PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTEJ •*n. MRI, SW k lawáili »i LawaáaU 4 tU, -"«^TSS Chicago, HL, pondeljek, 31. decembra (Dec. 31)» 1023. " °° ŠTEV.—NUMBER 306. po teoriji teki» «ibélke pr*#n človeku v AdiL nego v ■▼fopl Vfd kakimi 400^000 lóti. 8TVAEJ1HJI NAÄB0A V»B-MIRJA JE BBBBKONÖBN PROCBB. Oincinnati, 0. — človek je pro Jakt evolucije. Ali ni pa neposreden potomec današnje opice Svoj početfk je imel v Evropi pred kakimi 400,000 leti, ne pa v Ariji» kakor ao ei domnevali do-„lej i malimi izjemami vsi tiati, ki se pečajo z antropologijo. Tako je zatrdil dr. Aleš Hrdlička z narodnega muzeja T Washingto-nu, D. C., pred konvencijo ameri ¿,kc zveze za napredek v znanosti koiftem zadnjega tedna. Današnja opica in človek ata si prejkone bratranca, je rekel dr. Hrdlička. Oba izvirata iz Iste družine, ki je živela pred mnogimi »totisoč leti. "In če bi šli zadoeti daleč nazaj, bi se prav gotovo prepričali da imata oba avoje počelo v stanju priprostega ¿vojnega moleku la," je pristavil. Razvoj človeškega rodu je po doben onemu tega a)i onega dre vesa, ki je produkt osrednjega de bla. Človeka ae da primerjati vršičku, ki je zrastehin ae razvi do najvišje točke, dočim ae bj da 10 smatrati vse veje in mladike za nižje živali — izvirajoče vse iz skupnega vira. v Dasi je prav lahko mogoče, da je bil opici podoben predhodnik sedanjega človeškega plemena, je morala hiti vendar kakajprehod-jrrfM^^^tfrrtiir JVflrtvrt? InrtF vijirt stopnjema Iz živalskega sta nja. | "Razdalja med najnižjo obliko sedanjega človeka in najvišjo da nainje opice je pa tolikšna, da se je ne da premeriti," je izjavil u čeni doktor. Troje potovanj po Evropi, med katerimi je preučeval izkopine deželah osrednje Evrope, ga je u verilo, je rekel dr. Hrdlička, da je bila tamkaj zibelka človeške ga rodu, ne pe v Aziji Afriki, a kakih drugih oddaljenih krajih. Neizpodbitne sledove o človeku ki jc obstojal skoro v začetku le dene <• K R. Moulton s eikeške uni- ^koro v vsakem oziru je veaolj-""koačna, je izjavil profesor ■euho«, in čeprav je obetojela v UJ sli oni obliki morda milijone '1 ""«lijone let, ee vendar nepre-spreminja in se bo ispremi-Wl še milijone la milijone let ■«»•prej. L^nsmična evolneije je najbri iz katerega jc vMoljsuo, Mano človeškemu rodu, nasUle, * r'"'l profesor Moulton. Svojo r*r ■"» je pojasnil s sliko skupi Francosko posojilo Jugoslaviji vznemirilo Anglijo. i London, 29. dec. — Zamotano vprašanje vojnih dolgov je postalo se bolj komplicirano, ko je Francija posodila Jugoslaviji 300,000.000 frankov za nakup munieije in orožja. Angleška vlada je zelo vznemirjena radi tega posojila. Lord Curzon, angleški minister vnanjih zadev, je včeraj poslai noto jugoslovanski vladi, zahtevajoč, da Jugoslavija pojasni, kakšne garancijo je dala Franciji za to posojilo. Na podlagi mirovne pogodbe imajo zavezniki in Združene države prednostne tirjatvene pravico do dohodkov Jugoslavijo radi osvoboditvenega posojila, zadolinio pomožne akeijc in po« sobnega ameriškega rekonstrukcijskegu posojila. Ako je Jugoslavija odstopila te pravice Franciji, pride v konflikt z Veliko Britanijo in Združenimi državami. DETEKTIVI SO PRIJELI PET DENARNIH PONAREJEVALCEV. Najmanj sa pol milijona dolarjev je ponarejenih desetdolarskih ban kovoev v prometu med vzhodno obalo in vsnošjem Rooky Mountains. POLICIJA IZVEDELA ZA 1MB K k 14 EABPBÖBVALCBV PO-NAREJENEGA DENARJA Mehiški klerikalci v zvezi s fašisti. Katoliški nadškof v Guadajnlari jo prispeval več ototiooč pesov na revolto in organiairal katoliško polko is "Kolumbovih viteiov". — Obregon poroča o aijnjni zmagi v Puebli, kjer jo bil dol vataške armado docela uničen. Guadajalara pada vaak čaa v roke federal-Mehiški aenat odobril pogodbo s Združenimi PREMOG PO DVA IN POL DOLARJA TONA! Kje? V Ameriki? — O ne I V Avitraliji, kjer država sama lo premog. In to je tista 1 Sydney, N. S. W. — (Federated Prees.) — Premogovnik v Lit h-gowu, ki je lastni^ države ?iew South Wales in Katera ga sama obratuje, daje odjemalcem premog po dva dolarja in pol tono. Privatni trgovci prodajajo premog po $5.40. Vlada odtegne ravno toliko stroškov kakor privatni lastniki in vrhutega plačuje premogarjem za teden dni počitnic vsako leto in ravno tako jim izplača polno mezdo za dni, kadar so bolni ali drugače nezaposleni no po svoji krivdi, kljub temu lahko prodaja premog polovico ceneje kakor pri vatni lastniki. Zakaj t Zato, ker država ne jemlje nobenega dobička! To naj nauk sa vse t lito, ki jejo nacionaliziran ju rudnikov hi industrij. POSLANSTVA—TR60-. VIKE S PIJAČAMI? Ofloljelni Waahington v paniki ko ao zuhači raskričali, da lqo zemsld diplomatjs tržijo i šnopsojn. Poljaki poslanik mora pojasniti, zakaj ima 3000 atak-lenic "prava robe" v svojih kleteh. [Fedér. Wash-plozijk cev. državami. Borah in raslo vprašanje. Waahlngton, D. 0. (Federated Press.) — Senator Borsh so čudi in smeje, kako to, da se je dal državni tajnik Hughes tako izlahka potegniti protiruskim agitatorjem za nos. Nadalje strmi nad po-msnjksnjem vsake podlsgc za Hughesovo skcijo v tsko resni zadevi, kakor so naši odnošaji do ruskegs nsroda. Pripomnivši, da je pazno čital ameriško časopisje zadnji teden in zasledil najmanj 40 vesti o ruskih zadevah, vesti, o katerih se je potem izkszslo, da so izmišljene, je dejsl, ds krožijo v zadnjem čssu nezaslišane laži o Rusiji. Po njegovi izjavi so mu dokazali časnikarski poročevalci v Moskvi, ds se ne da Tretje inter-nacijonale v nobenem oziru sma-trsti za merodajno činiteljioo v poslih ruske vlade, fn še več. Čisto jasno je bilo, da Leniu asm ne verjame v možnost mednarodne revolucije v sedsnjem čssu. Državni depsrtment mors doprinesti neizpodbitne dokszc, in če ne bo odsek za vnanje zadeve izvedel prfmerne preiskave, bo Borah deloval na to, ds vzame celo zadevo odsek za prosveto in delo v roke. ne 'solne', ki obsegs, kskor meni, kakih 1O,OQ0 posamičnih teles in ki eo tisočkrst in tisočkrst večja Washington,. I). C. — (Fed Press.) — V officijclnem ingtonu se pričakuje oksplozl, ki morda prikažo naše cenjeno za konodajec v kongresu, mnogo ^i soke zvezne uradnike, inozem; diplomate in celo dva člana ad nist racije v slabi luči. SuftaČl obdolžili inozemska poalaništ da izrabi jujo imuniteto gle opojnih pijač za trgovino in d1* zalagajo žejno zakonodaje« }u uradnike s likerji in drugo "djo-bro evropsko robo". Prišlo jc na dan, da ime poljski poslanik dr. Ladislav Wrob lcwski nič več kot 3500 steklenic "pravo robe" v svojih kleteh. Poslaniki imajo pravico dobiti |z svojih dežel toliko pijače kolikor je rabijo v svojo privatne svrlie, toda prohibični uradniki pravijo, da morajo nekateri poslaniki z vsem svojim osobjem vred živeti sto let, predno sami popijejo svoje ogromne mokre zskladnicel Toliko pijačo za diplomate ni Še uikdar prišlo v Washiugton kakor v teh letih, odkar je prohiblcija v Ameriki, pravijo osorni čuvaji suho postave. Poljski }K)slanik jc te dni obl skal pomožnega državnega tajni ka Wrighta in mu "pojasnil", da jo omenjena mokra zaloga lastni na njegovega tajnika drja. Hoko-lowskcga; ts P* Jo obratno "po jasnil", da je pijača, ki se ceni na $50,000 vrednosti, njegova last, katero hrani zase in "za prija tel je". Dali so prizadeti še drugi posla niki, ni znano — saj javnosti ne Znano pa jc, da imajo vsi posla niki ogromno armado "prijste Ijev" v Washlngtonu, odkar prohibicija zajabala Ameriko. Miaterijosna usoda franooakega ce pelina. Pariz, 29. dec. ~ Truplo kapi tana Pleais de (irenedaua, ki je bilo najdeno na obrežju Hieilije, jc do danes edini sled za izgubljenim francoskim bojnim zrsko-plovom "Dizmudotn", ki se je pokvaril v viharju dne 2.1. decembra, ko je plul z 5¡¿mi možmi nsd Sredozemskim morjem. (Jrenedan jc vodil zračno ladjo. Dejstvo, ds je kapitan našel srn rt na morju, bi pričalo, da je zrakoplov padci v morje m moštvo je utonilo. Kje pa so ostonki* ei»pelina in trupla ostlib mož t l>o dsnes še najmanjšega sledu o od solnca samegs, kolikor se tiče «M ¿'h temeljito iščejo miioge franroske in itslijsnske Isdje. benem je prišla vest, da so domačini v južnern AlŽiru videli preti par dnevi neko, cepelinu podobno atvar, katero je veter i»odlf proti južnemu koneu Saharč. Uradni krogi torej nieo na jasnem, kaj ae je pravzaprav zgodilo z srečno lasZujemo rsstliue To ao seveda le domnevanja s pomočjo novih spsrstov. vidi-! Orenedanov» Chicago, m. — Pogon na denarno