t$g%etek 13. junija.
XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan sve«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun;; se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po S kr., če se oznanilo jedeokrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Nemški otroški vrt v Ljubljani.
Nežna slovanska mladina je gotovo tisti element, na katerega nemški „Schulvereinu najbolj svojo pozornost obrača, da bi jo slovanskemu življu od tujil, dobro računajoč, da ako se kali slovenskega domoljubja umore v srcih nežne slovanske mladine, je skoro gotovo, da se bode mladenič slovanski navduševal le za nemštvo. Mož tako vzgojen od prve mladosti v nemškem vrtu, ko mu nemška šola Ljubljanske hranilnice potem daje daljno nemško odgojo in se mu uceplja sovraštvo do svoje slovanske narodnosti, je gotovo najzanesljivejši renegat slovenskega naroda, na katerega smejo naši Nemci in nemškutarji gotovo računiti.
To tudi uvažajo naši nasprotniki, zatori so sklenili izruvati slovensko narodnost pri korenini, namreč ustanoviti nemški otroški vrt, „deutschen Kindergarten", v Ljubljani. Da v istega ne bodo pošiljali naši večinoma imoviti Nemci svojih otrok, to je jasno, kakor beli dan, kajti prvič odgojujejo se otroci naših bogatih Nemcev večinoma doma v francoskem jeziku po guvernantah, ali v nemškem jeziku po iz Prusije pripisanih odgojiteljicah, — manj imoviti pravi Nemci, kakor tudi nemškutarji in za bvojo narodnost malomarni Slovenci imajo dosti prilike, pošiljati svoje otioke v nemški „Kindergarten u gospodičeu Rebn.
A naši importovani c. kr. profesorji Gtartenauer, Medved in Unliart imajo „furor teutonicus" v sebi in čutijo sveto nalogo, kar stoletja neso zamogla, da oni ustanove, namreč, da se slovenski živelj v Ljubljani na vsak način, kolikor možno, pouemči. Dobro vedoč, da je v Rehnovem otroškem vrtu treba plačevati za otroke po dva goldinarja na mesec, kar revni stariši težko zmorejo in da se v otroški varovtluici pri sv. Flo-rijanu, katerej na čelu stoji Župnik sv. Jakoba g. J. Rozman, ne sme teptati Blovenski jezik, kateremu je v tem zavodu razumno odločeno prvo mesto, sklenili so, da je najboljše sredstvo za od-tujenje slovenskih otrok od svoje slovanske narodnosti, da se ustanovi nemški otroški vrt v Ljubljani, v katerega se bodo vsprejemali otroci slovenskih večinoma revnih starišev brezplačno v pouk. Naši Nemci dobro računajo, kajti gotovo bodo revni slo-
venski delavci veseli, če jim bode kje mogoče preskrbeti za nekoliko ur dneva svoje otroke brezplačno, da zamoreta iti oče in mati na delo, priborit z delom pičli, a neobhodni zaslužek. In kar se ne bode zgodilo radovoljno, za to bodo že skrbeli naši nemški tovarnarji in trgovci, katerim bode lahko ukazati „aut-auta, da bodo njih služniki morali pošiljati svoje otroke v nemški otroški vrt. Dolgo že obravnava tukajšnja „Ortsgruppe" nemškega „SchulvereinaH s centralnim vodstvom na Dunaji, naj bi se ustanovil nemški otroški vrt. A gosp. dr. Weitlof je odgovoril: „Priredite nekaj fonda za otroški vrt vsaj za jedno leto, potem bo-demo že mi stvar vzeli v roke". In ravno Bedaj snuje „Laibacher Turnverein", veliko veselico v ka-zinskej restavraciji združeno z bazarom, za katerega pobirata g. c. kr. prof. Garteoauer in načelnik nemških turnarjev g. A. Mahr po vseh hišah Ljubljanskih, tudi pri Slovencih, kar jih je neutralnih oziroma mlačnih, posebno pri gospeh, darove za bazar v korist ustanovljenju nemškega otroškega vrta v Ljubljani, in darovi, katere dobivajo, neso mali in lepo svoto spravili bodo vkupe, gotovo toliko, da bode nemški nSchulvcreinu drugo dodal in se s prihodnjim šolskim letom ustanovi nemški otroški vrt v Ljubljani, kateremu bode naša kranjska hranilnica že z ozirom na to, da si pripravi potrebnih učencev za njeno nemško ljudsko šolo, gotovo z nemalo podporno svoto vsako leto priskočila, kakor to vidimo v drugih slučajih.
Kaj pa nemški otroški vrt za Ljubljanske Slovence in tudi za one iz Ljubljanske okolice, — kajti nemški gospodje pri odtujevanji slovenske mladine ne bodejo ibirčni — pomeni, tega nam pač ni treba razlagati. A K tj pa mi Ljubljanski Slovenci, bodemo li mirno gledali odtujeoje naše slovenske mladine? Ali ne bodemo ničesar storili proti zlobnim nakanam naših Nemcev ? Poglejmo vendar brate nase, Čehe, koliko oni žrtvujejo, da ohranijo svojo mladino češki narodnosti, da ne zapade nemškemu moiohu! Da si nesmo bogati narod, toliko vsaj bodemo luhko žrtovali, kakor Goriški Slovenci da ustanovimo slo\enski otroški vrt v Ljubljani in rešimo slovensko deco pred ponemčevanjem
Neobhodna je nujnost,  da za nekaj časa obr-
nemo svojo pozornost na to past, katero hote nastaviti naši nasprotniki mladini našej. Le preuda-rimo, s koliko lokavostjo so napravili svoj načrt 50.000 gld. odloč'H so za delavskn. stanovanja, ob jednem pa snujejo nemški otroški vrt. Delavec, kateri bi dobil stanovanje v namerovanem poslopji, bi bil gotovo zavezan, pošiljati svoje otroke v ta otroški vrt, potem v hranilnično nemško deško šolo itd. Posledice so jasne, da je preprečimo, treba da tudi mi pričnemo pri korenini in skrbimo, da se nam naša mladina ne bode odtujevala, da uničimo to zlobno nakano našega sovraga. Potem, a le potem, smemo biti uverjeni, da smo izpolnili svojo sveto narodno dolžno: t!
Iz deželnih zborov.
