^ rok dan r« ^lj in praznikov. lmut¿ daily exempt Sun-and Holiday PRO VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE «I ED NOTE Uredniiki ta upravni prostori : H«? Ba. Lawndala Ava. Offlee «TmIieatUai »«T So. Lawndala Ava. Telephone Lawndala 4111 po-year xvn. j^^^Jirrs» cm«»«®, m, pondeljek,aa oktobre (Oct ao), im M0° Stev.-number 247. ______ Aaeept*»ae fee saaMlag at epaeáal rala al y—tate peeeUed lar I« mmm "" " " "T illlllilš i_ jn. II, lili " tara garda ima sklad deSET miuonov. —tor Shipstead Jo . .. rüodo republikanci (oliko po ¿üli ia izvolitev Ooottdf» pena. Eilava po državah bi 5 ODKRILA ooromjns VBOTE, KI JIH dobiva GARDA. jhicago, 111. — Senator Ship-nd, član Borahovega senatnega ^rka za nadzorovanje volilnih fcdov. je v petek izjavil, do se-preiskava financiranja re-|hkaiiske volilne kampanjo, je Ikrila le del sklada, katerega je ^a garda pripravila sa volitve, (tilke, ki so priile na dan zad-b dni, predstavljajo le one de« pne vsote, katere je prejel lednji kampanjski odbor repub-^ke .stranke. Predsednik jtdnjetra odbora William M. itier je dejal pred Borahovim bfkouj, da kampanjski budget poblikanske stranke znaša tri ijone dolarjev ; to je boje vee I misli potrošiti stara garda, iipstead pa pravi, da to je aklad «srednjega odbora, torej aomo i tega kar so privatni interesi iipevali za izvolitev Coolidgo 1 njihovega ljubljence Doweeo. Znano je, da imsjo repubiikan t vsaki državi lokalne orgoni- tki državi eno. Potem jo trobo gledati pod prste še drugim livatnim organizacijam, kot ao &»«>k liuaineee lWa-klubi" Coolidge Lawyer'e klubi" itd. S pred volitvami je pa ie pre »tek, da bi se mogla izvriiti Itiskava v vseh državah. Dve ijni preiskavi sta v teku ; kaj bo poltat, ni še znano. Shipstead domneva, da ima rc-Ihhkan.ska stara garda najmanj 1^000,000 pripravljenih za jrihovanje in korumpiranje Pmv v dvomljivih drŽavah, ietiatni odsek je dokončal delo icagu. Zdaj pojde v New * in od tam v Washington k namerava poklicati no za-dj. republikanskih odborov v Io York 11, l'ennaylvaniji in Hf h državah, v katerih ao kapi-frti prispevali najvišje vaote v Pni sklad stare garde, ije Kollettova organizacija v Pnoiftu j«* prišla na aled veliki fo- propagandi, katero vodijo Rje železniške družbe v prid WCoolidjn. Železniški mognot-j»o vpregli svojo uradniika PJ» v agitacijo in izpremenili pe pisarne v kampanjske agen-Pi ki razširjajo storogordistič I tiskovine po vsej deželi. But-p.predsednik osrednjega odbora UMikansk« stranke, je priznal P^ihksvi. da nameravajo izdati " n oirlane v časopisih, naro-I 'Ma ■k«1 in ostalo publiciteto Rliino pol milijona dolarjev. Pregled dnevnik dogodkov. Amerika. La Follette med farmarji v Južni Dakoti; od tam gre v Nebni -sko. Senator Shipetead pravi, da je stara garda pripravilo nojmonj deset milijonov dolarjev za korumpiranje volitev v prid Coolid-gu. Debs je odgovoril stari gardi. Peklenake razmere za brezposelne delavce v Georgiji. Administracija prikriva alabe razmere za delavce, dokler ne minejo volitve. Brandegeejev samomor izpre-menil položaj v eenoto. Inosemstvo. Srditi napadi na MacDonslda v volilnem boju na Angleškem. Kitajski general, ki je izgubil )itko, je bil ustreljen. Nemčija ne bo dala cepelina Franciji. Doko Je povedal stari gardi, kar Ji gre. Pojasnil jo republikanskim voditeljem, zakaj je bil v jedi. fcllec državneoa poll CAJa BE JE sam mtoftll. ^»ng, Pa. _ Phillipp _ iz Anvilla, Po., ae je pro pr javil, do je omori F*». policaje Fronele ■^i« »'-trelil ga je potem, r^P»: državno banko v '« več ko $1,200. . / povedal, do jo, _ ko jc izgubil delo v 0 Ropal je postaje, prodejejo gazolin, v rol'imb«M. lv|tvo bo POKAZALO »VOJO MOČ ' Vendit, Pes«, 'ksw.h Betu in |A| pro-ril L ko ab- po' To depoli "n D O. — Denial k \morift« delovake, je irrasfl, ds bo ***lo «vf»jo mol '«d kerporooM. U Y !etta ii 1---- 1 ne. fnporala * U Polletu h) sladi casi za delavce so že med rami. ADMINISTRACIJA SKUÔA PRI-KAZATI POLOŽAJ V LEPIH BARVAH. Ampak njeno poročilo samo pove, do jo gospodarski položaj slab. Tsrro Haute, Ind. — (Feder. Press.) — Voditelji republikoneke volilne ksmpsnje so mislili, do >ogvekako udarijo progresivee, če jim očitajo, da ae Lo Follette druži s socialisti, zlasti z Debeom, 'kriminalcem", ki je bil dve leti zaporu. Debe, večkratni socialistični candidat za predsednika, ki lotos podpira La Folletta, je pa vodite-jem stsre garde odgovoril tokole: "Sram bi me bilo pred vsem svetom, če bi me hvalila tatinako, ' hinavska in absolutno WczvesnTa" ganga, katero vi vodite. Politični perverzneži, katere vi ekuiate obdržati v javni alužbi, ao me res oropali državljanskih pravic, toda še imam aamoponos in spošto-vsnje do samega aebe. Bil sem v ječi radi principa. Vi ne. veete, kaj jc to princip, zato vam ne zamerim, ker me blatite, dočim opravljate elužbo poslušnih lakajev gospodom v Wail Strcetu, dobiČ-carskim piratom, ki ropajo ljudstvo in katerih skrajna umazanoat je bila nedavno odkrita v Wash ngtonu, ko je kongres dvignil pokrov z lonca oljnega škandala. Politični pritlikavec, ki eedi na stolu, na katerem je nekoč eedel Lincoln, in ljudje okoli tega pritlikavca, ki se qeeramno šemijo t grobno Lincolnovo obleko, eo naj večji zločinci." Poizkneno glaaovanje. Rezultat glasovanja, ki ga vodi Hearstovo čaeopieje v 16 meatih Sirom Amerike, dne 18. oktobre zjutraj : Coolidge 238,967, La Follette 210,722, Davia 113,257. ' Washington, d. O. — Brezposelnost je zelo razširjena danda-nee v Združenih državah. Vee optimizem administracije je izlit v poročilu, do ee pokaže položaj v lepih barvah in tako zaguglje vo-lilce v lepe sanje o dobrih časih, ki pridejo prihodnja štiri leta. Oglejmo ai naj prvo Novo An glijo. Država Maine prične evoje poročilo: "V čevljarski in bombažni induatriji se obratuje s o mejenim časom in v nekaterih po krajinah je preveč delavcev, ki ne morejo dobiti dela. Država New Hampehire nazna nja: "V tekstilnih tovarnal/ in železniških delavnicah ae nadaljuje delo s omejenim čssom. Iz boljšsnje v zaposlenju je bilo o-paziti v meeecu eeptembru, poeeb no v čevljarski industriji." Državo Vermont pravi: "Sko raj v vseh podjetjih delajo; v predilnicah, tkalnicah, lesnih tovarnah in strojnih delavnicah delajo z omejenim časom. V