ponarejevalce, ki je eden najobsežnejših, kar jih poznajo Združene države v zadnjih desetletjih, je organiziran. Zbrani so tukaj najboljši svezni detektivi, da nastavijo ponarejevalcem past. Ti pousrejevalcl ao spravili po-narejeiu) desetdolarsko bankovce v promet, ki ao tako izborno narejeni, da jih niti izvedenci lahko no izpoznajo. Ta ponarejeni denar predatavlja najmanj pol ml ljona dolarjev vrodnoati. Krošili so med vzhodno obaljo In pa vznožjem Rocky Mountains. Policija je izvedela za imena štirinajstih oseb, ki so raapeča vale in najbrž še razpečavajo po narejeiie bankovce. Pet jih je od teh žo pod ključem. Med temi je tudi ena Ženska. Na drugo pazijo z vso čuječ nostjo, ker upajo, da jim tinte osebo pokažejo pot, po kateri pri dejo na sled osebi, ki jc tako moj atrsko izdelala tiste ponarejene bankovce. Policija je opolnoči obiakala ne u> obcestno beznieo blizu Chica-ga, kjer jc našla v podzemak tot lini pod nekim drevcaom 000 ponarejenih desetdolarskih ban lovcev. Tri mesece se je zvezna tajna policija v Washiugtonu in akoro v vaokem večjem meatu med Near Yorkom in Oi£ho pa med Doato noiu in Galveatonom trudila pri ti avojati denarnih ponarejcvaleev na aled, ker je vedela, da krotijo tamkaj ponarejeni bankovci zvez ne rezerve s sliko Andrejs Jsek sonu in serijo 70. Ti desetdolarski bankovci ao narejeni tako, ds jih je prav teft ko ločiti od pristnih. Pspir je rsvno tak, kakor ga rabi vlada za svoje baukovee. Pod pečatom je številka D!3*8. Nekateri teh ponsrejenih bankovcev so neko liko pre temni, ali pa presvetli na zeleni atrani. In dim is lokomot ve, natisnjene ns drugi strsni, je za izpozuaujo pretemen. lisnčn blagu jelki morejo hitro lzpoznstl ponarejene bankovce, sli na tiso če in tisoče trgovccv pa je še bilo ogoljufanih. Položsj ae je tako poslabša preden ao pričeli zvezni detektiv z aretacijami, da ao trgovci vae povsod, posebno v Chicsgu in New Yorku prepovedali svojim klerkom prejemati desetdolsrske bankovce, dokler jih ni potrdil ts ali oni izvedenec za prave. In koncem zadnjega tedna je bil celo sanitarni okrožni odbor oslepsrjen. Ovoj ponarejenih bsn koveev, ki jih je prejel blsgajuik je vrnila banka. V zadnjih tednih je bil detek tivaki načelnik Murphy na delu tem okrožju a štabom evojih p« ročnikov. In vendar je prišlo do prvo aretacije v Ht. Louisu. Tamkaj ao prijeli mlado žensko Sweeney, ko je že raspeše 200 ponarejenih d ese Idola rakih bankovcev v enem samem dnevu po raznih trgovinah. Imela jih je še 13d, ko je bila prijete. Ts Ž4>nsks je rszodtls, da jo je njen moi Homer Sweeney i z P*o rije založil s tistim |»onarejenim denarjem. Par minut potem je bil Horner Kweney žo pod kljueeiu. In tudi on je bil dobro založen s |>onsrr. jenimi bankovci. Koliko jih je bi lo, še ni prišlo v javnost. Ts je tudi izdaj tajnost, kje je dobiti še preeej drugih |»ouar*-jenih bankovcev. In tako je pri-šla polieija v omenjeno obeeatno beznieo, kjer je dobila »Oo pena-rejeuih desetdolarskih bsnkoveev, kakor smo še omenili od r fror a j. Mexico City, 90. doc. — Pol uradno poročilo ao glaai, da je vlada aaaegla dokumenta, ls katerih jo rasvidno, da jo 1 vodilna katoliška duhovščina v Mehiki sa-pletena v vstajo |>rotl Obregonovi vladi, e Dokumenti pokaiujajo, da jo katoliški nadškof v Ouadajalari, dršava Jaliaoo, prispeval vaš ito-tisoč pesov sa vsU^o in da jo organiairal is mehiških "Kolum »vih vitesov" in drugih katoliški* organisaolj bo javna enote, ki ao namenjeno aa vataško fronto. La Piedad, Miohaoan, 29. dec.— redaednik Obregon je v svoji po-slsnicl, naslovljeni na zveaue čete, oznsčll zmago federsleev v Puebli za eno nsjveČjlh zmag v zgodovini mehiškega bojevanje. Dejal je, da zmaga ae bo ponovila v Ouadajs-ari čim ae konča bitka za poaeat tega velikega meeta. Obregon je dal vataškim vojs-totn. dva tedna čaaa za kapitulacijo ; val tisti, ki ae podajo v dveh tednih, bodo deležni amueatije, Ns tisoče vatsšev je le odložilo oroje n vlada je dala vaškemu neksj denarja, da se lshko vrne v civilno livljenje. 10,000 federsleev, ki so porszill vstaše v Puebli, jo zdsj ojsčilo zapadno fronto in deloms so bili ppslani v Vera Crua. Zvezni lstab i ao včeraj pluli nad Quadajalaro In metali čuopiae Iz Mehiškega mesta, ki poročajo o slavni zmagi Puebli | obenem ao letalci po aipall vstaškl tabor x manifestom, ki obeta amnestijo vstašem, ki od lože orožje. Predsednikovo poročilo svez nlni^vojakom o smagi v Puebli so deloma glasit "Poraz vstaše v v Pustil! jo bil največji, kar pometi! zgodovina mehiških vojn in revolueij, Velik del armade pod vodstvom isdsjsl-skih generalov Sanoheza In May-eotte je popolnoma uničen. Uporni general Figueros, ki je hotel prodreti skozi Puente de Jxtls, je tudi doživel velik pora«. Obe zmagi sta nam omogočili, da amo poslali večji del armade s vzhodne fronte semksj za nspad na Oua-dajalaro. Naša annsda na zapadnl fronti i>od poveljstvom generalov Amara in Kaeoliara je pojačana za IMKX) mol." Obregon je tudi poalal brzo javko W. It. Hearst u, opozarjajoč ga na dejatvo, ds vstaškl štsb v Vera Cruzu pošilja čaaopiaju go« rostaane laži, Vodje vat a je spre mene vpak svoj poraz v "zmago" in neprenehoma poročajo o "zma govilem prodiranju" v Mehiško meato, dočim so v resnici njihove čete vssk dsn dlje od glavnega mest s. Me*too Olty, lil) dee. — Mehiški senat js ratificiral po»ebuo ame-rUko-mehiško odškodninsko po< godilo s 45 glasovi proti 6. Sploš« na odškodninska pogodba je bila ratificirana z 3H glasovi proti 1. KRIZA NA JAPONSKEM. Begent noOe sprejeti oatovka kabineta. Vapad na hišo minlatra Oota. Oaaoplaje «ahteva splošno volilno pravioo kot "adravilo" aoper atentata. Tokljo, 29. dec. — Hlrohlto, prestolonaslednik in regent, ki ju komaj ušel smrti zadnji četrtek, je včeraj odklonil ostavko vlade. Hegent pravi, da je ostavka nepotrebna v Bedenjem kritičnem času rekonstrukcije po potresni kštaalrofl. Barou Goto, minister notranjih sadev, vit raja, da on ue more več biti minlatcr; ako drugI mlnlatrl ostanejo, prevzame on odgovornost za ateuta na regenta. Sinoči ao izbruhnil! izgred! v Tokiju. Večja drhal je obiakala dom ministra Oota In mu pobila vsak okna, podrla ograjo okrog hiše ln razdejala ornsmente ns vrtu. Ooto je obdolšen v čssopl-Bih, da je "radikaleo" ln moralno odgovoren aa atentat, ker je v minulem poletju pogoatil aovjetBke-ga poalanlka Adolfa Joffeta na svojem domu. Druga mnošiea drhall je poselila centralno policijsko poatajo, na kateri ae nahaja atentator. Mnošiea Ja Izjavila, da oalane tam toliko ftaa, dokier policija ne aa-davi napadalca. Policija je razpršila množico. Atentator je stsr 20 let, selo inteligenten» lil neko aalonake vrsto rdečkar. Njegov oče jo poslanec v parlamentu. Tokijski llatl mrzlično raziuo-t i*u je jo inoldent ln zahtevajo, da se takoj uzakoni predloga gledu splošne volilne pravice za moške. "Niči niči" piše, da se Japon-aka ne more več upirali splošni volilni pravici. Zahteva po volilni pravici jc kakor mogočen tok, ke< Irrega ne more ustaviti nobena človeška ali« brez rtih posledic. Nameravan umor regenta Je mogoče posledica zavlačevanja aploš* n« volilne pravice, "Cugaj Hogjo'' opozarja, da je napad Izvršil Japonec, O tem ; Je treba dobro premišljali, Ako človek pomisli, da Japonci sami niso ve% zadovoljni s svojim vla darjem, ga mora irpdvletl mrzla zona. "Jorodzu" pravi, da nevarne misli lahko pridejo od zunaj, toda vsrok takim mislim je lahko v da-Šel! asmi. Nspad ns regenta vae-kskor značl, da Je ueksj narobe v Jsponakl. Ljudstvo mora dobiti splošno volilno pravico; ljudstvo nsj ima Irneodo v vladi. ¿*ne še ni bila Varotlte Preeveto 26 predsedaJJJilh^to idatev f Han Salvador. 29. dec, - Itazne politične oriraiilze''iJ« v republiki Nikeragti so |K>stavile 2d kandidatov za predsednika Strankarske strasti so jsko rszpaljene. OlEAiKB VBITI Andrew d row, lastnik ob» cestne gostilne ob Klmhural in lliggina eestl, ja morsl v petek plačsti 9100 kszni rodi kršenja prohibičn* |K»atava in 125 radi tega, ker j« Imel "slot mašino". Povest "Jlmmle Higgtna ' je araala daše ameriškega preleta nu» da deje jo od sebe svetloba v j obveščena ...........>'9™ | VTTT* .. »Hala ob ¿asa velike vejae DabI ss »o, rekel govor- «rupl., ker pričekujc «Hrika pri wraár|ku al! prtjaUlja v stan fna ^^ ^ § g f y kresnih barvah, nía ai Anoriika ladja to ]• pogroznlla. 