Deželni »bor Istrski.
Poreč, 10. junija.
(II. seja.) — Priče tek ob ll1/« uri pred-poludne.
Manjka še '/s poslancev.
Odobri Be zapisnik včerajšnje seje.
Porečki ordinarijat naznani, da bode na sv. Rešnjega telesa dan služena svečana maša.
Okrajni glavar Eluschegg prosi zaradi uradnega posla 10 dnevni odpust, kojega večina dovoli. Slovanski poslanci ne glasujejo za odpust.
Slede razne volitve.
Tajnika: Dr. Duba, dr. Doblauovič.
Revizorji: Bembo, dr. Dobluuović, Rizzi, Zam-lić, Delbello, Ivančič.
Deželni glavar predlaga voliti agrarni odbor, koji naj bi pretresaval vladni predlogi: 1. za ustanovljenje okrajnih poljedelskih odborov in deželnega vrhovnega odbora. Ti imeli bi nekako nadomestiti kmetijsko družbo, katera je obstojala v Rovinji, a jo je vlada pred dvema leti razpustila zaradi nedelavnosti. Ker se deželni zbor in vlada ne moreta zjediniti, obravnavala se bode ta postava zdaj že v tretje.
Vsprejme se predlog Cancianov, da se voli v agrarni in šolski odbor po 5 članov, v finančni in politično-pravni pa po 7, kar se odobri.
Deže!ni glavar omenja, da bode o nekih došlih peticijah poročal deželni odbor.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIX. Poglavje. Navzočba.
(Dalje.)
— Zadosti tega! A jaz mislim, da bi tebe bili zvezali s sedlovim jermenom, kakor takrat, ali pomniš ? Pri tebi bi to ne bilo prvokrat!
— Nesem prvokrat trpel za te, — nadaljeval je Basmanov, — a Še nikdar nesem dobil nikake zahvale. Godunov, Maljuta in Vjazeraski ti tako ne služijo, a jih vedno z nagradami obsiplješ.
— Prav zares ne tako, kakor ti. Kako bi Be mogli v plesu meriti s teboj!
— Nadepolni car, — odgovoril je Basmanov, zgubljajoč potrpljenje, — če ti neseni ljub, me pa popolnem odpusti!
Basmanov se je nadejal, da ga bode Ivan pridrževal; pa v njegovej odsotnosti Be je Ivanova ljubezen k njemu še bolj ohladila, mesto da bi oživela, drugi ljubimci,  zlasti  Maljuta,  katerega je žalila
Basmanova ošabnost, porabili so ta čas, da so še bolj odvrnili od njega Ivanovo srce.
Basmanova je prevaral njegov račun. Videlo se je, da se car zabava ž njegovo nevoljo.
— Naj bo pa, — rekel je Ivan s posiljeno britkostjo: — če bode tudi Žalostno brez tebe meni, siroti zapuščeni, in državna dela se bodo zamotavala, a kaj se hoče, pomagal se bodem s svojim slabim razumom, kakor se bodem mogel. Pojdi, Teodorček, kamor ti je drugo, s silo  te ne bodem zadržava!.
Basmanov ni mogel več skrivati svoje jeze. Razvajen od prejšnjih odnošajev k Ivanu, dal jej je polno prostost.
— Hvalo tebi, car, — rekel je, — zahvalim ti za kruh in sol! Zahvalim Be ti, da izženeš svojega slugo, kakor ničvrednega psa! Hvalil se bodem — pristavil je neprevidno, — po vsej Rusiji s tvojo prijaznostjo! Naj ti pa drugi služijo, kakor ti je služila Teodora. Mnogo grehov sem si nakopal na svojo du^o v tvojej službi, a jednega greha, čarovstva namreč si nesem nakopal na dušo svojo.
Ivan Vasiljevič se je še dalje smehljal, a pri poslednjih besedah se je spremenil njegov izraz.
— Čarovstva? — vprašal  je, z začudenjem,
ki je bilo gotovo premeniti se v jezo : — kdo pa čaruje tukaj?
— Kaj, ko bi tvoj Vjazemski! — odgovoril je Basmanov, no povesivši oči pred carskim pogledom. — Da, — nadaljeval je, ne da bi ga bil kaj zbegal Ivanov grozen obraz: — ti si jedini, ki ne veš, da, kadar biva on v Moskvi, zahaja po noči v gozd, v mlin, čarovat; a Čemu bi čaral, če ne zato, da izvel tvojo carsko milost.
— Od kod pa ti to veš? — vprašal je car, in uprl v Basmanova svoje bistre oči.
Zdaj se je Basmanov malo zbegal.
— Včeraj sem zvedel od njegovih hlapcev, car, — rekel je hitro : — ko bil bi prej izvedel, povedal bi bil tvojej milosti.
Car se je zamislil.
— Pojdi, — rekel je po kratkem molčanji, — jaz bodem sam preiskal to stvar; a iz slobode no noui do mojega ukaza.
Basmanov je odšel, zadovoljen, da se mu je posrečilo vzbuditi v nezaupljivem carjevem srci sum na jednega svojih nasprotnikov, pa silno ga je skrbela carjevh hladnost.
Kmalu je car odš !  iz bvoje  pohvalnice v
Vai odbori so bili voljeni soglasno, ker je večina kandidoval% (in tudi volila) v tri odbore tudi slovanske poslance in sicer: v finančni Za m lic a, ▼ šolski S pin či ca in v agrarni L agi njo.
V politično pravni odbor ni vsprejela nobenega
naših.
Ker bodo zdaj odbori delali, ne bo seje pred soboto.
Čudno je, da slovanska poslanca Spiačić in Križanac še zdaj nesta dobila legitimacij od namestništva in da tedaj ne moreta v zbor.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 13. junija.
Češki volilni centralni komitet za IHorav-■ko je sklenil, Čehom v Olomuci prepustiti, da sami postavijo kandidate. V Brnu je pa sklenil centralni volilu* komitet v vseh volilnih okrajih postaviti kandidate. — Govori se, da se bode grof Schon-born, moravski namestnik, imenoval višjim dvornim maršalom.