železniških delsvnicah za popravila delajo pet dni v tednu." Is Maseachusettss poročsjo, da delajo z omejenim delovnim časom v pokrajinah Bostona, Spring fielda, Worcesterja in v drugih induetrijekih središčih. Prizadete so tekstilno, čevljarčka in kovin- Brezposelni delavci, o* gibljite ee Georgije. TAM öakajo na vab, da bo-dbtb GRADILI O este zastonj. smrtbrandegee ja izpremerila položaj serata. Delali bodete od solntasfa vaho da do solnfasga sah trd a Newman, Oe. — Jetniki priha jajo v velikem številu v meetno bastiljo, odkar je mesto pričelo z vojno proti popotnim bresposel-nim delavcem, ki nimajo dosti evenka, da ee vozijo v spalnih vozovih. Ječa je majhna baraka, pol na uši, ki etoji na koncu mesta, katero napolnijo veako noč poli caji s brezposelnimi delavci, ki se vozijo na zapodnih alabsmskih tovornih vlakih, ali katere prime jo na javnih cestah bres ovenke v žepu. Newmsn leži 39 milj jugoza pedno od Atlanta. Tam grade ve iiko cesto in zato love uboge brezposelne delavce, da dobe delavce zastonj. Delavec, ki ga ujamejo ga tovornem vlaku, dobi ftest me sceev trdega dela pri javnih de lih, delavec, ki ga pa ujamejo brez denarja na oesti, pa dobi tri mesece Mestna policija čaka pri vseh tovornih vlakih, kakor lovski pes na divjačino. Pripravljena je, da strelja pri najmanjšem snsmenju obrambe. Polt ne dels nobene res like. Primejo samoreke kot belo poltne brezpoeelne delsvee. Dru go jutro ee nojdejo pred eodni kom, ki jih mehanično obeodi ne iest meeeeev ali pa devetdeset dni trdega dels, kjer so prikle njeni ns dolgo verigo in morejo delsti kot nekdsj sužnji ns gsle lah. Dosdaj ni bil obsojen ie nobe den bogotih poštopečev na trdo eko industrija. V Fall Riverjn je preveč teketilnih delavcev. V to-1 delo, okorovnô ie od evojega roj BANDITJB BO ODNESLI IZREDNO VELIK PLEN. Sprinfflold, Mick. — Državna policijo in depntiji okreja Jaek con etrsžijo ceete in pozi jo, k do j se bodo prikazali banditje, ki eo oropoli banko v Springfieldu ca 76 tisoč dolarjev in ee odpeljali $ plenom. Bonditje eo evoj tolovajeki čin izvršili ie sjotraj. Zaprli eo itiri nslnžbenee v ve mostno ahrambo, nakar ao pobrali obveznice, denar in droge vrednosti in ee hitro odpeljaB. Državna policijo je bilo takoj obveščena o rop«. Zoaedle je ee-ste, ampak tietego oopehe ni dj-seglo, o ketere« eo pripovedovali, do ga doaaže državna policija oo-bančnim roparjem. varnah delajo z omejenim časom in odslovljeni delavoi ne morejo dobiti dela. V New Bod ford u priznajo, da imajo preveč delavcev v teketilni industriji. V večini to-varen je delavni čaa omejen, odpuščeni delavoi hodijo zaatonj za delom. Iz Fitehburga poročajo, da je preveč etrojnikov in teketilnih delavcev. Državi Rhode Ielond in Connecticut trdita, da ao ee razmere v meeecu eeptembru izboljšale, ali v mnogih tovarnah delajo z omejenim časom. Država New York poroča, da se je v teku meeeca položaj nekoliko izboljšal in da po več mesecih prvikrat zopet zahtevajo tovarniške delavce. Število brez po eelnih težakov in napol izučenih delavcev ae je zdaj nekoliko znižalo. Država New Jersey meni, de eo ee rezmere malo izboljšale, tako govori tudi Pennsylvania. Iz države Illinoie je poročilo la nej-bolj ugodno, ker pravi, da bo letošnjo zimo malo brezpoeelnih proti njih volji. Iz Michigana pri-haja veet, da je preveč delavcev v avtomobilski indoetriji. V državi Wisconsin je preval poljekih delavcev in v stsvbinaki Indostriji je pričelo pojenjavati delo. V državi Ohio je veliko roderjev bres delo. Iz Clevelanda in Cineinne-tija pa poročajo, da ao delevei brez dela v raznih industrijah. Take ao razmere v Colombnau, Day-tono, Toledo in Youngetownu POTOMEC OPICBt — iE NB Oe. — Georgije nada ljeje s svoje nazadnjaško kampanjo io sah Ura. do reeigoira prof' eor Henry Ftt. profe* no Me receje vi on i vertí Georgiji izje vi jo jo. do eolejo io so piafo—rja e • evoloeijil stva ni izvrlil koristnega dela za ee in ne ss človeško družbo. Ueo* ds gslejskegs sužnja čaka le de lavce s žuljsvimi roksmi, ki ponecreči izgubil delo ln je zsše v to gnjesdo. Jetniki delsjo skorej do ledjs v blstu In vodi. Ponoči zspro uboge jetnike v železne kurnike no koleeih. Stlsčijo jih toliko en kurnlk, da se ne morejo odpo liti od trdegs dels. Hrana je ta ka, da bi jo ne povohsl ie siromo kov pee. Kolo, grah, koruzna mo ka, vmee so ps kot sveže meso Sr vički in moli hrošči. Dobe tud kisel sirup. Delsti prično pred eolnčnim vzhodom In delsjo, dokler noč ne rssgrne evojih temoih kril prek nsrsre. Pesniki Imsjo telke koro-bače, e katerimi pretepajo jetnike ekoraj do emrti. Včaai po peznik pograbi ročaj lopate ln ndari jat* nlka, kamor gs zadene Tu je pravi pekel za jetnike v Georgiji in tak pekel je le ie no Brownovl farmi v Aavennabn. In vse to ee godi v imenu po etove I DOLA DEMOKRATIČNE STRANKE OBSOJENA v jbôo Washington, D. O. — Don Cho fin, pobojniikl šerif okraja Logen v Zapadni Virginiji, ki je M letna Devieov delegat na damo kratični konvenciji v New Yorku je bil obaojan na dve lati v atlan Rudarji eo bres delo v Zopedni liiko Mfao iiuel Coolidge tukaj čaee, medtem ko progreelstl trdno upajo na veliko smsgo. Mioux Falle je bil poln farmi ev, ki ao prišli e evojimi leni n sinovi vred milje daleč, da , ejo kandidata. Nekateri so pripeljsli s avtomobili 200 daleč. Collaeum, ki ima prostora 4000 ljudi, je bil nstlačen in tine oeeb je etalo sunsj. 