87 mornarjev lagubljenih v Ornem morju. is Csrigrsds so dospela zatrdile vesti, da s« j« pogreznl! v četrtek psrnlk "C'ojenoa", ki ja odpotoval iz New Yorka 5. novfia brs na pot v Ust um. "Potsprjsmo s« Miro. Dno aa napolnuje s vodo. Sc od niko) and Cm 2ELEZNISKO VPRAŠANJE BO ZOPET NA DNEVNEM REDU KONGRESA. Vesti v velikih dnevnikih naznanjajo, da so pričeli železniški magnatje tipati, da izvejo, kako sodi kon-gtts o železniškem vprašanju. 9 Železniški magnatje so bili vsikdar in so še danes za vse določbe v Esh-Cumminsovem transportnem zakonu, ki so naldonjene njim. Najbolj jim je seveda pri srcu določba, ki govori o garanciji dobička železniške družbe. Niso jim pa všeč določbe, ki varujejo železniške uslužbence. To se je očitno pokazalo ob času zadnje stavke železniških delavcev. Jasno je, da žele železniški magnatje tudi revizijo Esh-Cumminsove železniške postave, akotudi tega ne povedo na glas. Seveda je v željah privatnih železniških interesov in ameriškega ljudstva glede revizije transportne postave velika razlika. Privatni železniški interesi žele iz srca, da dobiček ostane še nadalje garantiran, določbe v korist železniškim uslužbencem naj se ja črtajo. Ameriško ljudstvo pa sodi drugače. Pred vsem želi, da se znižajo transportni stroški, ki so precej zakrivili sedanjo neznosno draginjo. Ako se privatni železniški interesi nočejo podvreči tej ljudski želji, tedaj naj se železnice nacionalizirajo in izroče zmožni upravi, sodi ljudstvo. In ljudstvo se ne moti! Nacionalizacija železnic je seveda edino sredstvo, Id bi rešilo zamotano železniško vprašanje, kajti dokler bodo reševali to vprašanje privatni železniški interesi, ne bo nikdar rešeno. Tega dejstva se zavedajo tudi privatni železniški interesi in za to se v razpravah o rešitvi železniškega vprašanja ne dotikajo nacijonalizadje železnic, kakor da bi bila nacionalizacija ameriških železnic pozabljena reč, odkar je umrl industrijski inženir Plumb, oče načrta za nacionalizacijo ameriških želesnic. Pričakovati ni, da kongres izvršil nacionalizacijo železnic. Za tako važno gospodarsko operacijo na ameriških železnicah še ni potrebne večine v kongresu. V prihodnjem letu bodo volitve. In naj kongres sklene, kar hoče, ako ne zaključi nacionalizacije ameriških želesnic, bo železniško vprašanje igralo veliko vlogo pri predsedniških volitvah v prihodnjem letu. To resnico yi-(Ujo tudi nekateri profesionalni političarji in zato svart naj se kongreaniki in senatorji ne izkažejo preveč naklonjenim privatnim železniškim interesom, kajti obračun pride v jeseni na volišču. La Follettova skupina bo po časnikarskih vesteh prav zanesljivo izigrala dobro potezo proti privatnim železniškim interesom. Stara garda v republikanski in demokrar tični stranki bi rada zlomila moč te poteze in pri tem se ne mara postaviti v tako luč pred ljudstvom, kakor da je naklonjena privatnim železniškim interesom. To pa ne pojde zlepa. Kajti služiti dvema, ljudstvu in privatnim železniškim interesom, ne gre, pa naj stara garda zavija avoje protipoteze v najlepša oblačila, da prikrije njih pravi namen. Veliki dnevniki so peli slavo Eeh-Cummihaovemu zakonu in skušali so prepričati ljudstvo, da je bil zakon sprejet v ljudskem interesu. Komaj je pa zakon pričel učinkovati, je pa ljudstvo kmalu spoznalo njegove dobrote. Hitro je uvedelo, če ima kdo koristi od te postave, da jo imajo le privatni železniški interesi. Veliki dnevniki že zdaj mažejo ljudstvo z medom o-koli ust Na široko razkladajo, da bodo železniške družbe primorane povečati železniško omrežje, da zadoste zahtevam, ki jih stavi nanje povišan promet. To bo stalo strašno veliko denarja, dostavljajo veliki dnevniki. Ali zgoščeno železniško omrežje bo pa povišalo tudi profit privatnim železniškim interesom. Tega seveda veliki dnevniki ne povejo. V resnici pa ni dozdaj še prav nobene garancije, da bodo železniške družbe izdale kaj denarja za gradnjo novih železniških prog. Pripovedke o gradnji novih železniških prog imajo namen obrniti pozornost javnosti v drugo smer, da ne opazi, pravega namena, ki se skriva za takimi pripovedkami Tudi za privatne železniške interese veljajo Lincol-nove beeede, da imajo nekaj časa lahko vse ljudi za norca, nekaj ljudi lahko imajo za norca trajno, ne morejo pa briti norcev iz vseh ljudi in trsjno. • Ohokopoe, Ksbi. — Kako bi susjo napisal, pa veliko povedali Saj vem, da ni tisti uredniški toš nikdar sit kakor ne farška biaa-Ia. Veliko mi jih je še *>o!arbal, če mi pa še tega, bom pa naredil tako kot Ribničan: spet drugega napisal. Ko sem še pri farškth bieagah, naj povem nekaj, kar ni prav prijetno sa častite naše goepode, ali kako bi jih podomače klical, da bi bolj zadel, nazadnjaške coklje. Kot se ališi, včasih niso tako ropali kot dandanes, ko eo začeli kar na debelo. Vze jim pride prav, gotovine, čeki, denarne nakaznice, bančne bukviee, posmrtninska zavarovalnina in celo poeeetva se. polotijo. Tako vidimo in slišimo, da se godi danes, a kaj bo šele zajnaprejf Prav ree, goepodje, to je pa še malo preveč, e tem vender poka. zujete, da je gola reeniea stare rešeniee, ki pravi, da ferška bi-saga ni nikdar polna. — Da ne pozabim poročati o delu, povem, da se je pri nas obrnilo veliko na bolje, de smo prev zadovoljni, kar pe ne vem, koliko čaaa bo trajalo. — V Crawford okraju ee pridno zanimamo za državljanetvo. Dršavljaneko pravico, bi še eko-raj rekel, de imajo vsi rojaki. Prav veliko Sloveneev je dobilo dršavljenatvo dne 19.—20. novembre t. L Povem vem, da je bilo tekrat dosti smehe. 20. novembre je prišel v škripce Slovenec, e katerim eta se bavila dva eodnika. Sodnika eema je epravil v smeh, da je bilo po veej dvorani smejanje in ploakenje. ObadVa sodnike eta prosileu že zavrnila prošnjo, a ko je prosilce videl, je obrnil govor drugače, da je zadovoljil oba sodnika in dobU drugi papir. Eden sodnikov je celo rekel, še mu jih drugi ne da, da bo pa on dal svoje državljanske papirje prosilcu. In drngi dan so dnevni, ki poročali, kako dobro je pogodil neš rojak. — V Chekopee se je porošil mlad dešek s 40 let stero vdovo. Obsdva sta stara 66 let. Poroke ee vrši na njenem domn. . Kot vidflho iz njegovih poročil i« Ohijs, ee je preselil tudi gospod uradnik & S.' K. J. Tam se je baje že dobro navečerjal in najedel. Klevelandčanom pa bi bil še kmalu prvi dan rekel, da jih je eit. Vendar je rekel, da ne bo pozabil, kaj je večerjal Kakor ee Vidi, pa je bil vendar eit, le to je čudno, zakaj ni rekel prvi den, da ga je aram, ker je prišel v Cleveland. On se namreč kaj red is-rasi, da ga je sram, ker je pri jed-noti. Rekel mu bom, da kotla ni šele enkret ustrelil, pač pe ie dvakrat, ze ker pe ni zamere tiste-mtt, ki nazaduje, ker ne more na-predovaU. Veekekor ie dobro fliknU Klevelandčane 12. decembra 1923 ker na prvi strani prvega liete. Naj končam, da bo še kaj sa po Novem letu. Mnogo dobrega vsem prijeteljem, znancem in sorodnikom v letu 1924, nazadnje-kom pe stsro leto 1923. — John TeeeL Toledo, Ohio. — V Salemu, Ohio, eo mi postala tla vroča in moral sem jo popihati v mrzli evet. Nekege jntre je pričel k me ni gospod bos s angelakim naame-hom ne obrazu in rekel t "Prijatelj, tvoj hrbet rebi nehaj dni počitka in tvoja pljuča dobrega zra ka. Tu isaeš plačilo do dance, ko te bom rabil, te pe sopet pokli čem. Ampak pasi se, ker okoot-njakov ne bom rabil." Čelo prihodnje jutro, ko sem se sdrsmil sem se zavedel, kaj me je tadelo. Sel aem brl v štaeuno in noell domov reči, ki jih rabimo o božičnih praznikih, ne de bi šts-runsrju povedel, da ne delam. Ko aem vae arečno spravil skupaj, sem se podal na obiah v blišnjo naeel bino Power Point, Ohio, ter bil tam ¿bet pri nekdanjem predsedniku prčlarakcga kluba Jakobu Tavčarju in aosedu Ksrolu Bogota ju. 1 zvrst uo sem se tsm imel Pogoverjali smo se in reševal raznovrstna vprašanje, s seliva, njem amo se bavili do renege dno. Delovne * rssmere tam niso dobre, ker delajo aamo po tri dni ne teden, Od tam pa sem se podal v slovensko metropolo Cleveland. Tam sem pa imel čaat hiti goat našega brata Toneta Petlarja. ki je kaj hitro noail starino, od zida. namenjeno za konvencijo počlarjtv Par dni »cm potrošil z iakaajem dela od tovarne do fabrike. Na več krajih niti vprašati nI bilo tre-be, her napi» se mi je še režal na okna "No Help Wanted", pa alučejno kje delo, je Če je toliko kandidatov, da ne prideš ae vreto, da bi lahko povedal, česa želiš. Sicer ee dosdej še da dobiti delo, ampak plača ne odgovarja niti sdaleČ sa takosvanl standard življenja. Plačajo pa akoraj vsa podjetja enako, ker eo organisi-rani po takozvanem "American Planu". 