V torek je bila v Pragi konferenca česklli Škofov, katerej je predsedoval kardinal Sehwarzeu-berg, in se posvetovala o urejenji duhovenske bire. Te konference udeležili so se razen vseh čeških škofov vsi člani Pražkega škofijskega kapitela iu zastopniki drugih čeških kapitelov, vsi prosti, več opatov iu po trije vikarji iz vsake škofije. Državni poslanec prost Platzer je poročal, kako ta zadeva sedaj stoji v državnem zboru. Ta konferenca je načeloma vsprejela določbe vladne predloge.
Spoduje-avstrljski liberalui veleposestniki so zopet pokazali, koliko je liberalcem za spravo mari. Konservativni veleposestniki so jim ponudili kompromis za bodoče volitve v deželni zbor, pa so ga odbili. Tako bosti sedaj obe stranki postavili vsaka svoje kandidate. Konservativni veleposestniki so pa sklenili mej svoje kandidate vzeti tudi nekaj zmernih libeialcev. da tako pokažejo, da so pripravljeni k spravi.
Hrvatski sabor je v torek zavrgel Ivićev predlog, da naj bi vlada predložila vsa dopisovanja mej ogersko in hrvatsko vlado o znauej aferi zaradi grbov. Predlog je pobijal z veliko odločnostjo ban sam. Mnogo poslancev se je bilo odteguilo glasovanju, mej njimi bivši ban PejaČevič.
Danes so se pričele na Ogenkem volitve v državni zbor. V lem so pa z več krajev prišla poročila o izgredih, v več krajev odposlala se je vojaščina, da se vzdrži red.
\nanje države.
Mrbsiii diplomatični agent je že ostavil Sofijo, tajnik agencije je pa še ostal. Srbska skupščina je zavrgla volitev v Knjaževcu. Druge nove volitve so ne potrdile.
II u*It i minister notranjih zadev je prepovedal na drobno prodajo „Moskovskim Vjedomostim". Radovedni smo, ali bode sedaj Katkov še tako goreče v svojem listu zagovarjal rt akcijonarne ukaze vlade, ko je tudi njega, doletel tak ukaz od zgoraj.
Bolgarski agent je že tudi ostavi Belgrad. Bolgarska vlada ničtsar ne ve o kakih napadih na srbsko ozeml^S. Srbski agent pa tudi ni vedel povedati, kje m kedbj bi se bilo zgodilo tako prestopanje meje.
V torek je Italijanski minister vnanjih zadev, Manciui, senatu predložil načrt zakona o odpravi konzulske0a sodstva v Tunisu. — V zbornici poslancev je pa Mascilli vprašal vlado, kaj se je Btorilo, da bi Anglija strogo izpolnjevala mej narodno zdravstveno pogodbo v Egiptu, in ali je res, da v orijentu razsaja kolera. MiniBter Mancini je odgovoril, da zdravstveno stanje v Egiptu ni slabo, a se
je bat», da se slabša, kajti kolera v Indiji se jako razširja. Vlada je pa storila vse, kar je treba. V Rimu ho pri volitvah v mestni zastop zmagali klerikalci. Izmej 23.500 volilcev volilo jih je samo 7000. Mej zmernimi in naprednimi liberalci je bil naustal spor, zaradi česar se mnogo liberalnih volilcev ni udeležilo volitve. Naj bode že izid tak ali tak, vse-kako je pa žalostno za večno mesto, da se njega prebivalci za mestne zadeve tako malo brigajo.
Nemški državni zbor je vzprejel predlog "VVindthorstov, da se odpravi zakon o interniran j i in utiranji duhovnikov, ki neso opravičeni po majskih zakonih opravljati cerkvenih opravil. Vlada se še sedaj o tem ni izjavila.
Belgijsko novo ministerstvo bode baje še ta teden definitivno sestavljeno. Beernaerd bode neki prevzel predsedništvo in ministerstvo notranjih zadev, princ Cttrman-Chimav ministerstvo vnanjih zadev, Hoeste pravosodja, Jacobs financ, general Ja-quemart vojske in van den Peereboom ministerstvo trgovine in poljedelstva. Ministerstvo poljedelstva in trgovine se bode na novo ustanovilo, ministerstvo nauka pa opustilo
V angleške) s pod njej zbornici je objavil F.tzmaurice, da je vlad« vsprejela predlog Turčije, da se imenuje Krestovič generalnim gubernatorjem Vzhodne Rumelije. Nadalje je objavil Fitzmaurice, da se je vlada pritožila pri vladi Severoamenš^ih zjedinjemh držav zaradi dinamitnih zarot. Hevvett je poročil, da je 27. maja ime! pogovor z abesinskim kraljem, kateri ga je jako zadovoljil Gladstone je izjavil, vesti, da bi vlada Re bila pogajala s Turčijo, da odpošlje ta vojsko v E-sipet ali Sudan so izmišljene. Ta izjava je jako zadovoljila poslance. — Ministerstvo vnaniih zidev še ni dobilo nikakega potrdila, da bi bil res pal Berber, zato je upati, da še ni — Ziber paša je ponudil angleškej vladi, da v petih tednih naredi mir v Sudanu, ako ga imenujejo za dednega podkralja sudanske^a pod egiptovsko nadoblastjo. On hoče garantovati povrat Gordona iu prepoved trgovine z robovi in otvorit' ostali Sudan Evropcem. Povsod se bodo lahko ustanovili konzulati in svoboda vsem veroizpovedovanjern se bode objavila. Da izvede vse te lepe stvari, Zibar ne zahteva n:ti angleške niti egiptovske pomoči.
Ki kor se iz Assiuta brzojavi ja časopisu „Daily Ne\vs,u se poskus egiptovske vlade pobirati davke v prirodnih pridelkih ni posrečil. Prebivalci zgornjega Egipta se trdovratno branijo davek plačevati v denarjih, pa tudi v prirodnh pridelkih. Javnega upora sicer nikjer ni, pa povsod se prikazuje jako trdovraten pasiven upor, katerega podpihujejo šejki in imenitniki. Vladi do 4. julija poidejo poslednja denarna sredstva, zato je finančni minister zaukazal s silo iztrjati davke, oziroma prodati posestva onim, ki so davke na dolgu. Biti se je, da bi to poB lno iztirjanje davkov ne prouzročilo ustaje. Evropci so že v velikem strahu iu so odposlali svoje rodovine v Kajiro.
Dopisi.