1200 je plsčolo $1 vstopnine sa sedi na glavnem podu, 1000 oeeb 50o no galeriji in 1500 poelt je stalo.. Drugi farmarji in oet prebivalci, ki niao prišli na eh< so pa poslušali kandidata po radi« ju. ltadio postaja na Ooluml College, kl je oddajala govor, loh-ko doeele vso Juftno Dakoto. I* Follette je sopet govoril o katastrofi farmarjev, katero povsrolill interesi velike denarno mošnje s deflacijo cen pridelkom« Ponovil je napad na slatem sve» nih rsservnlh bsnk ln na bankirje, ki pošiljajo densr v tujino, d as i je potreben doma. ■V soboto ln nedeljo je 1 Follette poč I vsi In delsl načrta kampanjo tsgs tedna. V nedeljo popoldne se je odpeljol v Manilo, Iowa, od tam po pojde danes ▼ Omaho, Nebraaka, kjer bi Ims! shod v pondeljek svsler. Berlin, It. okt. — Zofctevanje franroekega nociooalwttfoega eopiajn. da Nemči> zgradi in po kloni Franciji rook kakor je 7.R 3. kotorogo oo doWlo «dm še«o driovo. je aornonj Take pr* rijo doaea v a»mikih vlodnih pmtinnijakik premogovniških podjetnikov v Zapadni Virgtoiji, ja izrekel obaodbo, ko je porota a po snela Chaf.na krivim MrTlintie je poznan kot aodnik so »zda jen je eodnijekih prepovedi, todo sada je looe akoša u veet I prokibieijo kot diaripl.no aa Ijndetvo v Zapadni Virginiji Cknfin jo pooUl bogat, ker je top«al civilna pravico rudarjev. Zato »i mogel razomett, nekaj ne U is bolj a boge tel s k rim jem prokibileogo zakona lo toka jo poatol tihotapca s ©pojelmi pija Aa» akoroveo je nnatopel v vlogi velopotvioto. Srdita volilna kovta na Angloikem. Osebni napadi na MioDonalda so vedno veljl in nmsssnejii. Bor iosano f osi J a proii MaoDonal-do v njegovem volilnem okraj n. London, 18. okt. — Dobrih de eet dni je le do volitev v AngliJ in teh deect dni bo videlo noj erditejši boj, kakršnega še oi bilo na Angleškem. Volilno kampoojo ec odlikuje po furijoznih napadih, ki jih vodijo liberalci In konaer vetivci na MacDonalda in ootola voditelje dela veke atranke. MaclionaJd je pravzaprav dvema ogujema. Z druge etron ge napadejo komunieti in rosni delevski radikal/*! Ko je zodoji teden govoril no ehodo v Malver mi. so ga komunieti napadli s klici "izdajalce". Na ehodu v 1^1-burju se je pokazal velik napis "lie V it tie Javi piškoti oo najbolj li". Nap» aa je tikal MoeDoool-dovega avtomobile, keterege mn je poderil Alozondrr Grant, o jogo v prijatelj od otrdklb lot In eadaj Iiredaadnlk MeVittie aod Priea Co^ katera pola prepeAon oe Mae Donald mora reliko elilotl rodi taga avtomobile Liboroloi io koooervotivei dolnjo oo vno najino, do poročijo Mar Donel da v njegovem loetnem «krajo, v katerem Imata obe stali etraokl enega aomegn k and i data Uberaloi ae umaknili svojega kandidata v okreja .kjer kandidira koooorrstlvni vodjo Baldwin rbloofo lo okolleo. • vetrovi V torek •ojriljo «1 Ifide eh I flî, na j n išja Ii. IM Kitajska civilna vojne. "" Psktngski general, Id Jo UftibU bilko, je bU ustreljen. - Ookl-angske dete bodo rasorolseo. Mnkden, Mandžurija, 18, okt. — General Vupejfu, vrhovni po« veljnik čihlieke (pokingske) ar« madc, jc prilel na fronto, do ro« organisira svoje tepene čete. Njo« govo prvo delo je bilo, ds js dal ustrsliti generala Fengjujino, ki je izgubil bitko pred glavoimi vrotmi kitajskega zidu. Poaledioa tega poraza je bila, ds so Msod« i ure i prišli ns drugo strsn sidu In okupirsli Aanhsjkvan. Vupejfu bi rad popravil nesrečo, ki jc zsdcls njegovo armodo, ampak do zdaj še ni Imel uapeha. Ukazal Je izvršiti celo vrsto protinapadov na nove tnandlurake po« stojanke, toda vel protinapadi so bili odbiti. Medtem so mandlur« eke lete /»relle v ofenzivo in ocvo-jile dve goreki postojanki lihliako armade. Pekingčani ao ae trdovratno ustavljali in krili evoje pozicije s IJutim topniškim ognjem, sil morali so so umakniti s veliki« mi izgubsmi Vupejfujevs glseo-vita tretja divizija je razbita to toliko, de ni bila ujeta. General ^angtoekong, poveljnik divlsijo, Jo bil v nerisdnem napadu ubit s vsem svojim štabom vred v tre« notku, ko Je eel iteb sedel v storilci in kedil opij, Ubila ao jih ročoe granete. iongaj, 18 okt. — Isvsamll praak zunaj m ste je mir v Aan-gaju Kiangeulka četa eo včeraj isropele ln požgale Naoeiong. D» tojske trgoveks el»omico vodi po-gojonje sa rasorolanja |n odatra« nitov čekiengska ermede ^eki-engei, ketorih jo okrog 16/kK) mol, etlečmih naokrog feleznilkc poeta j' pravijo, da eo pripravijo« oi oditi na drugo fronto mrnmmmmmmmmmmmm LETALI STA UDABILI SKUPAJ. Dvs Bon Dtego, (kil •darili dre Utoll lo pooledloo jo Mlo, ds ate dre eoaM mrtvi, tro-t jo je po so los nllo smrti No« Sfoda ee js dogodila v vise Noš 1,900 čevljev. Mrtvo sto prapor« llok Merrit J. Flendevo In vi^jl OvIJetMni tovaril Robert H, Topnilor William Colc as jo M, ker eeJe^Ukejl e PBOSVETA PROSVETA OLAS ILO llOVIlim MABOOm rcorotmt. JIPNOTE LASTNINA SLOVENSKE NAAODMB rODPOftNE S222 0 m Uto. IS. im, d. »o to m. R^^VidjMMMt Maulaba t tsdbjsao drts»e Jbvsa Ckbsg») 11.10 — Uto, bl» b ll.tl S® tri ■mri; Ckkago MM m Uto. SS.SS m S aa tH «m»—. b — too—Mtro p.OO. nmu? m »», br im nft • iiiibi ISAS sa pol bta. "PROSVETA" MIT-N it. bwAI< Awn, CHiij», "TUK ENLIGHTENMENT" __ A«n. da ae ki šli takim sapoljivoem na lim. kot sa M jaa. — J. prične prihodnji tedea boljše de lo. a pride tedea ia atine, boljše ra dela pa al. le kosa aas taltko bolj prigaaja Zaatuiek je pičel, ta prikraaak ae doaU ae acaia« da bi nam kaj preosUjab. si pa na dragi način pomagata. Rad, ■mo namreč veseli ia veaelje ta di staao. ker prbodHt je treka kako reaelbo a plesom, dami to leto imamo pbee v korbt doata. *ega do ▼a Kaj ki ae. saj ao taAi vai ta kajiaji Mareari dela.Aarji m ao vi dom. ki as I pa nekaj ovira kov ia ta« pičli ae ka svoje, ako ae v Vsaka vaoelba. U ja < malem doma b afebft 1 m dolg tramiček. ki je saM spodaj stoječega deUvea J. Mlakarja tako aearsčao e glavo, da ja aMeial aa meetu mrtev. CW^1 kl^jLčTfibbi ao Í1^ odkar v avrko. da a- S polja vede. Spreminjanje živ^a srebra t zlato (Po Garrettu P. Servistu.) Tu je presenetljiva povest pi kakor so bile zagonetne ^ovor o početju v tajnih laboratori srednjeveških alkemistov -vest o ustvarjenju zlata iz qJ vredne kovine —, ki je v tej traznanstveni dobi sprejeta bi z zaupanjem nego dvomom, k znanost sama je v teku par teklih let dognala, da j.