0 Delavstvo bi se lahko mnogo naučilo od kapitalistov. Vtis, ki ga je napravil name Cleveland, je, da nakaže nikake-ga napredka, da bi se lahko s njim ponašali. O proletarcih, to je delavskem razredu, moram priznati, de postaja s vsakim dnem manj občuten za udaroe, ki jih prejema od kapitalietov. Po mojem mnenju je temu vzrok, ker je bilo delavstvo le premnogokret že razočarano po različnih delavskih voditeljih ter takozvenih u-nijah. Človek dobi največ tekih, ki pravijo, da eo bili člani te ali one organizacije pa takrat niso bili nič na boljšem kot eedaj, ko nieo člani Toda tak prijatelj naj ei zapomni, da kdor ubeži, Ae doseže ničeear. Meri bi metali za-njim t Edino tisti profitirs, ki stoji, ne gleda na nobeno stAn temveč vstraja. Poglejmo kapitaliste, tako so aktivni in organislranl Koliko dnevnikov, msgazinov tiskajo vsak den. In pri vsem tem I im pomaga delavec, zase pa, ako ms kak tednik, ki ga pita e pred-potopnimi frassmi, ko ga prejme, ga hitro aprevi za polioo, ker je )reveč zapoelen e stvarmi, ki jih smatra v evoji slepoti pomembnejše. Kapitalisti ne bodo nikdar popustili sa las od tegs, kar imajo dsnee, ako se jim delavec ne po-etavi po robu. Ako bo čekel in u-pel n* preobrat, tedaj je lahko siguren, da ga ne dočeka. Is Clevelanda eem jo primahal v Toledo, Ohio, kjer sem ee uete-vil sa nedoločen čao/to se pravi, dokler ml gospod boe ne bo zapel tis te Je pe pesmi o počitnicah. To-edo je precej prijasno mesto, od-deljeno je kekih 60 milj od De-troita. Avtomobilska tovarne * Overland" je mende ena naj' večjih tovoren, kjer je seposle-nih več tisoč1 delavcev. Obratuje še primeroma dobro. Rad bi vedel, eko se neheja kak Slovenec tukaj. Ako je kdo, naj bo tako prijazen tem ml pošlje nealov, ali pe, če ima prijatelja v tem mestu H ve, da ne dobiva Pros vete, naj me obvceti,' sa kar se mn že naprej zahvaljujem. Voščim veeelo novo leto vsem prijateljem ia znancem. — A. O. Dreesler, 3125 Cambridge St., Toledo, Ohio. Ohleholm, Minn. — Sveti večer je. Vreme je toplo, a kljub tema je seČelo nekoliko enežiti, de nem je pobelilo kopna tla, ki to jesen pri nss niso posnela snega izvzem-ši pri per metežih. Človek, ki ee poda na nlieo, srečuje mnogo ljudi, e ksterih obrszov se vidi, da se jim nekem mudi in eo vel zepo-slenl Na glevni ulici je pri vsskem svetilniku poetavljeno smrekovo božično drevesce, mimo pe se mu sdl kakor hi bil v tekstilni tovar ni in bi opasoval, kako pre *liee tkejo platno. Ljudstvo hiti vae križem in noči zavitke. Avtomobili brne vse nakriž, smuke jo drug izmed drugih, da se človeku sdi kot bi stel pri reki ia o pesovsl smukanje ribic ^ vodi. Ko človek opasuje hitrično drča-nje avtomobilov na sveti večer, ga etreene mrzlica v strshu, da bo zdajpazdej te sedel ob onege in ee bo pobile veeela družbe. Osreš ee na spodnji del meeta In. vidiš na križišču Prve avenije in glevne ulico v sredi sstaknjeno veliko drevo, okrašeno e številni mi električnimi lačieami v razno vrt snih barvah s sveUim napi som "Spominjajte se Božiče 1" Okoli božičnege drevesa je velike skupina otrošedi, kateri žere o-brezi veeelja, zakaj med njimi stopa mož s belo pobarvanim o-brasora. veliko brado in širokim nosom ter sveUlmi očmi, ki se nasmeha mladini in deli slaščice tistim, Jd se prvi prlrincjo do nje-ge. Razdelil jim je že vsako vrst nege "kendije" in vsak otrok ga Ima že polno vrešieo, ekeče okoli Miklavže, se vrti ns eni nogi ln od veselje ne ve, kej bi počel To je vse v počeši itev detetu Is Hetlehfma. Id ae je rodilo na ta večer. Revno Ijndetvo bi moralo hiti veselo tege praznika, kajti on je bil prvi človek, ki je sečel razodevati resnico. Osem dal po tam Tečem pa je drngi praanik, ko so kratili Jesasa Naaareškega ln mu dali tako Ism. 1994. bo m-no ljudstvo pomembno lete sato ker bo voillno. a^mo če ge bo ljudstvo snelo izrebiti. Lju- a^K;81. DECEMBRA, I928 djc bi morali vedeti, da kandidat, ki so gs izbrali iz avoje srede, ki je njih stanu in pozna njih težnje, bo gledal tudi za njih inte-te, če bo izvoljen- Zato apeliram ns delavstvo, ds se prične zedU|jevati takoj, da bo pripravljeno takrat, ko bo prišlo k volitvam in volilo delavake kandidate. — Joseph Ule. Terre Hante, lad. — V tukajšnjo naselbino je prišel neki Frank Gong, ki ae je izrazil, da je prišel sem za delom is Peorije, 111., ter želi ta delstl Stsr je približa no 40 do 45 let, špftfaatega, belega obraza, črnih oči, visok približno pet čevljev in pet palcev, goVori čiako nalshko in ima hrvaški na-glae. Tu še jo nsselil pri rojaku Filipu LovišČeku dne 21. decembra, dne 23. decembra pa ae je prev po freneoeko poelovil Rojaka Jožefa Bešela pe je šle zlata ara in 50 'ecnov'; a več ae tatu ai posrečilo. Rojaki, bodite oprezni če pride v kako elovoneko naselbino pa ma poksžite vrste« — ft. Ikri, tajnik. SI. Minimal, Pa. — Ne bom ee hvalil radi dele, Čeravno delamo e polnim obratom, ker kapitalisti hočejo imeti prevelike dobičke. Za neprej pa mislim, da hočejo imeti še Večje dobičkč, kar napenjajo vee sile na delavstvo, da ga spravijo popolnoma pod svojo oblast, ksr se jim bo tudi posrečilo, ker se delavstvo tako malo zaïymu za boljši zaalužck. Citai sem dopis, ki ga je Slovenec poslal v Prosveti, da ne gredo več na stavko, ker so bili lete 1922 zaetonjfpa ftavki, da nieo dobili ničeear. Težko mi je mleli-ti kaj takega o naših «rojakih. Poznam dosti nsših rojakov t So-mersetu in okrog Johnstowna, Pa., Fayette Co. Mnenja eo, da ne gredo več na etavko, a tega ne pomielijo, če bi ne bili stavkali tudi vsi neanijeki radarji, bi bila naša plača splsvela po vodi. Med premogarji okraja Someraeta poznam ljudi, ki se ne zavedajo avoje pameti. Samo za danee misli, jo, sedovoljni so, da imajo danes namasan kruh s maslom, ksj je jutri, zato jim ni, ne briga jih danee, če ima kompanist jutri u drihati po njih hrbtih. Posnam premogarje Somereet okraja, ker eo bffiz nami na stavki leta 1922. Ali vem tudi, da je bil mareikete-ri na stavki radi dragih. Zdej pa pravijo, da ne gredo nikoli več ni^stavko. Zavedni ru dar tega ne bo nikdar rekel Jas pa sem vedno opravljen za stav ko in če ne bomo vsi tako, se bodo naše plače znižale, delovni čas pa se bo podaljšal, da ne bomo delali po oeem temveč po 10 do 12 ar na dan. Taki eo cilji mogotcev, sato je priporočljivo sa radarje, da se zavedajo položaja. Naj ne misli-jo eamo od danee na jutri. Če bo trebe na etavko 1. aprila, je tre-bs, da ,smo pripravljeni etoriti ta korak vsi, sko ne bomo pahnjeni pod jerem, v ksterem bomo sužnji kot so bili nekdej naši predniki. Premogarje tudi prosim, najete pošiljajo več takih dopisov, da ne gremo več na stavko, ampak da smo pripravljeni vsi za slučaj potrebe. Upam, da ee bo vsakdo strinjsl v tem osiru s msno, ker vendar samo v složnem sodelovanju lahko vidimo našo rešitev in jo todi doeešemo. —• Frank Bi-«j»k. kot jih prinaša fren*iikan»)u . dh^ v kateri se par vci^J natjkov ur. in tekmuje med *£ kako bi uepešnejfc blatili in kovali 8. N. P. J. ter njvao J? niatvo in vae členstvo. Kutarji, svetujem vain da 5 žite roko proč in držite ¡^J* zobmi in ne obrekujt« stvari? vam ne gredo mari. J Z društvom pri nas dobro predaje-«o. &eša ¿»tftve »t ; S. N. P. J., ima v preteklem W 1923 ree krasne uapeh*. S^d»; * je kupilo novo društveno ^¿r katero razvije na dan Novega let? Tako ja prav, bratje iu **tre K»j ne bo v leta 1924 nobenega s£' vence, ki lu ne l I ( an naš3 t matere Slovenake narodue pod porpe jednote. • H koncu pozdravljam vm ¿¡J Ulje Proevete in liatu že Um obik» novih naročnikov v .etu 19 x Oertrude Kafrle. Kajnard, O. — Delevzke razmer« tu niso preveč sijejne kot mblim, da niso nikjer. Pe kaj hočemo; da je njim prav, tako ae mora delsvee rsvnsti, ne glede ne to, če je delavcu prav ell ne. Čadno se mi sdl ksj mislijo o-kutanl reverendl ns Dvsindvajsetl cesti, da se Uko zaletujejo v Slo-venzko narodno'podporno jednoto in njene urednike ter sploh v vse članstvo. Saj oni sploh niso člani. In ako so člani, nimajo vtikati evojih grabežljivih prstov v S. N. P. J. E, Skaso paše, kar S. N. P. J. Uko lepo naprednje. ftkoda je Ijončka ,ki ga ima jednoU v blagajni, kajne 8kasa. Kako prav M ti prišel) Pa ti vražji brezverci nočejo, ds bi vtaknil Ukomne prste vmes. In pa Proevete, ta ,ln U šele peče In žge, katere ee Uko rasKIr-ja ln jo bere Še skoro vsak zaveden «lovenaki delsvee. Pro-veU prinaša lepe ln podnčne Členke ter dopise, e nasprotno frenčišksnako trobilo samo grdo napsds vse, kar ne trobi v njih rog. Nič dntgogs ne trebi kot k napadanja in k» lakti Oboševana kolekta, kolika eo ti še natrobili katarji. Človeku se še kar gabi, ko ČiU one budslo-stl Veliko sem še šitala v svoje« življenju, a povem ,da Ukih ostud nih nepadenj In obrekovanj še ne, Kako Ji z zadevo Wie. dovega aina. ] Waehington, D. 0. (Federath Press.) — Zagovornike filipiaakc neodvisnosti niso iznenadila ru. kritja, ki jih je prinesel lUt N«v York Timea o Um, kako je ni sin in vojaški pomočnik gover-nerja Wooda obogatel "kar eu noč. Poročnik Oaborno C. Woo4 jc imel pomagaje svojemu očetu zadrževati Filipince v vladanju filipinskega otočja na lastno p«t toliko prostega časa, da se je lah. ko vmešaval v kupčijo oljne dnd. be Standard v državi New Jersey. Igro je vodil po kablu in n«. redil v per meaecih profits u $700,000 do $800,000. Privrženci adrtkinistracije »o prišli na dan z izgovorom, čel, da je bil fant nesnansko 'srečen*, i-Ii isjeve, da je v6jnl tajnik We«b ^sel to zsdevo pred nekolikisu meseci v roke Ur odstrsnil ml», dega Wooda z Wall Streets, n nikakor ne prilega storiji, da jt general Wood aam prekinil bon* no Igranje svojega sina. Frearon resolucija za tozadevno preiskani je izzvela jevno izjevo o "sreči'* mladega Woods. Ta Frearova resolucija je bila. predložena dne 20. decembra, i Woodove razkritja so prišle ki Manile dne 23. decembra. Oljna družba Stsndard je eda1 velikih intereeov na Filipinih, n o Uj družbi je žel glas, ds je MU v skladju s predsedniškimi aipi> racijami Leonarda Wooda L 1929. Ko je list "New York Time»" p» j šlal svojega waahingtonskega po-1 ročevalee v Manilo gledat, ki k» \ se obnaša Wood kot pokrajinski j governor, ma je bilo znano, da je bilo na milijone dolarjev izmenja« nih med New Torkom in Manilo po neki hongkonski banki. Listov poročevalec je izredno konjem-tiven Človek. In U nI mogel do> gnati, da je bilo $2,750,00(1 ki j* je poelal domov mUdi vojaški pomočnik, v prometu za govcrnerji samega, kakor eo zetrdili Dekatc ri bankirji Ko je poslsnec Frear prečitsl Timesovo vest, je dejsl. ds so daš U*priznanja mladega Wooda d* želi vsaj nelpaj pojasnil, ki jih jo on sakUval v evoji resoluciji- •Sedaj prcoeUje že dekzzzö I] pomočjo kongresne preiskavo od-nošaje med avtokratično vlado generala Woode ns Filipinih u» interesi oljne družbe Standard ps drogimi vslstrgovskimi »kup»- nsmi. - IZ PRIMORJA. Slovenski tehnični savod v ^ mn, kakor ee imenuje edina £ venaka nižja erednjs žols v W morju, je bil slovesno otv«r* dne 8. decembre. Zsvod iwjo« rasrtde in ae sprejme v v»ak ra» reo ssi* 85 nčenoev in «ie" * prvi vrsti sinovs mešČaDot. retc» one ia ranegaUkih rzgajzl««| šele v zadnji vrsti sinove skih starišev. KmeUkim au»«^| je s Um valop v erednje tečini onessogočen. Tsko •• I^J t k nit umi Italiji usmuu vwmd*iWl šafdaTiie^ gs dopisa. Kot Vsm >r lakks ^ no, naUgajo prsvils da mora bHi pod p«. H ki se bavi s rasssersm» t nI - Posdrsvl last Molina, IU — 8tTtr *Z de aa sodišče. ^Akej«- ^ g droi^^BüTiBors seveds p»*i 0 jssnem, da so njegovi dokzn dost ni. posdrsvl _ „niDE'JMC. »1. DECEMBRA. 1928. ItlMOT ante«. (Federated Proaa.) „-an,oft ztavtarjor ▼ Qrwttt ^ Oitjj»- firtnit« City, in. - St«^» u. Ky ■■ tcurjaV, izdelovalcev b in drugih delavcev fr.-i Cjnoawaalth Steel Co., lp traja rjiri mesece, ae nadaljuje. Niti Inavkar ae ie ni izneverU orga Lui Stavkarji zahtevajo pri-Loj« .voje prave unije namcato ^psnijske 4'unije". Družba jc urdsj r a v mila vsako pogajanje; ,„d zastopniku Hodnega delavko departmoota je pokazala mu. Mednarodne unije podpi-Wo stavkarje. Avtomehaaild aa organizirajo. St. Louis, Mo. --Avtomehaniki, ti popravljajo avtomobile y gara-»h, so se orgauizirali v St. Loui-w Dve tretjini garal jo i« «oijo-urfranih. Doslej ao avtomehanild ujemali slabe plače in delali ao olge ure, odslej pa bo drugače. Tiskarji v Haw Torku dobili povišek. New Yorfc, N. Y. — Čez 6500 avccv v uewyorSkih komerei-nih tiskarnah bo deležnih oviika, katerega je ravnokar ia-ojevala tipografiČna unija fit. 6 I razsodišču. Razeodišče, katere iu j« predsedoval sodnik A. J alley, je prisodilo delavcem tri olarje ffoviška na teden. 8 tem je tedenska mezda kompozitor-dvignila na $53, oziroma je 18 dtfokov višja od oue leta 1920. Slaba se kale v novem letu. Chicago,#1. — Babaonova sta lična organizacija napoveduje ilje mezde v letu 1924. V posebni buletinu, ki je naalovljen na lodajalce, jc Babson potapljal spitalisto s slede Jo tolažbo: Mezde so dosegle najviiji vrh v bodočem letu pojdejo na-dol. Kakih drastičnih «nižanj ne ičakujejo. Mezde bodo polago a lezle na nižje atopnje." To pomeni, da bodo kapitaliati fsli pia?« na ta način, da "ne preveč* bolelo". Sploinih is-rov, kakršni ho bili leta 1921 in terim so sledila draatična zni nja mezd, topot ne bo, kajti ka tslUti ne bi radi razburili normalnosti", katfro je prfoa ko j ni Harding in a pomočjo tere upajo podaljšati Coolidgu edsedniški termin za nadaljna Iri leta. kposlsaoct pada v Pannajlvaniji Harriaburg, Pa. — Na podlagi ročila federalne rezervne banke Philadelphlji je saposlenost lavi Pennsyl^ljl v novembru eeej padla. 681 tvorniikih pod- itij izkazuje 1.7% manj delavcev t v oktobru. ' Največ brezposelnosti je opažati delavnicah za popravljanje le-miskih vozov in lokomotiv, po-» Pa v jeklarski in železarski doNtriji. Tekstilaka indltatrija jc Id« prizadeta. Ia bombažnih to-«ni in Bvilopredilnle je bilo od-^Ijenih pet do oaeta odatotkov laveev. PROSVBTA aovi urad, ki se bo pečal isključ no le a inkorporirsnjem izobraževalnih zavodov v državi. Dve 'univerzi', na kateri je letel aum, da kapčujeta s diplomami, ata zaprle svoje urade kon-eem zadnjega tedna. To ata 'Lin-eoln and Jefferson University' na 64 W. Randolph at. in ps 41 National Univeraity of Scienoe.' nu 2923 Michigan Ave. o cflfaw.tf d;lan" osujnljanih. Chicago, HI. - Državni de-«nent za regbtracijo in iaob-'bo bo v teku deaetlh dni aa-zvemo obtožbo uradnikov |"zjmanj petdeaetik korespon-¿„lah, ki ao 'mlini sa di-»n ki poalujejo v Chieagu. * '«koavana 'univerze' ao t"dn°v opazovali preisko-z nadzornikom Johnom W. ■«•-rjrru na čelu. **vaatelj dršavaega depert-1,1 A Hheldoa jo doa/>el v N«, da vod! pretakava. . "ognali smo, da trn čikaško «o vd.ko število tiatik bajnih ■Kert'," j, u ravnatelj. P tv ne mere noben dijak, £konče takšna koreepondenč-f® V Illinois«, narediti iziraš-■a dobiti lieeaae aa aodiein-»b 1'ksmarako prakso, ob-Pfcjo tiste lale vae* svojim *«. '' obtolna poštne zlorabe, 7* «>kal Mr. 8helden. Mno-™ t«h dozdevnih Univerz' r*]'"a in ileiki, starf pa pet-r w dvajset let. osumljeaih koreepoa T'; aa poslušaje istih me-/iUvnl urad'* sestoji Portfila iz Jugoslavije. Od naših stalnih poročevaloev. Josip Stritar. . Grobnica, Slovenskega piaatelj-akega društva v Ljubljani, kjer počivajo naši dušfvni velikani, je objela te dni v svojo hladno roko nov dragocen zaklad; vanjo so položili atarosto, učitelja slovenskih pisateljev Josipa 8tritarja. Rojenice so ga prinesle v pri prosto kmečko hišo v Podsmreki blizu Velikih Lašč L 1836. Kakor večini naših pisateljev so tudi njemu potekla dijaška leta v uboš tvu. Kot domači učitelj pri rasnih viaokih rodbinah na Dunaju je v dijaških letih z njimi prepotoval mnogo svets. Imel je priliko spoznati kulturo tujih narodov. VrnirŠi se domov se je posvetil piaateljevauju. Ustvaril nam je najlepšo alovensko prozo, bil je učitelj lepega mišljenja, lepega ikražanja, lepega uatvarja-nja, bil j^ največji oblikovalec slovenskega jezika. Uatvaril je novo generacijo pesnikov in pisateljev, kojih "Zvon" je zvonil po vaej Sloveniji ter budil duhove k novemu vsornemu delovanju; Jurčič, Kersnik, Gregorčič, Tavčar vsi ao šli sa njim. Odkril nam je prvi Prešerna v vaej mogočnosti in veličini Iz vlek njegovih/ del veje uajplemeuitejša ljubezen do človečanatva. "Gospoda več ne bodi ne trpina, človeštva ena bode naj družina! Rešitelj svetu bodi naj Slovani". Ni 11 bil prerok dogodkov, ki ae vrše na širokih ruakih polja-nah. Slo vencem je aapuatil 11 dragocenih knjig.-Kdo ne pozna "Pod lipo", "Zimski večeri". Našim malim poakakujo od radosti srca, ko čitajo njegove 'Jagode/ "Lešnike". Ni ga akoro otroka, ki bi ne snal pope vat i "Mladi vojaki" ali prepovedovati "Oba junakaM. Mladini je aapuatil v avojih delih najdragocenejši zaklad. Kod Slo-veka ga najbolj znači nekaj odstavkov njegove oporoke, ki jo ja apisal v Aspangu pri Dunaju 1. 