Wj Notranjskega 11. junija, [liv. dopis.] Sedaj imamo čas in dobo okrajnih učiteljskih zborovanj Pri teb obravnava se raznovrstna tvarina. Več programov tem zborovanjem čitalo se je že po časopisih; a do sedaj ni bilo še v nobenem nahajati neke posebno važne točke za učiteljstvo sploh, osobito pa še za jednorazrtduičanje. In to bi bile:
a) poluoštevilne starostne doklade starejim učiteljem
b) primerne opravilne doklade jednorazredničarjem;
c) udtevanje let za pokojnino učiteljem od onega časa, ko je kdo maturo vspešno dovršil. Vse to so za učiteljstvo važne in pomenljive stvari, katere naj bi se pri vsakem okrajnem zborovanji učiteljskem,  čeravno ne Že kot posebna točka, pa vsaj
vsprejemno sobano, usel se je na naslonjač in okrožen od opričnikov začel je po vrsti zasliševati zemske bojarje, ki so prišli iz Moskve in iz drugib mest z dokladi. Ko je dal vsakemu kaka povelja, pogovoril se ž njimi o potrebah države, o odnošajih z inozemskimi državami in uaredbah proti daljšim napadom Tatarjev, vprašal je Ivau, Če ni nobenega več, ki želi biti vsprejet?
— Bojar, Družina Andrejevič Morozov, — odgovoril je jeden stolnik, — se ti priklanja, in prosi, da bi ga dopustil pred tvoje svitle oči.
— Morozov V — rekel je Ivan, — ali on ni zgorel pri požaru? Ali se živi stari pes! Kaj V Pa jaz sem preklical svojo jezo nanj,  tedaj naj pride !
Stolnik je šel ven; kmalu se je razdelila tolpa carjevih dvornikov, in Družina Andrejevič, opirajoč 86 na dva znanca, stopil je k carju in padel pred njim na kolena.
Pozornost vseh se je obrnila na starega bojarja.
Njegov obraz je bil bled, jako upal, na čelu bo je videla praska, katero mu je prizadela sablja Vjazemskega, pa upale oči so kazale prejšnjo silno voljo; a na priuzdignenih obrvih ležal je kakor poprej pečat neuklonljive upornosti.
Nasproti dvorskim običajom bila je njegova obleka jako priprosta.
Ivan je gledal Morozova, a ni spregovoril ni-koke besede. Kdor bi bil umel čitati v carjevih očeh, ta bi bil bral v njih skrito sovraštvo in veselje, da vidi tako ponižanega svojega sovražnika; površnemu opazovalcu bi se pa Ivanove poteze zdaj bile zdele celo prijazne.
— Družina Aodrejevič, — rekel je ponosno, pa laskavo, — jaz sem preklical svojo jezo nate; zakaj si tako skromno oblečen.
— Car, — odgovoril je Morozov, še vedno klečeč, — ne spodobi se temu oblačiti v brokat, komur so sežgali hišo tvoji opričniki in mu ženo odpeljali. Car, — nadaljeval je s tvrdim glasom, — p rit o/u j em Be tebi zaradi razžaljenja proti tvojemu orožjeuoscu Afanasiju Vjazemskemu.
— Ustani, — rekel je car, — in povej vse po vrsti, ako je kdo iz mojih ljudij razžalil tebe, ne odpustim mu, naj bode tudi najboljši moj prijatelj.
— Car, — nadaljeval je Morozov, ne da bi ustal, — veli poklicati Afanasija. Vpričo mene naj dajo odgovor tvojej milosti. (Dalje prib.)
mej posamičnimi nasveti prerešetavale, h čemur naj bi se stavili pametni in dobro podkrepljeni nasveti. Dotični nasveti naj bi se potem od vseh okrajnih učiteljskih zborovanj izročili „Slov. učiteljskemu društva v Ljubljani", katero naj bi napravilo potem še jedenkrat v smialu zgoraj povedanega pošteno peticijo do slavnega deželnega zbora, dobro obloženo z nasveti okrajnih učiteljskih zborovanj, kateri bi slednjič vendar, le jedenkrat na te pra-vičue želje ljudskega učiteljstva ozir jemati pričel, .Kdor prosi in ne odneha, slednjič prejme zaželjeno reč". — Bog pomaga temu, kd >r ai tudi sam pomaga; pečeni golobi pa nobenemu izpod neba sami v usta ne frče.
Še nekaj imam na kratko omeniti. Pravijo, da bode menda letos zopet jedenkrat deželna učiteljska konferenca. Učiteljstvo voli si v to pri okrajnih zborovanjih svojih svoje odposlance in zastopnike. Pozor toraj! Volite po vsej kronovini p. n. gg. učitelji za deželno učiteljsko konferenco može iz svojega stanu, kateri so čistega značaj a, ter imajo srce in razum na pravem mestu, da si upajo z resnico očitno na dan in jim pred vsakim malim „duhom" srce za pete ne p.ide. Rešite si svojo čast in ne dopustite si takega znamenja nikdar več utis-niti na čelo svojega preimenitnega poklica, kot vam so je bili pri zadnjej jednakej priliki (izuzemši častno osmerico) vaši zastopniki užgali! — Sreča junačka bodi vam mila. !
Iz Poljan pri Loki 12. junija. [Izv. dop.] Nemila smrt pobrala je 9. t. m. iz naše srede moža, ki je bil blag oče svojim, skrben gospodar, iskren domoljub in plodovit umetnik. Ta mož, katerega krije zdaj že hladna zemlja, bil je Štefan Šubic, podobar in slikar v Poljanah, oče po vsem Slovenskem in tudi drugod dobro znanih slikarjev gg. Janeza in Jurija Šubica. Tudi v podobarstvu izučil je ranjki prav dobro svojega sina Valentina, kateri ga bode nasledoval v tej stroki in na domu.
Delal je ranjki, ki je bil že 65 let star, skoraj do zadnjega; le zadnji mesec izdeloval je mesto njega naročena slikarska dela sin njegov g. Janez Šubic, ki je prišel z Dunaja tolažit očeta v bolezni, ter mu tako tudi veliko skrbij odvzel in zadnje trenutke v življenji zelo olajšal.