- veli pretvorjenje mogoče in je tv eksperimentirala z načini.1 se to Uvrši. Meseca julija sta nemška uj njaka, dr. Micthe, ravnatelj lah ratorija za fotokemijo na tehnj ni šoli v Berlinu in OharlottJ burgu, ter njegov sodelavec < Stammreich, poizkusila poseka Fausta s pomočjo današnje keJ je in z delom na podlagi teorij) da snov velike atomske teže,( prav neradioaktivna ni kemiki no zelo stalna. Odločila >ta te p izkusiti, kak uspeh bi im. 1». tl bi razredčila živo srebro, ki je tomično težja snov kakor zlato. Mogoče ju je vodilo do t« fra i na dejstvo, ker so slutili, da je živem srebru helij. O uspevaš; njunega poizkusa bom pUal prt kakor je prinesel znanost ni ■ nal "La Nature". Vedoč, da bo potrebna ohromi sila za ta poizkus, ata s«' po>lui| električnega toka skozi t* < ajt. I sta bila sestavljena iz kemično h stega živega srebra, zaprta v c< veh od zlitega kremenra. Obok « 400 do 2000 wattov pod možno«! no ailo 170 voltov je bil napravlj« v tečajih in operacija se je nt daljevala skozi nekaj sto ur. Pri določenem trenutku »e j pokazal hlapeč izliv hude vrol ne do 1400 eentigrsdov m tq bliščeč val enak svetlobi 10.00 sveč. Nekaj čana nato je bil poil kua pretrgan in aparat vzet v»tl aebi. Ostanki živegs srebra so bil drobci zUta. Učenjaka ssma trdita, la j«* h lo to bolj srečno naključje l'oja nilo na to, kako se je iz\ ršilo, f ja tob: Atomična teža živega -reka J 201, a od zlata 197. Razlik* jf| kar odgovarja natančti" Mt< mik teli helija. Izgleda tor*- . da ra redčitev živega srebra v ttoa oprosti atom helija <»1 Pr,knl spone, ki ga veže s živim »rebrm ki tako Upuhti iz živega oM»rti ostanejo aamo atomi zlata 7 NDELJEK, 20. OKTOBRA, 1924. Delavske novici. F (Federated Pre*.) ^rka radi znižanj» Pglincr, Masa. - Koso lastniki Lmdike Cotton Mille naznanili, iniiajo mezdo /a 11 odatotkov, vw delavci do zadnjega — 550 ¿tevilu - zastsvkali. juvka radi območja unija. Washington. - Tu ao zastavni mizarji, ko so aUvbni pogod-l-iki oddali polaganje kovinskih krirjev za okna kleparskim in Itlezarskim delavcem. Strajk ima ■ti vprašanje, da li spada to |j|o v območje mizarske ali kletke unije. Svoboda govora isvojevana v Pateraonu. p«terson, N. J. — Stavkujoči ^voi v tukajšnjih svilopredil-licah »o izvojevali pravico, da khko sklicujejo shode v Turn lallu. Mestni župan in policijski ifelnik ^a jim hotela kratiti to 'pfgvii'O. 11000 za La Follettovo kampanjo. Chicago. — Unija Jatnikov v ^Chicigu je prispevala $1000 za h Kol let te-Wheeler jev volilni sklad. Zmaga krojačev v Akropu. Akron, 0. — Tukajšnja organi- 'ueija krojačev je hitro zmagala If stavki, ko je sodišče odreklo "ndžunkien" lastnikom delavnic proti piketiranju. Podjetniki ao it podali in sprejeli nazaj vse delavce, ki so bili odšlo vi jeni v av-jfustu radi unijskega gibanja. AP1L V POMOČ STAVKARJW HI OSTAL BIK UBPKKA Now York, M. Y. — Izredni .odbor za od pomoč je razpoalal apel v pomoč atavkujočim avilnim delavcem. Apel je bil razpoalan na več ko 1,200 lokalnim organizaei-jam in bratakim podpornim društvom. Nekatere organizacije so se že odzvale in poslale prispevke. Delavci, ki delajo za tvrdko Dvo-rosky Bros., so delali eno uro čez čaa in so poslali $83.58. Med uni-jami krožijo tudi resolucije, ki obsojajo sodnijsko prepoved proti stavkujočim delavcem v Pater-sonu. Izredni odbor za odpomoč naznanja, da je odposlal že tiaoč dolarjev v Paterson. POLICAJA POD TBŽKO OBTOŽBO. Evanaton, Dl. — Veleporota je pridržala policaja Louis Christ en -sena in Walter In grama za porotno obravnavo na obtožbo dveh 14-letnih deklic, ki sta pripomogla k njunem nemoralnem življenju. Imeni deklic sta zamolčani. POL XIUOMA O ALON PIVA UNIÖXNE0A. I OKRASENJE 8 TUJIM JE TUDI PRI UNIJAH V NAVADI Washington, D. 0. — Skozi pet aasecev ni prišlo do eporazuma j med tipografično unijo "Colombia" in Carterjem, javnim tiskarjem Šlo je za rešitev mezdnega vprašanja. Prišel je sem Chaa P. Howard, predsednik Mednarodne tipografične unije in je dose-jrel kompromisni sporazum s Carterjem Ta kompromisni sporazum bo predložen v mesecu de-eembru kongresu. Po zakonu ima javni tiskar pravico določiti mezdo. Mezda devetdeset centov na uro je bila preje. Kova lestvica zahteva za stavce z roko !)."> centov, en dolar za korektorje in $1.05 za strojne stavce. Ponoeno delo je plačano za petnajst odstotkov višje kot delo po-dn« vu Cezurno delo ae plača za petdfsct odstotkov višje, delo ob sedel juh in praznikih pa 150 od-jtotkov višje. Pri zadnjih volitvah ao "regularni" porazili Howarda kot predsedniškega kandidata. Nje-fov termin j>oteče v novembru. Odborniki lokalne unije ao pove-iini "regularni" in menijo, da je njih zasluga, da je prišlo do sporam mu RAZODETI JEZUS KSJBT' OBTOŽEN VAOABONDAŽE. Eansaa City, Mo. — Policija je Ortrtir:i la nekega "svetega moža", k' pravi, da je "rasodeti Jezus Kr k« Policij» ga je našla živeti V dr i/l.i devet Ženskih, od katerih r ¿ent /amork. V tem moder-sem u„tru je prebival še en za-Bi r.. Ko je policija vprašala po imenih, ao odgovorile, d» nimajo imen grešnih zeml jaso v. atnpak njih imena so nebe-ika j- mislila policija, da je >• v n«* ga "kralja Benjami • pobegnil is "Davidove Michiganu, ker so mu bi-'i 's |>etami zaradi slora-' letnik deklic. Kaaneje ee •J« prepričala, da je v daj j« obtožila "rasode-Kriata" vagabondaše. I"ti Jezus Krist" se silit* klif« božjo jezo na poli-«'«rim verskim humbngsr * kri v i lasu na glavi, pri-•'» obtožuje pa nove, kar •r.m konkurenco. On Is-)* to kršenje ustavno r» H pravic, ker tako rav-m-juje versko svobodo. KlTEUIOA UKTA S ■■"M Srsnd a» \ ti i M , le — t34et-"o Holy Pleasing aa na-v drvarnici aa šalo * J* eo«laü sekire so ia-••"»ra. ivdmija adaj išče H«P«r" Djrka "javlja ja, da aa videli '"» Wo. ko je Ml {«o rl ka ja v evojem a Ohicago, 111. — Pooblaščeni maršali in prohibicijoniški detektivi so pod vodstvom deputijs John Oroaa pričeli uničevati 500,-000 galon piva pri pivovarni Malt Maid. Pivovarno je ukazal zapreti sodnik Wilkerson. Pivovarna se nahaja na voga-lu Devet in trideaete ceste in E-meraldove avenuje in je lastnina nekega Dean 0*Banniona, ki je na policiji menda zapisan skoraj v vseh knjigah. CBannion taji, da je lastnik pivovarne. OÖ1BTILI SO OTOK EAJÖJE KUOE. Tacoma, Waah. — Na otoku Smith ao pokončali zajce s strupenimi plini in strupom. Zajčja zalega ae je tako pomnožila, do je napravila luknje pod vladnimi poslopji in avetilnikom. V enem tednu so jih s plinom pomorili na tiaoče. VLAK JE RAZTR1SEL $60,000. »'' " i >4 Pittaburgh, Pa. — Oaebni vlak je povozil na pennsylvanaki že-leznici poštno vrečo in tako ras-treael $60,000, od katerih ao našli $52,000. Ostslih $«,000 iščejo ob progi. RAZMERE UČINKUJEJO. Waahington, D. 0. — Vedno več žen dela v brivnicah in nevarnost postoji, da žene izpodrinejo brivce. To je povzročilo, da so tukajšnji brivci sklicali ahod, na katerem ao aklenili, da prično agi tirati za organizacijo med ženami. Še par let nazaj ao sklenili, da ne marajo, da ae podružnica žen, ki delajo v brivnicah v Reattlu, Wash., pridruži orgsnizacijl brivcev. Časi se spreminjajo in ljudje v njih t ORGANIZATOR POiTNIH U-8LUŽBENCEV