1918: "Pri vseh svojih človeških sla-bostih in zmotah, nisem storil nikdar nobenemu človeku vedoma in namenoma ničesar hudega. A-ko pa ae ja to kdaj zgodilo, prosim odpuščanja, kakor tudi jas odpufčam svojim nasprotnikom vae storjene mi kriviee. Tako se mirno poslavljsm od življenja, ki mi je kot oaebi nudilo v svojem dolgem teku obilico razvcscljivegs, kot zvestnemo človeku in miroljubu pa tudi mnogo bolestnih razočaranj. Pozabimo 1 Iakren zadnji pozdrav moji ljubi slovenski domovini, kateri aem ostal čeprav živeč daleč od nje, do (anašnjega dne zvest ter ljubeč sin in kateri aem se prizade-val aeaebično in a vsemi svojimi duševnimi sposobnostmi vneto in pošteno služiti. Hvaležen pozdrav vsem mojim prijateljem! Vsem mojim domačim prisrčni Z bogom f Naj ae me apoininjejo v lj o besni! &e en pozdrav vsem dobrim ljudem na zemlji! za ajšgovo življenje. Ko je prišla trgatev in z njo grozdje, njegova na.ljubia jed, ae je tako okrepčal, ^s smo tipali, da preživi še zimo.' Počutil ae je zadnje tedne izredno dobro, a rekel je poaov-no, da ga bo sima vzela in da si j« tudi ne želi dočakati. Ko sem bil v petek dne 23, nov. pri njem, nisem najmanjc slutil, da ae mu bo njtgova Želja tako hitro izpolnila. V soboto zvečer »b 8. je poalala gospa Stritarjeva k meni služkiajo s nrošnjo, naj pridem gori, ker je ^Stritar zbolel. Ležal je v veliki mrzlici na postelji in hudo kailjal. Po»lal sem takoj po zdravuika dr. Lav-riča, ki je ugotovil pri njem za* četek pljučnice iu rekel, da ao mu ure štete. Sporazumuo z gospo Stritarjev? sem so peljal takoj ponoši po duhovnika, ki je prišel ob 11. ponoči. V tem času je bil telo slabo in bali smo se, da ne doživi jutra. Ko pa pridem ob 5. zjutraj k njemu bil je veliko bolji, čeprav ga je napadal hud kašelj. Tudi dopol dne je bil pri zaveatl, tako, da je posamezne osebe spoznal. Topol •dne ob pol 3. je vprašal koliko je ura, potem pa razven besedice "hvala", katero jc večkrat iz-pregovoril ni mogel več govoriti. Zakteval tudi ni več po svoji že ni, katera edina mu je smela preje streči. Ko amo ga zvečer ob pol 9. zapustili in je ostala pri njem gospa Podkrajškova s svojo hčer ko, imo bilj «koro prepričani, da ne -učaka polnoči. Pol ure pozneje jc mirno brez vsakega boja zaspal. Triumfalen jc bil prihod Stri tarjeva v RqgaSko Slatino, nad vae žalostno slovo iz kraja, ki mu je nudil zatočišče v zatonu njegovega življenja. Poslovili so se od njega z govorom ravnatelj poko palica, rogaški župan, ko inu je izročile tnala deklica v imenu mladine zadnji pozdrav in se zahva lila za vse dobrote, ki jih je ii kazal kot peanik mladini je jokalo ataro in mlado. e » Na vaej poti proti alovenaki preftolici, beli Ljubljani ae je na rod klanjal raanom avojega veli kega aina ter obsipal hosto s cve tjem. Udeležba ua pogrebu, ki se je vršil na državne stroške jo bila ogromna. Zastopane so bile vse civilne ln vojaške oblasti, dijaštvo pa je tvorilo Ipalir. Ob odprtem grohu ae je poslovil od njega vznešenih bfsedah pesnik Gangl, Zveza pevakih društev pa ma je zapela "Blagor mu". — Tako se je poslovil narod od svojegs ve likega sina. ¡J« "ie osebe i« štaba, ki ga ' nofrafké te - Ki pa Mprla- ...... ^ Skeldoa bosta za- M fcfWaturt, aaj nata- j j . ¿ • % Napisano na moj rojstni dsn Josip Stritar, b. p. 6e nekaj o večeru njegovega ftivljenje. Vojna ga j« zalotiU, kot upokojenega profesorja v Aa-paagu na Nišje Avatrijekem Prebil je ta leta v največji akromno-ati, ki pa aa jc iapreaicnila v povojnih letih v pomanjkanje. Tedaj ae je alovenaki narod epom nil avojega velikega alna. Snoval ss je odbor s predsednikom dr. ftte-rom, ravnateljem zdravilišča v Rogaški 8letini, ki aaj preekrbi 83 letnemu starčku v domovini u-dobea dom. Določili so v U namen v lepi Rogaški Slatini^ malo vilo ki nosi Ime "Stritarjev dW. Prisrčen mu je bil sprejem v domovini. Na vaek poetajah ao ga pozdravljali ia obaipoli v evetjem Pesnik ae je Čntil presrečnega, ni ae mogel dovolj zahvaliti. V njegovem doma so ma bile dane vae udobnosti. Ostarel pa je le tako do ni mogel sofutiti kile. O zed njih trenutkih njegovega življenja izvemo sledeče: Pesnik Stritar je sačel pred pri-bližno dvema mesecema vidae da amo aa začeli bati X Grofe dajte, grošs! Le vkup, le vknp! Groše dsjte groše, ps dolorjo ln cekine! Tsko poje reklsmni boben kutsrjev že neksj raeaccev v venomer! Kutsrji potrebujejo zopet denar!^)* isprešsjo denar is Slovencev, pripovedujejo, ds je ta densr potreben za ustanovitev tatarskega dnevnika, ki bo pomagal dušam is vie v nebesa ia jih ščitil pred peklom. Kutarji pač sodijo, da ao verniki pozabili, nad katerimi imajo oblast, da so že enkrat dali denar zs uitsnovitcv dneVnika, katerega so tiskali v kutarski tiskarni brez nnijakega znaka in ki je izhajal, en teden, nakar je mimo zaapal. Ampak verniki niao pozabili, da ao jih kutarjf že enkrat potegnili s dnev-nikom. Denar za dnevnik ne pri. haja, ne teče, pravzaprav še ne kaplja! To pa kutarje jezi! Ampak nad V* Aspangu dae S. marea míf*0® "J'* j«ze! Nad verniki! Ne, ja ae vedno in vedao «olj ae širi in utrjaje med njim piV^rUtaje, da katarji a avojimi m<*fcvami, spovedmi, odvezami in niao pripomogli i« nobeni aloCL, *ki dušici v nebeaa, ravnotakoMi- i ao še rešili nobene dušico večne-' ga pogubljenja. Ljudstvu se odpirajo oči, da kutarji nimajo prav nobene čeanaravue mo{i, ampak ao prav navada! ljudje, ki so se odločili, da si ne bodo a trdim ročnim ali duševnim delom aluiili vsakdanjega kruha, ampak rajše bodo pripovedovali bajke o posmrtnem Življenju, od katerih u-pajo, da jim bodo princale toliko dohodkov, da bodo lahko živeli iu dolcc far nieate, ali kakor bi po alovensko rekli v sladkem Icnare-nju. razen kozlov, katerim so določena vsa leta, ki so potrebna poleg denarja vernikov, da se prijetno in udobno ŽlvL Ljudstvo se v svoji sodbi ai mo tiio.*Videlo je, kako so kutarji nagnali avoje kozle. 8 koali ni šlo, odprli avojo tiskarno, v katero so ker so se stavei, ki so v svojem srcu orgeuizirani in ne aamo na jeziku, uprli delati poleg kozlov. Kutarji ao se potuhuili. Za nekaj Časa ao pobrali kozle is tiskarne in jih dali vežbati v dragi kutarski tiskarni, da jih vaposobljo sa tiskarsko delo. Kutarji upajo, da ao ti kozli t%ko Izurjeni v tiskarskem delu, da bodo lahka stavili in tiskali dnevnik, ako verniki priskočijo z denarjem na pomoč. Verniki pa nočejo dati denarja 1 Mogočo ao prišli do spoznanja, da je tak človek alab zagovornik delavcev, ki na eni strani govori in blebets, da se bojuje sa delavske pravice, avoj Uat pa tiska v ti. akarni, v kateri so zapoaljeni ds-lavel brez meade. ali podomače povedano, stavkokazi uajatabeje vrste. Nekateri ljudje, pravijo takemu človeka slepar, ker alopi dela vee a pravljicami, da bl U njih izvlekal denar, na drugI atra ni pa dela, da so delavski družinski očetje brez dela. Orgsoisirsni tiskarski delavoi se morajo bojevati proti skehariji v razni formi, najslabše vrste ske-barija je tista, ki jo opravljajo kozli. Zakaj. Kozli delajo la za hrano in stanovanje ia edinega razloga, da smejo zavijati oči proti nebu. držati roke lepo kvilko, blebetsti reči, ki jih no rszume jo, kadsr jih primejo krči v njih blaznoverskl histeriji. Tu se pa najdejo kutarji, k) o-brjtujejo industrijsko podjetja a takimi ljudmi, ae potrkajo po pr sih in pravijo i "Mi smo edini pravi prijatelji delaveev!" W(U, alovenaki delavel niao ta ko neumni, da bl ne spregledali te kutarske zvijače. In sa to Je rasumljivo, da denar v podporo kutarakega dnevnika niti ne kaplja, kaj šele teče. Kutarji imajo precej močno centralno blagajno, ki je v oskrbi kutarskega generala ttn v katero so stekla denar, ki ga isat anojo kutarji ns eden ali dnif način ia nevednega ljudstva križem aveta. Ako ne bo denarja od iloveaaklh vernikov aa kutareki dnevnik, bodo mogoče kutarji vzeli nekaj denarja sa dnevnik la te katareke centralne blagajne, da vzbude mnenje med sloveuaklm ljudstvom v Ameriki, da je denar za dnev-nik prišel od slovenskih vernikov v Ameriki. 