Kako priljubljen je ranjki bil v domačem kraji, spričuje nam sijajen pogreb, katerega se je udeležila razen sorodnikov in prijateljev tudi šolska mladina z učiteljstvo m, občinski zastop z županom in pa „Bralno društvo v Poljanah", katerega dru-štveuik je tudi ranjki bil.
Bodi inu zemljica lahka! Samotar. I/ Ha teč pri Kranjski gori 12. junija. [Izv. dop j   V nedeljo po polunoči izginil je poštni odpravnik iz Bele Peči Heinrich Heine, sin bivšega sodnika v Žužemberku.
Po današnjih preiskavah poštnih zapisnikov in žurnalov našel se je primanjkljaj v znesku 1100 gl. Preiskava omenjenih zapisnikov pa še ni končana, in bati se je, da defraudacija še veliko več obsega.
Heinrich Heine je 20 let star. Zaljubil se je v neko dekle v Belej Pdči in ker „dećva" ni marala njegove ljubezni, temveč je šla z očetom v Pulj, mislili so ljudje, da se je sam usmrtil.
Kupil je v nedeljo dopoludne v Trbiži kovčeg in oblekel se je po tirolski (Tiroler-Nationalkosttim). Kmalu po polunoči ga je videl tukajšnji pismonosec s puško na rami in kakor pismonosec pravi, imel je še nekaj pri sebi; kar pa pismonosec, ki je bolj slabega uma, ni v stanu povedati,  kaj da je bilo.
Orožni list, katerega si je preskrbe!, pustil je doma. Kupil Bi je tudi pred odhodom 22 škatljic škatljic žveplenic in četrt litra žganja. Najbolj interesantno pa je to, da je graščak gospod Mali iz Podvina dobil ravno o tem času iz Benetk v 1. dan t. m. oddano pismo s 1200 gold.; a da je mladi grešnik to zanimljivo vsebino zase pridržal-
Hecimo: Žrtev preveč prizanesljivih starišev je mladenič.
Bivši sodnik g. Heyne ga je silno zagovarjal in ljubil.
Gospod Heine bil je v svojega sinčeka slepo zaljubljen. Dovoljeval mu je vse, kar mu drago, in v krčmah je navadno hvalil svojega Bina: nmein Bub der Heinčeu, nein sebones Kind", „ein feseher BurBche", „der Postexpeditor von "VVeiBsentels". „Ja der Herr Neus (posestnik fabrike) hat Beine Post in ehrlichen Handen!u
To je! Še več bi se dalo čez to omeniti, pa prihranim dalje za drugo poročilo."
—a—b. —n.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 10. junija. (Konec.,/
Mestni odbornik g. Bayer poroča v imenu klavničnega ravnateljstva o prođn]i mesarske zadruge, katere za popadek je:
Zadruga Ljubljanskih mesarjev uložila je prošnjo, naj se regulativ za mestno klavnico v nekaterih določbah prenaredi.   Tako prosijo mej drugim, naj se jim dovoli drob izvažati v zaprtih sodih tudi po dnevu, ker ga izvažajo jedino le na svoje  travnike  in se dovoljuje izvažati razne odpadke iz taeih hiš, kjer je uveden „Fasselsistem* itd.   Nadalje prosijo, naj bi bila klavnica odprta mesto kakor do sedaj zjutraj, pa tudi v nedeljah in praznikih jedno uro prej, namreč od 1. marca do 1. novembra ob 3. uri, od 1. novembra do 1. marca ob 4. uri, in to zaradi tega, ker imajo mesarji z razsekavanjem  živine več kot jedno uro posla, meso pa je treba oddati v bolnice, javne zavode iti vojakom že ob 5. uri zjutraj. Dalje, da se klavnica zvečer, mesto kakor doslej, od 1. marca do 1. novembra ob 8., zapira še le ob 9. uri, od 1. novembra do 1. marca pa ob 8. uri, ker je to neobhodno potrebno.   Tudi za nedelje in praznike prosijo mesarji, da naj bode klavnica v vročih letnih mesecih, ne kakor dozdaj zaprta, ampak odprta od 4. do 9. ure zvečer, in to zaradi tega, ker v vročem času ne more klati mesar telet in prašičev v nedeljah in praznikih že zjutraj, ampak klati jih mora zvečer.
Ugovarjajo tudi proti določbi, du bi smelo meso zaklane živine viseti le do 11 ure uopolulue in da zavod ne prevzame niUakega poroštva za v klavnici visečo meso, trdijo, da je ta določba naravnost namenu klavnice nasprotna itd.
Mestni odbornik g. Bay er o prebranej prošnji zadruge Ljubljanskih mesarjev nasvetuje:
I. Prošnja predstojništva mesarske zadruge v Ljubljani za preuuredbo poslovnih ur v mestnej klavnici se ue usliši.
Mestni odbornik g. Počivavnik nasvetuje, naj bi se klavnica v zmislu prošuje jedno uro prej odprla in pozneje zaprla, ker je to mesarjem za izvrševanje njih obrti jako potrebno. Tudi je potrebno, da je klavnica ob nedeljah in praznikih odprta.
Tržna piistojbiua za uvažanje živine na semenj, pa naj bi se znižala vsaj za polovico, kajti sicer bodo kmetovalci s svojo živino izostali in šli rajši drugam. Tudi naj se opusti kavcija za prevozno živino.
Gospod župan Grasselli opomni, da se danes ne more razpravljati o znižauji tržnih pristojbin in da treba, da mestni odbornik g. Počivavnik v tej zadevi stavi samostalni predlog v jednej prihodnjih sej. Kar se tiče želje gosp. Počivavnika za odpravo kavcije, sa predlogi klavničuega ravnateljstva na to ozirajo, da se odpravi za govejo živino in za prašiče, za drobnico pa je treba, da ostane.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški pravi, da kar se tiče poslovnih ur v klavnici, udomačil se je neki abusus, treb* pa je, da se uvede red v klavnici, katerega bodo naposled tudi mesarji sami veseli.
Pri glasovanji ostane predlog g. Počivavnika V manjšini in vsprejme se odsekov predlog.
II. Izpeljava drobu v posebnih za to pripravljenih mestnih sodih se tudi po dnevi dovoljuje, nadzorništvu klavnice pa naroča, da te sode od časa do časa desinficira.