JE UMRL. m—mm Washington, D. O. — Edward J. Cantwell, tajnik organizacije piamonoš akosi 26 let, je umrl. Bil je med pijonirji, ki so organi sirali poštne uslužbence. Poštni uslužbenci so s njegovo smrtjo izgubili izkušenega voditelja. ¥•*it več avtMobilov. I Dne 1. julija toga leta je glaaom eeatnega urada poljedelakega de-partmenta bilo regiatriranih v Združenih državah 15,562,077 motornih vosov. To je če s dva in pol miljona ali 20 odeto več kot 1. jo-lija lanskega leta. Sedaj prihaja povprečno po en motorni vos na 64 oeab. V rasmerju a prebivalstvom ja največ avtomobilov v pa eifičnih državah, kjer prikaja po en avtomobil na M aaeb, torej po 10 avtomobilov a* vsakih S4 oeeb. Razmeroma najmanj jih ja v vzhodno južnih e»ntr»lnih državah. razmerje znaša 1 aa ISJ. No atraai iakaaaje ta dal Edna držav največji porootek to-m ooogo WU. ooasrol 92 odaU Največ ragiatriraaik motornih ja erveda v državi New Tae%. kjer njik «Uvila znaša V BUB £aa miljo« moUraih ve-aav ja aadalj» v dršavah Kali for la Powaaylvapija lili |ii II Ills je milijona — F. Mednarodne lepotice. Potovanje nudi poznavalcem žensk množino gradiva za primerjanje na polju ženske lepotcv. Za to ao isjave popotnikov v tem ozi-ru gotovo nadvae zanimive, dasi se v tnnogočem ne strinjajo. Pri marsikom vpliva patriotični čut, da sodi krivo, drugi zopet ceni le, kar je tujega. Večina ljudi, ki so videli svet, pa soglaša v tem, da ata predvsem dve deželi, ki se moreta ponašati z obilico lepih žensk. Kuriosno je, da slovita te dve deželi tudi po lepih — sit venia verbo — svi njah. To sta Madžarska in Iraka. Zlasti Irska kaže posebno vrsto ženske lepote (irske ženske slove tudi radi svojega temperamenta). So temnolase ženske s temno-mo drimi očmi in mehkimi potezami. Skoro vse irske ženske so selo zgovorne in imajo v svoji govorici mnogo humorja. Po vsem svetu znane so Kreolkc medlorjave barve obraza in polti, ki apominja na breskev. Oči imajo temne, žametne in koprneče ter ustne, ki izzivajo poljube. Vendar trdijo nekateri, da tvorijo vae te mike le napačne domneve in dn so Kreolke povečini neumne, prepirljive in samopaŠne. Tipična Francozinja je bolj gracijozna kot lepa. Njen glavni čar je čeato le v spretnem oblače nju in česanju. Te "facile prin-ceps" v zvezi z naravnim eapri tom in lepo oblikovanimi ustnicami, izza katerih čeato blešče pre kraani zobki, predvsem privlačijo moške. O španskih ženskah si je ves svet edin, kar se tiče njihove iz redne lepote. Seviljske ženska so po svoji lepoti opevane že v pre govorih. Njih oči lahko ranijo mo ško srce že na tisoče metrov in kdor je čul njihov mili glas, sa nja o njem vae dni in vse noči. Pri naa je najbolj znana lepota italijanskih ženak. V tem oziru ata znana zlasti Rim iu Firenze. O lepoti teh žensk pravi pesnik, da je moškemu največji aovražnik. Resnica, prava in nepokvarjena lepota ti pokliče pred oči primer klasičnosti. V škodo južno-evropskim lepo ticam je, da imajo često raskav glas in da se začno razmeroma prehitro debelitl. ' Med anglosažkimi narodi naj demo najlepše obraze v Zcdinje nih državah ameriških, najlepšo stase pa v Angliji. Tudi po skan dinavakih deželah vidimo krasne postave, sicer brez klaaičnih obra zov, ki z nekim nepopisnim izra zom obetajo moškim več čarov, kakor najdovršenejša aorazmer-noat Rimljanke. O lepoti alovenske žene ao nam pesniki mnogo povedali; vendar nimamo poaebnega tipa ženske lepote. Pač pa je v narodoznanstvu zavzemala gorižka žena avoje posebno mesto. VESTI IZJPRIMORJA. Posledice sadnja točo na Tolminskem ao naravnoat strašne, letošnje vremenske nezgodo so delavnim Tolmincem pobrale vae kar je zraslo na polju. 4. aept. so pridrvele nad Tolminako vae zbe-snele sile in so uničile še kar je oetalo prejšnjim nevihtam, tiozdi ao rujavi, aadno drevje a« suši, tla ao preorana od toče in deževja, njive kjer je zorela ajda, so kakor zmlete. Toča, ki je padla 4. septembra, je ležala ponekod 3 do 4 dni. Najetarejši ljudje n« |>o in ni jo tako strašnega vremenske ga leta, ki je vselo Tolmincem prav vae ter jim vlilo bridke minil, kaj bo šele na zimo, ko v hiši ne bo kruha. Opoakžjflko gibon ja v goriški doAali. — V videmaki pokrajini ae je zadnje čaae začelo močno o pozicijsko gibanje proti fašistom. Pred dnevi so ae v Vidmu» zbrali zastopniki sedmerih političnih strank in skupin, ki so razpravlja H o političnem položaju. Na sestanku ja bila sprejeta resolucija, v kateri sdruženi zastopniki opo cieijonalnfk grup oatro grajajo fašiste ter obenem napovedujejo boj vladi faHatovskaga režima Smrtna koaa. — V Nabrežini pri Trata ja umrla T «raza vdova Košata roj. Tear*. Pokojniea je bila 76 let stara ter ja v soroda s znanimi družinami Košuta, Oru-Nabrgoj in Breaigar «ioa i avtomobila /., dar Anton Ptrjrver is Oaeka je dna 22 aept. skočil na tovorni avtomobil neke goriška tvrdke s aaseeaom, da sa popelje domov Ko ee je fte «rečno «redil na vaci km. je »^pričakovano omahnil na tla in avtomobil ga je povozil U leni kril is Goriae ga ja 0 Jupitrovih lunah. Liati so pred kratkim poročali, da ae je nekemu ameriškemu astronomu posrečilo po aedem-letih trudapolnih opazovanj in zamotanih računih odkriti peto Jupitrovo luno. Te vesti ao dale poznanemu francoakemu astronomu Ch. Nordmannu povod, da je v "Matinu" napisal o novem razkritju poljudno-kritičen članek, is katerega posnemamo nokatere točke, ki utegnejo zanimati tudi naše čitatelje. Novico, ki nam jo javljajo is Amerike, piše Normann, je treba sprejeti s precejšnjo rezervo, naj takoj navedemo, zakaj: peta luna je namreč znana še is prejšnjega stoletja, odkril pa jo je astronom Bernard a observatorija M t. lla-miltona 9. aeptembra 18D2. Veati o tem razkritju ao torej precej netočne, Če pa je reanica, da je planet Jupiter dobil novo luno, ne more ta biti šele peta, ampak že deseta. Dozdfj poznamo namreč devet Jupitrovih lun. Prve Štiri, ki ao tudi največje, je odkril že sloviti (talilej leta 1610. a svojim prvim daljnogledom. To mu je nakopalo pri takratnih mogoč-lijakih dokaj altnoati; dejali so, da Aristotel nikjer ne omenja teh zvezd, in da jih tudi sveto pismo ne posns, is česar sledi, ds se florentinaki astronom nahaja v težki zmoti, ali pa ae je mati Narava smrtno pregrešila, ker ni po-izvedela za