8 tako taktiko koče^> pokazati, da je tudi med ameriškimi Movenoi I« veliko ljudi, ki zaapajo kutarjem. Oni pač raču-nijo, ako ae jim poereČi vzbuditi tako mnenje, da bode počasi res pričeli prihajati Slovenci in nosili denar v kutarsko bisago. Ampak slovensko ljudstvo ni tako neumno, kot aedijo kutarji. Slo v enako ljudatvo ae še prav dobro spominjs, da ao hoteli ku tarjl posredovsti pri kapčiji, pri kateri ae je imela neka pristna katoliška slovenska podporna orga-neki judovski zavarovalni družbi. Takrat niso Sbfttika Nartdn Pripim Jiiitta GLAVNI STAN i IV toalla IOOT e dešavt IIIImU. «487-80 Sa LAWNDALS AV».. CHICAGO. ILLINOIS. Inršmbi odbori UPPOAVNI OOSftRi . POROTNI OOSSKt ^P® W MM SIÉ SpiIMIIÉMí I®*« üi ZeUeaika». »aa Hl VrUru., Obla, Frad A. VOae, »aa «V». Sir. M Jaha Tae4alj. Bm SS, NeadaeaaaeUta. Pa., Jaba GaeUk. 414 W. Ha» IsHk íCnUa Tark. «ajolk balaUb aa e44«lha | Miwtalk Su ftOLMISKI OOSB&i OMIONJB OKMMJli tj^JHea^jisiisšalk. WT4» Sa. Ubadale A«« VZNOONO OKROSJK» SÜS^abe^M, Oaa SOS. Mm, Roo. Pa. ______Jak« GeaialJ, I4UI Pmm Ave.. ClevalaaA a ¿APAONO OKJtOSJKi Aalaa IsUi.lsi 104. Or^aKsa».. sa Hm»»psi laea. Boa i ae. Bald. Misa, sa m*wm«h4 t. Wiaakeeler Sl.. Maevar. Ulak. Nadsoml odbori ____ . »■•••»i«, w» W NU Si . CVIll. Pvaak •SIV Pvaeeat Aa». devolaod. O.. WtltUia Sillar. 0404 Sl. Clalt K, Cleeataad. OkW. • Zdroiitvoai odbor t PeaJeedalb. Peeab AM. SIS4 le Cn»f«r< Ae^, CUeaf», 1®. JM. Sbak. 4404 Orle a Cl.. Claealaad. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIK« Of. P. J. Rarm. SSSS Sl ClaW Av. Ctaeataad. a % POZOR I Sarssaaeéaaaa e al. láiislH, bl Oalej« v |la*aa«a aeaéa, •e evil lakalai VSA PISMA» ki sa aaaaAaJe aa paala al. pvadsadatka sa aaslaaa« PeaásadaOiaa S. N P A, SSST-SS So. Uwadala A«Oh OŽeage. IU VSR ZAOBVB BOLNISRt POOPOM St NASLOV R. BaiaUba la> •Biva S. N. P. A, SSST-St So. Leúdalo A«a. Cklaaa» UL DENARNE POSIUATVR W STVAR L M se «Meja «t lawlaaalaa«« SuAm M L M. P. A, SMV-SS Sa. Umm* VSR^ZAORVt V Z VRZI I BLAGAJN ISR1MI POSU se oošlljaia aa eoalee» BlaaaJoBlee S. IK P- A. tMT SS Se. Uwadala Ae«., cGaage, IIL Vsa t gL lewšeealusas adbaea te aaj paAII|aie Val avloM aa gl. »eealal adsak ea aaj aešUfrJo aa aaaleei «oed» 407 W. Mar Si« SortagNaK UL Vsi -irgitt la dragi apUL aaaasalH. oglasi, asselalaa la soj se psšMJs aa oaalevi Tmi ja e^irraa^^isaMa^s^s^jai vela". SSSf «St katerih trdijo, da ao edino oal' Kularjev na bo obllla rdečica podučeni iu daj jih znajo raila- sramu, akoravno aa Jim • takimi gatl Pravijo, da apravlji^o duša dokazi, ki ao «e dajo pobiti, do-»loveuakih dslaveav v nebesa. Do«¡kale, da varajo ljudatvo, ako tr* sdsj la niso odgovorili na vprs-. dlje, da »o bojujejo aa boljo čaal. šanjai Kje Ja pekel 1 Koliko duš Najbolj preprost človek raiuaa, pokojnih Slovencev v Ameriki ao | da aa Usti aa mora bojevali aa bo-spravili a svojimi molltvsml ln IJ#čast, ki se očltso aorčaje la drugimi ceremonijami v aebeaaf bolilk aapovedi. Kajne, to so vsndar vprašanja, Ne kredi, pravi eedma božja aa-na katera mora odgovoriti človek, I poved. Ia kaj ae Je godilo v vaj« ki prari, da Ima moč apraviti člo-! ul. Nekateri ao ukradli kar oola veške dušo v pekel ali nebeaa. Ku- delale la Jik proglaalll u avoje. tarjl molče na Uka vprašanja.! Italljanak« impsrljalisti ao roako-Kako naj pa aodi alovensko ljud- aall Slaven os, odUguiU ao dol stvo o kutarjlk, ako ae morajo aa taka preprosta vprašanja odgovoriti! £j, sloveasko ljudstvo v Ameriki sodi In pravi, da kutarji na vedo prav nič, še toliko ae kot starokraj ki pastirček, ki Ja hribih pase koze in na hodi v šolo, ker paatlrček bo snal odgovoriti na vprašanja, ki aa ti^Jo nje. govaga poklica, medtem ko ku> tarjl ae anajo nlčeaar pojasniti o stvareh o katerih trdijo, da ao edino oal podačeal. Slovencev la primoraklk Hrvatov od Jufoatavije t la kutarji ao bk-goaloviU aratado italijanskih lm-perijallatovl Kutarji ao potegajeje aa pravi-oa aloveoskega delavatval Kajpada! Katarji in kutarloe imajo veliko bogatih kloštrov na Sle. venskem. Slovenski delavee piši domov la vprašaj, kako plačujejo kutarji in kutariee delavee. ki oaraj*. sanje na polju ln opravljajo sanje varkovratna druea de nad njiOi ae ne morejo jeziti, kaj ti če kaj takega store, bodo še bolj trdo zavezali avoje denarno molnjičke, da kakšen cent ne izmuzne iz njih v kutarsko bisago. In tako ao se kuUrji odločili, ps! nizacijo prodsti poizkusijo pri vernikih sopet en-1 »vsrovslni dru krat a strašilom, od katerega upa bile kuharju, ki Je »mel glavno jo ravno tako velik uapeh, kot gs besedo pri tej kupčiji, prsv nič v časi povzroči atraš^uje s hudi- Mor duše članov te alovasaka pod čem ob smrtni uri. "PogleJU," l«rne orgsaisaeije, ampek pravijo katsrjl "ker trije slo ven ¡«ar ju aa je šlo le u aki brezverski dnevniki izba js jo,; "Kaj duše," ai Je jn če se hočete šteti ae kstoličsne.rkomlšea, U ncksj tuja. morste vzdržati sej .»n kstoliški Ako katarji dan«-s trdijo, da ji» dnevnik " | je zs boljo čast in duše slovenskih Slaba mora kadsr prihsjsj* ^'^-¡nizaeijo s pristnimi ljudmi. aU a ga. Kutarska biaaga se reradi ^ro^rtl poljih naukih. ku "komišen. alslil katar, Katarji pravijo, da brezverci i la. Ia kaj bol iavedelt Da delav. sramotno lažejo o veri. NobedeB'al prejemajo alabo hrano, kakrl prav nič aa lale. ampak svoboda na Is pes v Ameriki as povoha, misleci le vpralujejo katarje. Kdo1 na toliko kronlo dnevne dnlnš, da je vendar lažnivec! Kutar, ki trdi,'le sa Mpekele" tobaka In Ivep. da Ima Sioč, da spravlja dule v lenke na aadostajeJo. nebesa ali v pekel, ali tisti človek, I Orol, samo grol poznajo kola-ki vpraša nesramnega katarja, | rji. le boljše pa poznajo dolar ia da aaj pove kje ata ¿ekel In ae- tek In f In le greše, dolarja la aa* besa io koliko slovsnskik dol je kine nameravaj«) sdaj aabratl v spravil v tal ali drugI kraj! (Ameriki med alovensklm delsv. Zdrsvs človeška pamet prsvl, atvom pod pretveso, da potreba da lsle listi, ki pravi, da spravlja dole v gotov ln določen krsj, ko je ps vprašan, ds naj dokale, kje je U kraj la koliko dal Je le spre jejo denar sa aetsaovilev butar-skega dnevnika, ki bo branil boljo last. Tsko je bila Izigrana kutsreka vil t je, pa pre vid ao molči, ker ae poteza, kl pa ni dosegla aajmaaj boji odgovoriti, da ma ae bo tal |ngs uspeha Ea Io sdaj kutarji flokassna na mest« Kutarji se*Ml veliki pstrijo-tje. Saj klialje se velike patriots. Tl slovenski delavee ps vprašaj kutarje, ako bl ebatsla I« pa peževa posvetna država io bi prl-Uo do aapovedi vojne med Združenimi državami In papeŠevo dr-lavo, na kateri strani bodo kula- ofrlsejo vsakega kot stekel pes, o katerem sumijo, ds Je sakrlvll, da as saaje a grešili, dolarjih la cekinih niao obnesle Ampak ljudje, ki ao ogriseni od katarjev, aa smejejo f*ej kutarski jasi, ksr je nsjboljši dokai. da ao katarji Izgubili mol nad slovenskim ljudstvom v Ameriki. rjh na strani Zdrušealk drlsv sli ,0 k(l4ir katarska eblaal v ata-oa atrani papeleve drlave, pa boš rim kr§if ^ ,|oveaeklm še aa eoo Izkušnje bogatejši Na|)Mllvo¿ t,krst je apeli, da no Io vprsšsnjs bodo rovnotake lep«» wjnkom onkraj oeeaña aa molče 11, kot molče, če Jih vprašaš kje ata tiata kraja, na k/Ura od kajaje dule umrlih Slovaaeav ia koliko duš pokojnih Sloveaeev ao la katarji spravili v ta kraja In sakoj aa piorajo katarji odgovoriti aa ta vprašaaie! Za to ker Je aljs boljša bodočnost. Mavea bree delavskega pisja ja kakor vojak kras polke Ma PRODAJ dve nadstropna Je ia boljo čaat in duše slovenakift priti katarjem. M**«*, ^„f^ ' « j Ufc. **• •hOHfci r.*«ir.».. M- cKiSr ttur,*»* -............ Ameriki. Slovenski dele vee vprašaj katar'e. sekal so b**<*lov11t orožje italijanskih la svatrijeklh veja-kov v zadnji volni, k0 vendar p*ts božja zapoved pravi: "N« ubi. jaj!" In kaj bo«le kutarji odt'»-vorill! Molčsll b«*d'.! Uožja «apr. ved prtnovffluje ubijanje, kut arjl so pa blagoslovili orožj« In vojske 1*497 So. Lasrndale Avs., Chleogo fAdr,) ZA KUHANJE PIVA DOMA sal"gt Nad. »iral|x eleA^ une v aal'te tudi lshko Khsllsn ,vaša milost!" "Torej ni sestraf Morda neveetet" • Tega nisem mogel reči, ker gospodar dveh kmetij ns Visokem ni mogel pripoznsti, da je žen-< *ka, ki je radi čerodejstva tičala v ječi, njegova ' nevesta ! Pojasnil pe sem milemu gospodu, kako je prišla Jošta Schwarzkoblerja vnukinja * mojo hišo .vendar nisem omenil umora, za katerega je moj oce že dajal odgovor pred nebeško sodbo. Nekam skrčil se je drobni obrss gospoda Janeza Frančiška in prav skupaj so mu zlezle obrvi, ko jc še vprašal: . ' Ni te torej privedla k meni ljubesen do nc-srečne ženske, pač pa ljubeaen do tvojih dveh kmetij, ki bi prišli v sramoto, le obsodimo Agsto K no 8chwarskoblerjevoT" Nehote aem seječeti "Hudo je živeti pod teko sramoto I" ' Akof ae je nuhotno zasmejsl. " "Ne vem, ksj bol Ti pregrešni Agsti Eml se očitsjo pregrozne reči. Tu berem, ds je imela s hudičem pravo zakonsko zveso, tako da se Čudim. da ae ni rodilo kaj ia tega peklenakega zakona. — vsaj kaj prašičkov, da bi ai jih ne bile izposojala pri tebi, kader jo je mikalo, jahati v kolobarji nad tvojim domom! In temu Markau ' Wulfflngu e je kar zajedla v meeo, ln moj pre-modri Mindl je aplaom priložil kremen, ki ga je ta Marka laatnoročno izvlekel is svoje rame! Pri nebeških svetnikih, vae ae vjema, vse je dokazano, In božja previdnost me je o pravem času po-slsla tušem!" Na prerahlem obrazu ae je veaks guba apre-. menila v aatanako potezo. Mala poetaviea je ako-čila « svojega atola ter letala po eobi, da je taler-ček pleae» okrog nje. "Agata je izgubljena! "Je zatrepetalo v meni Visoška« kronika DR. IVA* TAVČAR (Dalje.) H veta Trojica! — ko bi pa vendar le bllat! Okrcg naše zemlje ae godi toliko pregreh, da ve zanje samo Htvarnik. In vieoški gospodar naj atopi v zakon ž njo, ki ee je morda vozila na Cerknižtoo Slivnico ali pa šc celo na hrvaški Klekt »veti Izidor, pridi mi na pomoč, da vaš ne usahne pamet, da se n* ne usuši razum in da me ne zapusti vsako spoznanje! Bil aem kakor odleiiijene vejs, ki je pri povod nji zašla v Horo: voda jo vleče s ssbo in uata-vili ae ne more. Taka vela je bila moja duša: božja jeza jo je drvila a ssV>, ds ee nikjer rti mogla ustsviti Četrtega avgusta, ua dan sv. Dominika Ouz-mana, sem bil že tolikre'okreval, da sem na vse jutro, ko še ni bilo na potu ue človeka, ne konja, odrinil proti Loki. Tedaj se tudi pri kočah šc niso prikazovali obrazi, tako da sem se lahko skril pred vsakim bitjem, ker je prišla nad hišo sramota, da sem moral gledati v zemljo in nikamor drugam, Uavnatsem sc po besedah: "če je komu volja, ds hodi ea mano, ta naj zataji samega sebe in svoj križ naj vzame nase Iu meni naj sledi! — Matth. 1», 24." In težak križ sem noail na ramah, ko sera hodil tisto jutro proti me-htu! Loka je bila še vedno v pra/niku, ker so ftkofjeločani uživali preveliko srečo, da so imeli v svoji sredi lice modrega in predobrega svojega novega gospodarja. Za svojo osebo nisem bil deležen te sreče, iu prav uetrašil sem ae Velike zs-stsve, katera «e je vila z grajskega stolpa. Dušils me je misel, da bom rainokar hodil najbridsejšo pot na ts kastcl pred njega, ki je bil mogočen, pa gotovo tudi trdosrčen gospod. Kakor sem že zspissl: praznično so bili oblečeni inežčani, praznično posli, fticer jih ni preveliko prihsjslo na trg» ker jc naša narava taks, da sc visokim gospodom, iu nsjsi jih ljubimo, rsdi izognemo. Pred Wolilgemuetofro gostilno je stal Mihol 8chwaiffstrigkh in je temno gledal. "8i tudi prišel gledat novegs škofa!" me je čemerno vprašal. O Agsti ni spregovoril ničesar, zs ksr sem mu vedel hvalo, ker človek o svoji sramoti ne govori rad t biričem. Dostsvil je: Ds bi le kmslu odletel, odkoder je priletel!" # Vprašal Sem: "Ali sc ti'krivica godil" "Ksj nsj ti pripovedujem!" sc je zatogotil 8ehwaiffstrigkh. "Na gradu je vse prevrnjeno, vse premeteno, in gospod Josnnes Franciscus zapoveduje kskor ksk Švedski general. Kakšne besede ima — ds se že tresel, prodno jih je spregovoril! Pravijo, ds je bil 'ofieir, prej ko js prestopil v Cerkev. Mogoče, da je bil, mogoče, da ni bil — vede sc, kakor da je bili Ko bi ti videl, kak je danes naš 'Flekte*! fCar v nič ti zleze, prej ko ga opasiš v pesku pred sabo l Ali misliš, da imam jas kaj govoriti! Ss toliko ne, kot podgana v ječah! Nekega voleta je privlekel s ssbo, in vole je tukej, vole je tam, mi pa, ki opravljamo pošteno službo, moramo liščsti jesik za zobmi!" fte nekaj je grlal, potem pa je dejel»' SZn pijačo tako vem, da ne dsšl" Odrinil je, in videlo sc mu jc, de je red zspu-stil mojo družbo, ker jc prejkone sodil, ds bom pričel povprsševsti po Agat^ kateri je bil ječer« Is njegovih besed pa sem sklepal, da bo moja pot ns grad še bolj^rnjevs, nego sem mudil. Ksj nsj sspišem! Bog se me usmili! Pred mestno pissrno sem čsksl, ds bi prišel mestni pissr Boltežsr Fuehrnpfeill. Ko jc prišel, ae je podsl ns grad ter toi potem pri Wohlgemuc-tu nasnsnil, da je s pomočjo mlsdcgs prošta pregovoril milostljivsga gospoda škofe, da bom smel ob dveh k njemu v, sobo, da ga morda pregovorim, da ne bo dal aežgati Agate, katera jc obdol-žena tako grozne hudobije. Ta strašna beseda me nI mogla več potlačiti, ker seui bil že takrat potlačen do zemlje! Poslovil sc je: "Pa glej, da ti glava z rame ne uide, potem ne boš nič opravili ln preveč ae ne boj; viaoki gospod jc sicer grenkih besed, a ne mlali tako hudo! Vsaj prošt mi je pravil takoj v zameri! Pozneje pa pridf povedat, kaj si opravil." To je govoril v namenu, ki mi ni bil prikrit: za svojo službo je pač zahteval plačila, katero mu je ludi šlo in za kar sem že ime) v žepu par zlatov, ki mu jih pa na trgu nisem inOgel izročiti. Točno ob dveh eem «topil na grajsko dvorišče. V velikem poalopju ni bilo čuti življenja. .Samo po hodniku pred škofovim stanovanjem jo korakal gori in doli goapod prošt od 8v. Jakoba iu bral v knjigi. Bil je mladi gospod Urh Fale-nič, neček nekdanjega poljanskega Župnika. Tik svoje proŠtije je opravljal službo grajskeg^ kap-lana. kadar je prišla njegova milost na svojo gre. Mino. — Opazil me j» ter takoj k meni prihitel. "Prav je, da ai točen," me je pohvalil, "ker naš gospod neraA čaka! — Tukaj počakaj!" Puatil me je na hodniku. Srce mi jo tolklo, kakor še nikoli v življenju, ker še nikdar nisem govoril z ¿'»ničnim škofom, kakor je bil milost-ljlvl gospod Joannea Franeiaeas, ki menda nI bil dosti manj ml nemškega cesarja. In kakor oster no| ml je prreunilo srce. ko aem |*ogleda) na široki, črni grajski »tolp, ki ae je ravno pred mano vzdigovel proti nebu Pred mojimi pogledi »o se odpirale globoke, temne ječe. v katerih jetniki niso mogli ne stati, ne ležati, in kšr zdelo se mi Je, da čujera rožljanje trikih verig. Zopet rapi< šrmi Jezus, usmili ae me! ' Ooapod Trh je kmalu prišel ter me peljal v nekako predsobo. Oovotd je t "Naš gospod je čuden! Po v»i sili m* je naselil v sobi. kjer sta hlapen umorila >vojega škofa Konrade Hoče a« vojakoveti e strahovi, in vsako noš spi na poatelji umorjenega mučenika. Pa se prave* ne boj, Izidor. Je vendar dober gospodi" Tu ee je obrnil do nekega človeka z veliko HITUA' VOŽNJA V JU NEW VOAltHAVRE IBEAU ..........T CHICAGO , LA SAVOie bnjiico i »«vodili •U o« (L urad:— French lin POŠILJANJE DENAH je vendar neprijeten enak in aa ga ne sme zanemarjati. Uživajte SEVERA'S COUGH BALSAM, kateri olajša kašeU te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroka. '7, Cena S* ln 00 centov. Vprašajte po lekarnah. Gotovo tadi lato« m bodala aabili svoje«v v staram kraju, { voč jim bodoto poslali prim doaarai dar aa boiičao prazn čin» proj opravita to opravila Naia baaka ja «krenil« vm trobao, da bedo ajoaa bolita iilj'.tva hitro ia tožao doatavl projamnikom. DSBtr labko poiljomo P01 POSTE Ia POTOM BRZOJAV GA PISMA. , 'Denar poelaa potom eas ji plaiaa prejemniku aa ajofovi ■mil po* t i bras vsaksfa odbi DOLARJE V JUGOSLAV exilic -«V M*«e p«»» braojava! NASE CENE so vodao mU aiijiml. Proprttajt« aol V STARI KRAJ — aa B. Ako sto Vi mod onimi, U m revajo pr osnovati Boli* v »ti kraja, petam Ja v Valo korUt, ee posla lito tvrdks, ki j« u pe toiai le solidai postroibi. Ako a«e eemoBjoai dobiti I la storage kraja, asai piiite po daljaa pojasaila. SLOVENSKA BANKA Znkrajšek A CešarJ 70 — Otk Ave., NowYefftjfl COLD AND GRIP TABLETS »oper prshlad, grlpo in za odpomol pn glavoboli valed prehlada. V JUGOSLAVIJO v 9 dneh ns saaMkA Y*llk»nlh, ki vatlja v,< vaako Soboto AtJUtTAlNA........44*97 eeo MAURETANIA......SO,704 to« BERENGARIA......82,022 toa Prijaana kabla« sa tratjaaa ratrada potnika • I, 4. S poataUaml. Kraaaa abadna. kadllna Ia poiivalaa soka. Pokrito prom«nailno nadhrovja. Itvrat-aa krito |r»iii»n».ino aadkrovje. Noto-nik skrbi. CuasvSovI )lon*r Ordarl »o i«pMUivi v JugoalsviJI kitro. varno in mamljivo. Ss a«tal llatak in d r U * a pojasnila I ^ «S. upraUjU pri bllft- ( IV r aj«n agantu v I^JB IVT keajihš KALENDAR sa leto ltt4 ia ga vaakemu, ki asi poAlje svoj naslov BREZPLAČNO pošljem. Deaarne poilljatve sa B02IC in NOVO LETO kitro ia gotovo. Pišite pe mej cenik. EMIL KISS BANKIR« 133 Socomd Ave., new fcwc cmr doslej skrite cev v Ameri itnlno vred. 7? i