Mestni odbornik g. Žužek se protivi temu predlogu, češ, da je od 10. ure po noči do G. ure zjutraj dovolj časa za mesarje, da izvažajo drob. Mesto hoče sedaj povsod sanitarne razmere zboljšati, zdaj pa bi se napravil zopet korak nazaj. Ta predlog naj se izroči v posvet policijskemu odseku ali pa naj se odbije.
Poročevalec mestni odbornik g. Bayer na to opomni, da so sodi popolnem zaprti in če je dovoljeno, da se odvažajo človeški odpadki v zaprtih sodih po dnevu, pač ne gre braniti odvažanja droba.
Župan Grasselli opomni, da so sodi, v katerih se izvaža drob, hermetično zaprti in ne pro-uzročujejo smradu. Mesarji pa drob potrebujejo za gnojenje travnikov, in to delo ne gre opravljati po noči, tedaj priporoča g. župan, da so prošnja mesarske zadruge usliši.
Pri glasovanji se vsprejme predlog klavničnega ravnateljstva, predlog g. Žužka pa ne obvelja.
III. Mesarjem se dovoljuje, da puste viseti meso tudi čez jeduajsto uro prihodnjega dne, ali
klavnica ne prevzame nobenega poroštva za meso. (Odobreno.) s
IV. Živina se ima na stroške lastnika le tedaj krmiti po zavodu, ako lastnik sam ne da v 24 urah živini klaje. (Odobreno.)
V. U pel java mesa v mesto, ne da se je treba z oglednim listkom izkazati, omeji se na trideset dekagramov.
VI. Za ogled mesa, kar se ga več upelje, določi se taksa treh krajcerjev od kilograma.
Gospod župan opomni, da se je ta določba vsprejela v korist mestne občine, klavnice in Ljubljanskih mesarjev, kateri v občini davke plačujejo, da se na škodo vseh ne naselijo na mejah Ljubljanskega mesta, mesarji, kateri bi delali vsem Škodo.
Predlog se vsprejme.
VII. Kavcija 50 kr. odpade za govedo in prašiče, pridrži se pa pri drugih za klavnico namenjenih živalih. (Odobreno.)
VIII. I lic v na pristojbina se ima pri vstopu na klavnično dvorišče plačati in potrdilo izdati samo za prašiče. (Odobreno.)
IX. Potom konkurza se imati takoj izpisati službi nadzornika in oskrbnika. Prvemu določi se plača letnih 700 gld., dve v pokojnino vštevni 10°/„ petletnici in prosto stanovanje v mestni klavnici; oskrbniku se pa določi plača letnih 500 gld., dve v pokojnino uštevni 10°/0 petletnici in prosto stanovanje v klavnici. KoneČuo se določi naredniku plača letnih 360 gld. Vsi ti naj se nastavijo s 1. novembrom t. 1. provizorno na dve leti.
Mestni odbornik dr. vitez BI e i we i s-Trst e-niški opozoruje na nov tržni red in naglasa da bode jeden živinozdravnik za oskrbovanje službe na živinskem trgu vsekako premalo in nasvetuje naj se nastavi za oskrbnika tudi živinozdravnik in naj se plača oskrbnika poviša na 600. gld.
Mestni odbornik g. PakiČ uvaža popolnem, kar je predgovornik za nastavljenje druzega živinozdrav-nika navedel, a misli naj bi se še nekoliko časa počakalo, predno se nastavi drugi živinozdravnik.
Odbornik g. Žužek podpira predlog g. dr. viteza Bleiweis-Trsteniškega, ker ima mestni živinozdravnik mnogo posla tudi na železnici itd.
Odbornik dr. Dolenc pravi, da ima oskrbnik mnogo posla v klavnici, in da bi bil kakor je predlagatelj dr. vitez Bleivveis-Trsteniški nasvetoval, I mlad, živinozdravnik pač malo sposoben za mesto oskrbnika, kajti tu je treba moža izkušenega, kateri razume manipulacijo. Ako bode treba, nastavi se lahko drugi živinozdravnik pozneje.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški naglasa, da bode teško jednemu živinozdravniku pregledovati 700 do 800 komadov goveje živine in še stotine konj. Tudi ima dosedanji mnogo posla na železnici in ako zboli, bode mesto brez živinozdravnika, tedaj je gotovo da z jednim živiuozdravnikom mesto izhajati ue more in je tedaj jako umestno, da se nastavi za oskrbniku klavnice mladi živinozdravnik.
Župan Grasselli opomni, daje res potrebno, da poslujeta na živinskem trgu dva živinozdravnika, jeden pri goveji živini, drugi pri konjih. Zdaj se je posrečilo, da jo mesto dobilo druzega živinozdravnika, kateri je diplomiran, kakor to zahteva postava in kateri je pomagal pri ogledovanji živine na živinskem semnji. Ako bi bil zato nastavljen drugi živinozdravnik, ki bi bil ob jednem oskrbnik klavnice, bi se morala slednja ob sejmih zapreti, dokler traja semenj, ker bi oba živinozdravnika morala službovati. Tedaj, ker sta nastavljena gospod nadzornik in oskrbnik le provizorno na dve leti, treba bi bilo počakati, da praksa pokaže, kaj je potreba. Pri glasovanji se vsprejme predlog dr. vitez Bleiweis-Trsteni-škega pa se ne odobri. S tem je ta točka dnevnega reda rešena, ko so se vsprejeli vsi predlogi i v tretjem branji.
Podžupan gosp. V. Petričič poroča vimenu finančnega odseka o škontriranji mestne blagajnice in vseh upravi mestne občine izročenih fondov in nasvetuje:
1. Mestni zbor naj izid škoutriranja, izvršenega dne 18. marca 1884, pri katerem se je vse v redu našlo, na znanje vzame.
2. Obligacije loterijskega posojila, Bhranjeu pri raznih bankah v Gradci  in na Dunaji,  naj se tudi še zanaprej tam puste, dokler ni ugoden čas za prodajo.
3. Magistratu se ukuže, po meBtni blagajnici, oue primankljaje, katere se koncem meseca pri dotičnih dnevnikih pokažejo, zaradi večjega reda, proti
iz mestne blagajnice pokriti. Vsi predlogi se vsprejme in seja na predlog mestnega odbornika gosp. Ledenik-a ob */*9 ure zvečer sklene. Prihodnja seja v petek ob 6 uri zvečer.