mnenje av. pisma ali vsaj tedanjih učenjakov, prodno si je omislila tako novotarijo. Ti štirje prvi Jupitrovi sateliti so v ostalem dali povod enemu izmed .najvažnejših uapeliov, kar jih beleži novi vek: določitev hitrosti svetlobe, Hitro ao namreč izračunali dobo obhoda poaa-meziiih lun okoli Jupitra in natančno dognali, kdaj poedino lune mrknejo (ker jih zakrije planet). No, Jupiter pa ae nahaja včasih na iati strani solnoa, kakor naša zemlja, včasih pa na nasprotni, v takozvani opoziciji. Razlika teh dveh ekstremnih Jupitrovih leg v osirom ns našo zemljo je enaka premeru zemeljske poti okoli solnca, t. j, 300 milijonov kilometrov. Danski astronom lioemer, ki je takrat deloval na pariškem obaervatiriju, je opa zil, da se mrk Jupitrovih lun, ka dar se planet nahaja v največji razdalji od zemlje, n« krije s ra čuni in da se zakasni za 16 minut. Iz tega je sklepal, da potrebuje ta čas svetloba, da napravi pot :U)0 milijonov kilometrov, iu izračunal njeno hitrost na okroglo 300 tiaoč km v sekundi. Peti Jupitrov mesec je bil odkrit, kakor že omenjeno, 1. 1H»2. On je izmed vaah Jupitrovih aate-litov najbližji planetu in ao zavrti okrog njega v 11 urah in 67 minutah. , ftesti, sedmi, osmi in deveti satelit so bili odkriti kmalu za petim (poslednji 1. 1914.) s pomočjo' fotografije. Deveti, ki je oddaljen od maternega planeta 24 milijo, nov kilometrov, se zavrti okrog njega v 745 dnevih, in je tako majhen (19. reda), da ga nI mo goče videti niti z najboljžim tele okopom. Sltveaski Nirriaa Uv«M«iiMa t. aprila Podpsria Masti Utarp. IT. junija IOOT v drla vi IIIU.U GLAVNI STAN. SSar ae so LAWNDAL« AV*., CHICAGO. ILLINOIS 11 vri« val ni odbori UPRAVNI OOS K IL i PradMdalk Vtoeaat Calakar, Mar.l>>4aA Aadva« VUrUk, R. P. O. », IOS. JoSm.iowm. Na., al. lai«ifc ftUltkaw T ark. tajaik belatiheaa Sla« Navak, «i. Uaaejaili Ma Vatriah, aradalb |la«Ua JaSa ZaveHa apravitalj «U.U. Pill ~ " NAVODILA IN NASVETI. Proti pikom komarjev aa ja ja ko težko braniti, Mvetujejo sa rasna aredatva, a katerimi naj aa u-raiva koža, prav aigurno pa menda ni nobeno. Tako ae priporoča, de vati v vodo ca umivanje zmes kolonjske vode in nagljevega o Ija. Dalje raztopina 1 dela Thy mola na 60 delov 60-proaanatna-ga vi nekega eveta. H to rastopimo namažemo ona maata telaoa, ki ao piku komarjev ispoetavljeaa. Pa te tekočine poeebno pa n. pr. ja nežrvo olje, ki aa tudi rabi, pa čaj o po navadi na koši ša bolj, nearo pik komarja. Najbolj ša pomaga tobakov dim. — la aefcr spravimo komarje a posebnimi svečami, ki jik napravimo is 6 delov grobega praška proti mrče au, 4 delov solitsrja in aaedn. Is tega naredimo taato in ga seaval-kamo aa H palca debela svače Te potem razrežemo, dobro poaa širno ia ob potrebi prižgemo. So bo zavarujemo pred komarji in tudi dragimi žuželkami a. pr. mo hami na ta našla, da si kupiaao čfcato eenenoga tariataaa (Unči aa) in ga pritrdimo na okna a ri aaJnimi žebljičkit pri dvojnik ok nih snamemo zunanja okna io pritrdimo tarlatan na snnanjam okvirja To aa aredatva, ki naj naa varujejo prod komarji —/> pa koaser piši, je pa treba sred otva, ki lajša bolečino In sdravi ao. NajbetjU ja aaimijakavaa. POHOTNI OOS m. Jaba UaOarwaaë, »redraft, 40? W. Hay Si., S»rta«fleld, III., talaaaikar. Bo. STS. Barbarlaa, Ok»«, F rad A. Vider. S40S S. Heaille Ai. Chivata. III., Jaba Tardali, iS, H.adartaarilU. P«., Jaka CarUk. 41 W. Hay S»., SyriaafUld. IU. SOLNISKI OOS KIL i OSREDNJE OKROtJEi Sla« No».k. »redeedaik. taST SS Sa. Lawadale Al Chicago, III VZHOONO OKROSJE, Ja-k AaikraéM, Saa SSO. Maaa. Raa. Pa. Jaka QraUli, I4SSI Parear Ava., ClavaUad. O. EAPAONO ORROSJBi Aataa ftaUr, Ba> 104, Ora«», Raa«., «a |afaa Ma« Mar«, Raa ISO. Raki. MlaaM m «aven Mika taaal. S4SS S. Wlaakaalar St.. Murre y. Nod torn i odbori C ki »a ga, IU.. Pi Praak Zalla, »radtadaik. SOSO W. Mik S«., v....,-. .»., SaMrak. SSIT Praatar Ava., Clavalaad. Om William Sillar, 0404 S«. St., Clavetead, Okla. Zdruiitvoni odbori Praak Alai, 1114 S« Crawfard Ave., Cklaaga, IU. Jal ka O vea, SOSS W SOlk Si. Cklaaga, III. Ja*. Skek. 0404 Ortaa Cl.. ClavaUad. Obla. VRHOVNI ZORAVNIRi Dr. t. J. Kara, SSSS Si. ClaW Av«., Clavetead, POZOR I—Kere«eeedeaea a gl. edkeralkl, ki daUja t |Uta«M M vrli lakalai VSA PISMA, ki m aaaaUie a« pa«le gl. »redaedaika «e aaa Predaednlltve S. N. P. J., 1CS7 S» Sa. Uiradale Ara.. Cklaaga III. VSK ZADEVE ROLNISKK PODPORK SK NASLOVE, ReUttbo attlva S. N. P. J., SSS7 SS Sa. Uwadale Ave., Ckleaga, III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki »• liUJ« al. iavrlvalm «dkara ia tedaele vekU ae aa«lav«i Tajaillva I. N. P. J.. ISlT-SO Sa. Lai dale Ava., Cki«a«a, IU. VSK ZADKVK V ZVK IZ RLAUAJNI6KIMI POSLI «a aMlilJaJa a •osla v i Rlagajaillva S. N. P. J„ I0ST-S0 to. Uwadale AfOa Ckieaga, II V»« arileéke aleda e««ievaa|a * gl. isvvUvalaeai adkara «e eej gellj Praak Zailsa, aradcedalka aadaeraega «dkara. Mgar aa«lav |e «aeraJ. V «i grlalvi aa (I. parata i ad««k «e aaj p#lU|aja aa aa«laet Jako U «raed, 407 W. Hay SlH Sprla«fUid, IU. V «i depUi ia dragi api«i, aasaaaiia. agtacl, aaralaia« la «plak vse I le v sveai a gla«Ue*a Jedaale. aaj aa pelUje aa aaalavi "Preavele" tSST Sa. Uwadale Ave., Cki«af«. IU. ki pomaga Isvrstno, če ga rabimo Ukoj po piku. Dobri so tudi t. sv. klinčki posebne vrste proti komarjem, ki ao is ogljikovoki-sloga ali pa soluokislegs amonija. Prvemu pravijo "jelenova sol" drugemu salmijak. — Tudi rasto-pina kuhiujake aoii je prav dobra. Izvrsten je dvojnoogljikovo-kiali natrón (soda bicarbonica) rastopljeii v vodi. Mravlja odpravimo s vrtov, če mravljišča polijemo s bencinom, kjer smo raztopili naftalin. Pozor radi ogtija! Lahko tudi zmešamo naftalin in prah soper mrčes lu.1 njim poslpljemo mravljinčja pota. Če nam hodijo mravlje v shrambe in sobe, jim nastavimo na pot (n. pr. ua okno) majlinu skodelice z medom ali sirupom in mu pridenemo malo kvasu ali drož. Tudi lahko vzamemo meato drož malo sribanega česna. — Zmes 9 delov modu iu 1 dela Iki-raksa jih tudi umori. Kako ravnamo l barvastimi óovljif — Po leti nosimo radi rumene iu sploh barvaste čevlje. Malokstera žena pa zna s njimi tudi prav ravnati, da ostanejo vodno lepi. — Pri rumenem čevlju vzemimo vedno nekoliko svetlejšo kremo, uego ima čevelj barvo. Mazati a kremo