 gum. Naročil je služabniku, da ■ spravi skupaj par kosov obleke in enake predmete, kar je : potisnil fantu v roke in ga potisnil 'pri vratih ven z naroči- , lom, da se ne sme nikdar več oglasiti pri njem. Ubogi Cocoleu je bridko čutil posledice zdravljenja pri zdravniku. Trapec je namreč pozabil beračiti, dočim je pri zdravniku vsak dan sedel pri | polni skledi. Saj ni več niti znal, kako se hodi od vrat do vrat in prosi za miloščino. Od lakote in pomanjkanja bi poginil, da ga rti dobra sreča nekega dn6 pripeljala pred vrata gradu v Valpinsonu. Grof Claudieuse in njegova soproga sta bila močno ginje-na radi njegove revščine. Sklenila sta, da se zavzameta za njega. V enem izmed gospodarskih poslopij je dobil svojo izbo in postelj, toda nikdar ga nista mogla pregovoriti, da bi ostajal doma. Bil je pač po naravi potepuh. V zimskem času sta mu včasih mraz in led preprečila izhod na prosto, toda kakor hitro se je pokazalo prvo zelenje, je šel iz hiše in taval po gozdovih in poljih, in včasih ga ni bilo cele tedne domov. Končno pa se je vendar nekaj vzbudilo v njem, nekako tako kot v udomačeni živali. Postal je nenavadno in nepričakovano udan napram grofi-nji, kateri je bil po pasje pokoren. Kadar je grofinja odhajala iz gradu, jo je sprem-I ljal in begal okoli nje kot' pes ! okoli gospodarja. Tudi je imel zlasti rad mlade deklice in je ■ silno zameril, če so ga odganjali od njih, ker so se starši ' bali, da jih ne bi napadel. Sčasom se je tudi privadil, " da je izvrševal to ali ono lahko 1 delo. Pošiljali so ga, da je raz-našal povelja okoli, naučili so ; ga namakati cvetlice na vrtu, i ali celo pismo je lahko nesel na • pošj;o v Brechy. Tozadevno je 1 tako dobro napredoval, da sp ~ ga nekateri kmetje (obdolžili, - da ni tako "nedolžen" kot se 1 dela, da se samo dela neumne-1 ga, da bi lahko imel bolj udo-3 bno življenje. 1 "Pa smo ga le dobili!" zavpi- 3 je zdajci več kmečkih glasov. ■ "Tu je Cocoleu!" Množica se je hitro umaknila prihajajočim. Kmalu se ■ prikaže mlad fant, katerega je 1 več ljudi držalo za roke. Na ob-? leki Cocoleua se je poznalo, da ' ni prostovoljno prišel na lice 1 mesta. Obleka je bila v veli-: kem neredu. Fant je moral biti star kakih osemnajst let, bil je precej visoke postave, brez brk " in Wade, Suhljat in skoro ne-" prijetne zunanjosti. Izpod čela so mu silili rdečkasti lasje na dan. Imel je male oči, toda - obširna usta z ostrimi zobmi, i širokim nosom. Ušesa so bila i ogromna, znamenje, da so mu - jih večkrat "rahljali." Delal je J jako neprijazen, skoro bruta- ■ len vtis. "Kaj naj naredimo z njim?" - vpraša več kmetov župana. "Pred sodnika ga moramo ■ peljati, prijatelji," reče go- - spod Seneschal. "Sodnik je sedaj v oni koči, kamor ste prej • nesli grofa." "In prisilili ga bomo, da bo i govoril," kličejo kmetje. "Sli- ■ šiš, potpuh? Govoril boš. Le i hitro naprej!" ; Četrto poglavje Doktor Seignebos se je baš • pripravljal, da začne z drugo • operacijo. Hladnokvrno, kot bi bil doma v svoji sobi, je izpiral gobo in brisal svoje orodje. ■ Sodnik je pa stal sredi sobe, s prekrižanimi rokami in zrl je v ■ daljavo. Mogoče je mislil na svojo srečno zvezo, ki mu je položila v naročje ta zločin, da bo salomonsko sodil o njem in in kakoršnjega je pričakoval že dolga leta. Grof Claudieuse se je medtem zelo nemirno premikal na postelji, in kakor hitro sta vstopila župan in njegov prijatelj, je vzkliknil: "Kaj pomeni to razburjenje zunaj ?" In ko je slišal o nesreči, je še pristavil: "Sveta nebesa! In jaz sem se pritoževal koliko sem zgubil! Dva moža ubita! To je večja nesreča kot vse drugo. Siromaka! Umreti sta morala ra- "Kaj, Cocoleu je tu?" vpraša grof. "Da, njemu je marsikaj znano, saj je sam tako povedal. Sodniku bo moral povedati polno resnico. Požigalca moramo dobiti v roke!" Temno pogleda zdravnik Seignebos na novodošlece, zlasti ko so pripeljali Cocoleua, katerega ni mogel videti od tedaj, ko se njegovo prizadevanje ozdraviti ga, ni posrečilo in so se ljudje v Sauveterre tega še dobro spominjali. "Ali ga res nameravate.zasli-šati?" reče zdravnik obrnjen proti sodniku Galpinu. "Zakaj pa ne?" odvrne sodnik. "Ker je bedak, idiot, gospod! Saj niti vaših vprašanj razumel ne bo, niti se ne bo zavedal važnosti svojih odgovorov." "Toda lahko nam poda kljub temu važne namigljaje." "Kaj ? Oseba, ki ni pri pravi pameti? Saj menda sami sebi ne verujete. Postava nikakor ne more polagati kake važnosti za izjave bedaka!" Sodnik Galpin je postal nervozen. Vzravnal se je in rekel: "Gospod, jaz poznam moje dolžnosti." "In jaz," odvrne zdravnik, "tudi dobro vem, kaj je moja dolžnost. Pozvali stil izboljšano- Trinerjevo> in M vitaminom B-l Po ?f vse^eJl dodaste še hrano. , »m, k„. t M B-l. kot ržen kruh. rn' ^m tra in' ledice. iasnf^V01 Lt§ n.iak itd., bo to daw j sfSS vitamina B-l. da 00 vZr val pravilno. . To 1® s t°tlKM Trinerievo Grenko vi» 4 jf m sestavinami, vitamin«?. t«J še kdaj. V ves h ^ ^ "M morete dobiti Trine"* v M Vina z vitaminom » „a ■ pošljite $1.25 ali »°-DU. Ave» JM 'Corp., 1333 S. Ashlana st. | 111. in dobili boste eno » villa .1 ! Trinerjevega Grenke* dpia^ minom B-l. poštnn^J^' . -—-———~—- « Zakaj bi skušali prebil'1' POSTAVO? ^ ifl flil pO- POSTAVA je, ki se je ne more premagati—P°®je, s^ vprečnosti. Pripeti se, da boste imeli kdaj, ' nosti z startanjem to zimo. Toda, če imate pisai ^ tffp-cijo Standard Oil "vi startate ali mi plačamo." vaILrtai>)et!, imeti najmanjše skrbi. Ker če imate sitnosti z st ^ g Sohio plača stroške garažne postrežbe za vas. V ^lin .„, . garancijo zastonj, samo če uporabljate Sohio s lubrikante za naglo startanje z normalno m0®J danes! Tc garancijo se izplača imeti, torej dobite si jo se THE STANDARD OIL COMPANY (OH*0' UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE READER" A kateremu je znižana cena O in stane samo: 5 **0 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA 0, 6113 St. Clair Ave. Clevela*0^ 1908