Domače stvari.
— (Procesije sv. resnega TeleBa) zadržaval je včeraj dež, vršile so se tedaj po cerkvah. V stolni crkvi zbrani so bili vsi civilni in vojaški dostojanstveniki, mej njimi deželni predsednik baron \V i n k i e r z mnogimi vladnimi svetniki in uradniki, deželni glavar, grof Thurn z deželnim odbornikom g. cesarskim svetnikom Murni kom, predsednik kupčijske zbornice g. Kušar, mestni župan g. Grasselli z mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki, c. kr. profesorji in učitelji srednjih in ljudskih šol. Pred cerkvijo stala je stotuija domačega pešpolka z godbo, in je streljala pri štirih blagoslovih, katere dešarže je odzdravljal strel topov z Grada. — V sv. Petra cerkvi vršila seje procesija tudi v cerkvi, v Trnovski fari pa se je preložila na prihodujo nedeljo, in se bode vršila ob 5 uri zjutraj.
— (Proti „čudnim izjavam") g. prof. Stritarja, oglasil se je tudi Celovški „MirM. Gospod Einspielor sam je že bil napisal odgovor, v katerem je poudarjal, „da je slovenska narodnost na Koroškem toliko „zag o to v 1 j e na", da Brno pod liberalnimi ininister.stvi Schmerliuga in Auersperga še to zgubili, kar smo pod absolutno vlado Bachovo imeli, namreč take ljudske šole, da se najprej slovensko in potem tudi nemško uči, in državni ter deželni zakouik v obeh jezikih (kar še vedno pričakujemo) in da so bile naše zahteve vedno dovolj zmerne in pohlevne. Dalje pravi „Mir". „Ker pa g. prof. Stritar, ki je pisal o slovenskih razmerah sploh, še le zdaj svoje besedo tako interpretira, kakor da je mislil samo na kranjske razmere, morali smo tisto izjavo g prof. Ein-špielerja odložiti. V prihodnjo pa prosimo g. pisatelja „Dunajskih pisem," naj se bolj jasno izražuje, da ne bodo n?.ši nasprotniki z njegovimi izjavami pobijali tudi teženj koroških Slovencev, kateri neso nikdar kaj tacega zahtevali, kar se jim dati ne more."
— (Umrl) je v Kortah na Koroškem v 28. dan maja. g. J. Božič, duhoven, poznat kot urednik nekdaj v Celovci izhajočemu „Slovencu". Lahka mu zemljica!
— (Odbor „Matice Slovenske") v svoji seji, v sredo, dnevnega reda ni zvršil, toraj bode to sejo jutri, v soboto ob 5. uri popoludne nadaljeval. V tej nadaljevalni seji se bode pretrosoval od posebnega pododbora predložen načrt prenare-jenih prav 1 in opravilnega reda, o katerem se je zadnjič sklenilo, da se vzame za podlago specijalni debati. — Posebna povabila k tej seji se ne bodejo razpošiljala.
— (Ljubi j auBki v etera ni) so včeraj sklenili na predlog gospoda predsednika J. Mihaliča, da razen bojne in rezervne kolone za društvo rude-čega križa za prenašanje ranjencev, ustanove1 na po-vab.lo tega društva še dve koloni za prenašanje ranjencev v Ljubljani s kolodvora v bolnico. Tako je Ljubljansko veteransko društvo Bedaj ustanovilo štiri kolone.  Pač lepa požrtovalnost!
— (Po ognji se ne bode sprehajal,) kakor je bilo naznanjeno inženir Sena Ha na prostoru gosp. TonieB-a, to, ampak še le prihodnjo nedeljo. Ognjegasci, ki pridejo z dežele, naj pridejo v društveni obleki, ker imajo potem prost Uitop.
— (Trtna uš na Kranjskem) županstvo v Veliki Dolini na Dolenjskem je poročalo okrajnemu glavarstvu, da jo videti v nekaterih vinogradih oslabljenje trsja in da bi trsna UŠ utegnila temu kriva biti. C. k. deželna vlada je že odposlala potovalnega učitelja g. Pircn, da preišče suraue vinograde. Ker leže dotični vinogradi blizu hrvatske meje, kjer so že več let vinogradi okuženi in ker se tudi onostran Save v štajerskih vinogradih trsna uš že več let širi, bati se je, da je prodrla že na Kranjsko.
_ (V Gradci) pričela se je v 11. dan t. m.
pravda proti 23 anarhistom, mej katerimi sta tudi Kari Hubmayer iz Ljubljane in Miha Kovač iz Konjic^ Razen mnogih druzih zločinov obtoženi so tudi, da so nameravali atentat na presvetlega cesarja. Obravnava je javna, a ustop je omejen le na gotovo število osob. Vsi obtoženci pravijo, da so nedolžni, a že dosedanja obravnava dokazala je toliko ob-težujočega gradiva, da o izidu ni dvojbe.
— (Izpod Nanosa) se nam piše v 11 dan t. m.: Dne 9. t. m. imeli bo v drugič volitev župana v Hrenovkah. Izvoljen je županom gosp. Anton Le nas i iz Sajovec, kakor pri prvi volitvi v 20. dan marca. Odborniki pa gg.: Anton Loder, viSji logar v Bukovji, Matej Premrl in Jarnej Poč kaj z Ubelskega, Anton Dolenec, c. kr. po-Star in Hinko Kavčič z Razdrtega, Janez Jurca iz Gorenj, Fran Jurca iz Bukovja, Matej Mil-harčič z Hruiovja. Volitev bila je burna, a zmagali so oni, ki vedo ceniti korist županstva v Hre-novicah. Slava g. dru. Sterbencu, župniku v Hrenovicab in gospodoma Antonu in Viktorju Dolencu.
— („Tržaški Sokol") napravi v nedeljo 12. t. m. izlet v Katinaro. Odhod ob 3. uri po-poludne.
— (TrŽaSka čitalnica) se je Že preselila v nove lepo obnovljene in opravljene prostore. Jutri se slovesno odpre novo kegljišče, v 21. dan t. m. pa se otvore novi prostori s posebno slavnu-stjo in koncertom.