in s volneno krpo potirsti ps ne sadoatuje, Hčasoma ae prikažejo ua uanju grdi, Umni madeži in U je treba takoj odpraviti. Vsemi košček vate, pomočen« v bencin in madež dobro drgni. To ponavljaj in vso-mi pri vsaki ponovitvi nov košček vaU, če ne, bo mad«ž še slabši t ko Je usnje čisto suho, msži s kramo I Vsakih deset dui operi čevlje temeljito t mlekom! Ae bolj-ša je zmes is » velikih žlie ml« ka in 1 kavni« žličke trpetiuove ga špirita. V io tekočino pomoči volneno krpo in s njo čevlje dobro odrgnil Hi ve čevlje čistimo a pripravljeno kašo is krede in terpetina. Ilele čevlje is usnja "gUče" čistimo kakor enake ro k«vire; z bencinom in drgnemo potem s čistim lojeveem H vet le čevlje is blaga t. sv. čevlje Iz Jedro vino (platno) čietimo z vodo in milom. Čevlje pa mora mo Ukoj poUm ko smo jih umili, torej še mokre, napolniti s fega njem, ki vzamejo nšae vlago In preprečijo, da bi usnje, ki ja v čevlju, pobarvalo platno, ki bi dobilo Umne proge. "Čevlji is irbo-vina se operejo s mlekom In tudi napolaijo s laganjem — Vai o prani ševljl naj ae počasi suše, na pa na aolneu I Mlako kot lopivo. Kapljica kt liauega mleka, ki jo namalemo! papir, lepi kakor arabaka gui Listke, ki Jih na ta načiu prili mo ua plehaste ali porcelanast posode, drfijo tsko trdno, da moremo odlepiti le s vročo vodi Io dva državi podpisali ženevski ftenova, 18, okt, — Urasllija In Chile ata podpis«li protokol lig* m poravnanje mednarodnih spo« rov potom razaodlšča. Države, ki so do danes podpiasle protokol, soi Albanija, Brazilija, Bolgarija, finie, KatoniJa, Francija, (irčija, Latvija, Poljska, Portugslska, Jugoslavija, felioslovakija iu Hu* niunljs. ki aa pojavljajo neka Urim vaako poletje na koli, je zrlo dobra sledeča vodai I k v art rožne vod«, v kateri ja raztopljeni Vi unče borakaa In % unče aalieilna k kalina. ,To reata-poíno fil tiramo in malem» nja pegr. Tudi raztopiaa aalieilna ki alinr v elkomolu je boje dobro. OoroM petrolej ae pogasi I je, še ae pokrije s potlakoolm po-pirjean Tad I mleka e« reU prt-porode kot dober pomešek pri gašenja petroleja KNJIGE KNJIŽIVNI MATI01 S. N. P. J. Književna matica «loven ake narodne podporne Jed note je Izdala In Ima v sa-logi sledeče knjiga i PaUr Malaventura. Hplsal Zvonko A. Novak. Isvirna povest Iz življeiijs smerlšklh frsnčišksnov, Z Izvirnimi elikaini. katere Je Isdslal Htanko žela Fina trda vas-ba. Cena s poštnino vred II IVO Slovansko angleška slov. nioa. Dodatek rasnih korist' nih informacij, Fina trda vesba. Cena $2.00 a poštnina vred. Jimmio Higgtns, Spisal Upton Hlnelair, poslovenil I-van Molek. Povaat is živijo njs smeriiftkega proletarija ta za čaaa velike vojna. Tr da vezba. Gena 11.00 s pošt oino vred. Zajedala*. Mptsai Ivan Mo Isk. Povsat is doslej skrlU-ga koea življenja slovenaklk delavcev v Ameriki. Trda vecba. (Jena $1.76 s p^tnina vred. Zakon MogoaoMjo. Spisol Howard J. Moore, poslovo-oil J M. Zelo podošna knjiga. ki Ulmošl mnoge aatur ne zakone ia pgkasuje, kako sa splošni rasvoj ponavlja pri posameznika fizično Id duševna. S slikami Trdo vezba Cena $1.60 a poštnino vred, Zadoji dva knjigi šeni ekopaj, dobita so tri dolsrje. Naročbe. s kaurimi ja •loti denar, jj prof. 4r. Boru 0 MJft v žKraftttn, (Dalj«.) Oe ti pritisns zvezd* prutssk a* kake podlago in napne ona mišičns vlakna, da ae vzboči, tedaj ae valod vnanjega vodnega tlaka nožiee trdno prime podlage, prieaaa ee . 8 tem da zvezda istefuje nožiee, da ae pri-aeaa z njimi in jik nato «krči, ae plaši počsei po dno na okoli. Ako napade možaka zvezda školjko, ta aevoda takoj potegne aro je telo v lupino in etične zaklopke; toda zvezda ae prieeea a svojim* noA-eomi na obe školjki si zoklopnm ter neprestano vleče na njik in jib skuša odpreti Školjka naj-prvo krepko atiska Inpino in napenja svoje mišice; toda morska zvezda je odločnejša in se ne ns-veliča tako hitre svojega početja, dočim počno školjkine nrišice ača-som pešati Naposled ne morejo več kljubovati zvesdinemu razte govanju, lupina zašije in zvezda potisne svoj iztegnjeni želode* med zaklopki ter umori e prebavnimi sokovi školjko, nakar jo polagoma poerka. Morske zvezde eo radi teh svojih navad največji škodljive! ostrigorej. V Con-noetieutu so napravile v enem ea-mem letu na oatrigah za 600.000 dolarjev škode. Med nižjimi sladkovodnimi žl valmi, ki se lotijo vsake količkaj pripravne žrtve brez ozira na njeno velikoet, se odlikujejo s posebno vztrsjnostjo pijavke, predvsem one pijavke, ki se hranijo a krvjo eeeaveev. Pijavke slednje vrste žive po stoječih ali počasi tekočih vodah, kjer preže noč in dan, da zaide kaka toplokrvna žival, bivol aH konj ali tudi človek v vodo. Od vaeh strani ae p jejo is Mota m ee priaeoajo na kožo ovoje žrtve. 8 svojiasi žogi po-dobnissi roienimi čeljustmi s žejo rano in začno smeti kri. Seveda sačuti žival, ki eo jo pijavke napele, skeleče rane, hoče ee nad ležneiev otreeti, toda navadno za-man; kajti pijavke eo tako krepko priaoeana, da bs jih preje pretrgal nego po jih odstranil od kože. Cs nastopijo pijavke v večjih množinah, tedaj ae prigodi, da manjše živali, ovee ali teleta, valed izgube krvi tako opešajo, da ne morejo več is vode in utonejo. Tudi kopajočim ae Ijodem uteg jo postati pijavke smrtonosne, ako se po jk vi jo v večjih množi-ih. V zapedni Evropi ao pije v ke že preeej redka prikazen, tem bolj ao pa razširjene po južni Ru eiji, v toplejših delih Azije in v Afriki. Tndi v Ameriki živi več aličnih vrst. V nekaterih delik francoske Afrike ao pijavke iz rodu haemopia zelo škodljive živinoreji i posebno o pa ene ao konjem in govedi. Ko je žival toli opešala, da se pogrezne v vodo, ji zlezejo pijavke todi v notranjost telesa v gobec, v goltanec in celo v dušni k. Kjer ao se pijavke pre-nmogobrojno zapiodile, ae prigodi, da jih živina že a pitno vodo v sprejme v goltanec. Po nazoru 8enegalcev v tem slučaju že šest pijavk zadostuje, da umore vola. Pijavke se hranijo zgolj a krvjo; njih črevo ima po več strankih mehov, ki jih vae napolnijo e krvjo ŽHve. Prvotno ploščato in zleknjeno telo pijavke dobi, ko se je zadoeti naarkala krvi, jajčaato obliko, vsebina te- lesa se je pri tem štiri do petkrat povečala. Ko ee je pijavka and* sti napila, lahko živi po več aso-brez nadaljne hrane; kri v njenem drobu vedno sveža in jo prav polagoma prebavijo. Da ae irseaens kri no atrdi in ne sssade, prepreča neka posebno snov, ki js izločujejo pijav-kine ustne žleze, takosvaai hiru-din. že silno majhna množina to enovi zadostuje, da ohrani kri to-kočo. Zato tndi rane, ki jik je zaseksls pijavka, zelo dolgo krvave. ker pride vedno nekaj to snovi vanje. Pijavke is rodu piaeiola napadajo ribe, krape, ostrile, ftčnke in tndi tu večkrat povzročajo smrt avoje žrtve. Se mnogo nevarnejše kakor vodne pijavke ao na kopnem živečo pijavke is rodu hsemadipaa, ki so razširjene po Sunakem otočju in otoku Cejlon. Ti črvi imajo komaj dolžino palca. Navadno sede ns listju in na travnih bilkah pritrjeni a priaeakom, ki ga imajo na zadnjem koncu teleoa, ter čakajo, da se jim približa ži val ali človek. Obesijo ee ovoji žrtvi na noge, is drevja na stoti ne. Vse otreoanje in otepanje tu nié ne korieti; čim bolj ae nai de na žival brani, valjajoč ee po tleh ali otirajoč ae ob drevesa, tem več pijavk, akritih v travi ae obem na njo, tem več ee jih spusti s drevja na nesrečno žrtev ki je večinoma zapela smrti. Kakor poročata švicarska prirodoalovca brata Sa rasi n, ne more nspevati na otoku Celebean v pokrajinah, kjer bivajo te pijavke, nobena divjačina, rasen nekega bivola, ki tako debelo kofo, da je pijav ke ne morejo prerezati. Domu čini ae tok pijavk bolj boje kakor zvena m strupenih koč, kajti tudi njim je popolnoau ubraniti ss tek Ivo Aorli: ZADNJI VAL. (Del je.) In teko sem nehote zmsjal s glavo in je v mojem naamehu najbrže zadrhtelo celo pomilovanje. "Vi ne verjamete t" me je vprašal. "Verjamem," sem rekel. "Tp se pravi: verjamem, da bi bilo nekako tako, Če bi kdaj prišlo do tega. Ne verjamem pa, da pride kdaj I" "Vi torej res nečste — res nsrsvnost neče-tef" Nisem hotel biti preveč trd in sem dejal: "Ns rečem, da naravnost nečem. Toda boriti ss morsm in se želim, dokler bo mogoče. Pred vsem ps hočem storiti is dvoje: poskusiti spoznati, kak človek ja prav ss prsv ts Mordej; in drugič: poskusiti pokazati gospodični Stani, ko pride, koliko naravnejle bi bilo, da ji postanem oče in ne mol" "Tudi prvo hočetef" me je osupel pogledal. "Tudi prvo I Csprav ls tsko nekako mimo-frede, po atrani. Za vsak alnčaj, bi rekel eelo, za nemogoč slučaj. Ali prav za prav posebno zato, da presodim, šteje li dečko res le kot nekako sred-itvo, kakor ete rekli vi, ali pa ima eelo še nekake lastne pravica ..." Zmračilo se je popolnoma Ko sem uŽgsl Isrnico, je to Ilrasts opozorilo, ds je zsdnji čss is njegov vlak. "To so trenutki, ki oatanejo človeku do zadnjega diha v spominp — tak večer in tak pogo-ror, kaj nef" s« je nasmehnil. "Najbrže," sem odgovoril. "Toda, ds ne po-isbini eno vss še prosim, preden odidete; da me namrt*«' /S bošjo volje ne imejt« za preveč plemenitega, kakor ste me blagovolili kratiti prej. Bilo bi lahko usodepolno, če bi se motili v ti točki o meni, in mi je takšno vaše mnenje eelo naravnost neprijetno. Plemenitost, dobrota, ki v nsvsdnem življenju preseže navadno mero, je ksj rsda ss-sto posledica neke omejenoeti. Resnična plemenitost je pridržana samo izrednim nsturam ter velikim uiisleeem ali velikim umetnikom Jaz ps to seveda iu«cm; sem nasprotno vseekozi vsakdanji 8 love k, kvečjemu z nekoliko večjo izobrazbo in ftiršim obzorjem. To je, verjemite mi v svojo in mojo korist, edino reenično in popolnoma jaana »lika o menit Posebno vpoštrvajta moja leta tudi v tem! Hamo izredne asi v*« ali izredno velik človek poetaja z leti boljši vwm drugim ae nam sree ml leta do let* strjoj« in ohlaja. Prav zalo trdim: če je eiear še dovolj m^i v noa in naše duševne sile ne hirajo sbsnem s t<>l**aUbi, amo ta vodstvo javnih zadev prod v*»m pokliesmi mi hladni, tremi starci I Mi. ki mm več ne omami niti bridek obrac moškega, niti lspt lenakegs prosilo*, posredovalca t Nekoč ao mo v hodi stiski poslali po pomo.' h molu. ki g* nksem pomol Ko js stopil v sobo, kjer sem gs čokal, is sem vidsl, ds mu mors biti le čes petdeset, aaoi le vedet, ds eem prišel tsman In niaem ae motil Ne motite se tudi ?i o menit Hamo to )o res, dragi prijatelj, da čutim do vas več, nego eem do koga še tridasst let sem In do goapodičns Ataos naposled tudi." Stisnil «em mu roko in gs skorsj potisnil skoai vrata, da ne vsmudi vleds In — ds bo le konee temu razgovoru! , . • XX. Po nlietln eem še akoraj dva uri "lenobo pa-ari". Pri tem ao bile eets, Prevrta vanje akale, Mehika in njeno olje, Zgodovina izkopa vajočih strojev, Naravni plin, Kisik, Električni meter. Ura, Avtomobil, Stisnjen srak, Vodna sila, Promet, Jeklo, Motorji, Svetovna borba za petrolej. Zgodovina gasolina itd. — F. L. I 8. Ali vui, kaj trpi veliko število slovanskih dtlavetv v Ameriki valed spolnih bolesti, ki eo potlr diea obóevanja a vlsčugsmi? Ako ne vui, naroči ti knjigo "Zajo dalci", katero dobil pri Knjiiavni matiei 8. V. P. J. Poveet "Jimmie Higgins" je trealo dula ameriškega prolets ríate ob času velike vojnt. Dobi se pri Književni mstid 8. N/P. J. Delavski Ust je sila. s ut^ računa val nasprotnik. DA SKUHAS DOBRO P VO. PlSl PO NAŠE PRODUKTE -so v aalogt atad,_____ i* VM druge potrrbfcMne io aa preprifcajts. da je d< m kuhani vsdoo le n.jbeliil ssJM. Groesiijsm. aUdCtCarJem la t dajalos telesnlne damo primeras p pok pri vočjfh naroČilih. PiMs | Inf« OGLAR CUvUU I hmelj, »U4k Poekad a pri ia nsje 0401 r Bolečine bodisi revmsti&ns. nevral-gične ali krči hitro olajis-te, Ae rabita 0 SEVERA'S G0THARD0L Izvrstno lokalno srodetvo aa hrbtno hromoet, okorelost In otrplost milic, 'mojto ga vodno pri rokah- tosiao Sašs W F M VI RA C O Dan HAPiDs. i o A A Potniki v stori kraj in onalgrsntjo ■ stsregs kraja potajte prei EMIL KISS MIKIIJA 113—Imd Ava.. New Y.rk Denarne poéfljatve — Dol-larjlb — Dinarjih Hranilni oddelek. Javni notarski arad. Pišite ss Informacij«- VASI POSU — NASI POSLI peMJate W e eSeet kraL bodisi v dlosriih. Ik^ ^ »aak. ali dolarjih, skrbite, ds beds Vsšl fod\ - ^ KLOBASE teke kot si Jih mora srce Te kloboaa eo sedaj boU^ ^ot kb daj prej, ao prava dellkate^ km rim si para, čim več jih pojest^ m bolj ae eam <1 padajo, vmj tako J dijo In mi pIšejTrnoj. ti«očrri male! kri lam Amerik* Cesm M In* PošIJ*«" * »J tov naprej. Poštsina elaCana ske nar poalan S ssročnlao. Po M peesetia pa vmk