— (Iz Djakovega) se nam piše dne 10. t. m.: Potresi pri nas še vedno neso ponehali. Vsak dan se po večkrat čuje otlo bučanje pod zemljo in semtertje zaziblje se tudi polahko zemeljska površina. PredvČeranjem ob petih popoludne pa smo čutili zopet jako močan navpičen udarec, tako da je omet padal s stropov in zidov. Trajal je nekoliko sekund in spremljalo ga je gromu podobno bu čanje. — Škode, katere je prouzročil prvi potres, neso še popravljene, ker so nekatera poslopja bila prav silno poškodovana. Župno cerkev treba bode čisto prezidati, in se je delo ze pričelo ; veličastna stolna cerkev pa je  k sreči ostala nepoškodovana.
— (Vabi lo) k veselici, katero priredi bralno društvo „Sloga" povodom stoletnice in odkritja spominske plošče velezaslužnegs ranjcega gospoda Matija Vrtovca, župnika in slovenskega pisatelja, na nedeljo dne 15. junija 1.1. v Šent. Vidu nad Vipavo. Spored: 1. Petje: „Mladini" (Ant. Hajdrih) 2. Petje : „Domovina," (An. Nedved). 3. Igra v 4 dejanjih : „IdriJBki gestje na malega Šmarna dan v Vipavi", spisal R. Dolenec. 4. Petje: „V Sladkih Baujahu, (Ant. Hajdrich). 5. „Ples." 6. „Tombola." Začetek besede ob Va 5 uri popoldne. Vstopnina k veselici 20. kr., sedež 20 kr. Vstopnina k plesu 50. kr. k obilnej vdeležitvi naj ulj mine je vabi odbor.
— (Popravek.) V popis Vrtovčeve slavnosti minilo se je več tiskovnih pomot: Namesto župnik Tomšič, naj se čita župnik T o m a ž i č. Plošča spomenika je iz kararskega, a ne iz kraškega marmorja. Mesto stavili naj se čita „slavili", in mesto zavda — zavladal.
— (Razpisana) je služba učitelja na jedno-razrednici v Dovskem. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. julija t. I. na okrajni šolski svet v Kamniku.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Budimpešta 13. junija. Volitve so se začele. Danes voli 194 okrajev. Do 111/2 ure bilo je izvoljenih v 21 okrajih 16 liberalcev, trije izmej zmerne opozicije, dva nezavisna. Minister Pauler v Budimpešti, predsednik spodnje zbornice Pechy v Szikszo jednoglasno zopet izvoljena.
Bruselj 13. junija. „Independence" : Malou prevzame baje ministerstvo vnanjega, princ Carman-Chimay ministerstvo notranjega.
London 13. junija. Spodnja zbornica zavrgla je a m endem en t, da bi samostalne ženske imele pravico glasovanja.
Pravo pravcato univerzalno sredatvo. Res-niča, da imajo razne bolezni svoj izvor v slabo delujočem želodcu in črevah, izpričuje uspešno rabo „Moli-ovih Seidlitz-praikov " skoro pri vseh boleznih. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (690—6)
Umrli so v I Jubljaul:
8. junija: Viljem Slej, železniške postaje paznik, 74 let, Travniške ulice št. 5, za kapom. — Janez Pir, delavčev sin, lVg dneva, Dunajska cesta št. 23, za oBlabtjenjem. — Rudolf Sni mir, užitninskega paznika sin, 15 mes., Poljanska cesta št. 18, za vnetjem hrbtnega mozga.
10. junija: Marija Pavlin, brivca hči, 6 mes., Stari trg št. 19, za jetiko. — Viljem Koželj, sedlarjev sin, 14 dnij, Preširnov trg št. 2, za oslabljenjem.
V deželnej bolnici:
5. junija: Fran More, kupčij ski učenec,  18 let, za
jetiko.
7. junija: Marija Peternel, delavčeva žena, 50 let, za edemom v možganih.
8. junija: Marija Celik, delavka, nO let, za jetiko.
9. junija: Apolonija Slapničar, delavka,  '■>'■> let, za
jetiko.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mu krina v mm.
ii • ti ll. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73415 m. 73501 mm. 73511 mm.	-f-10-3" C + 14 61 C 4-12-4" C	brezv. si. jvz. si. vzh.	megla dež. obl.	7-40 nm. dežja.
12. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-54 mm. 73800mm. 741-82 nn.	+ 12-2° C -f-15 6° C + 150° C	si. j z. si. j z. si. zah.	obl. dež. obl.	820 mm. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 124° in + 14'3°, za 5 9° in 4*1° pod normalom.
IDia.3a.aJsl5:a» "borza
dne 13- junija t. 1. (Izvirno telegraticnu poročilo.)
Papirna ren a.......... 80 gld. 40 kr,
Srebrna renta......... 81 , 20
Zlata ren.......... 102 „ 05
5°/0 marčna renta......... 95 ,   80 „
Akcije narodne banko ...... 857 ,   — ,
Kreditne akcije........ 308 ,   60 „
London   . ....... 121 „ 90
Srebro ......... — „    - ,
Naooi............. M „   66'/t „
C. kr. cekini. ...... » r   75 .
Nemške marko         ...       . 59 „   50 r
4f/, državne »rečke iz 1. 18&4   250 gld. 124   . 75
Državne srečko iz I. 1364.         100 gld. 169 ,   50 H
4% avstr. alata rertta. davka prosta. 101 ,    90 r
Ogrska zlata renta 6%...... 122 ,   50 ,
.      i*L           .... 91 „   70 ,
„     papirna renta ftD/u..... 88 „    70 ,
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 „50 „
Dunava reg. srečke 5n/0    •   •   100 gld. 115 „50 „
Zemlj. obč. avstr. 4V»°/0 zlati zast. listi . 122 „   25 „
Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 107 „60 „
Pri'ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice J 06 „25 „
Kreditne srečke......100 gld. 176 ,   25 „
Rudolfove srečke ....        10   „ 19 „ —
Akcije anglo-avstr. banko .   .   120   „ 110 „   75 ,
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 220 „   60 ,
Velik vrt
z ali brez ttteklenik hišic se o Sv. Mihaelu da po ceni v najeiu. — Kaj več se izve na Karlovskcj cesti št. 2. (389—1)
V ponedeljek dne 16. junija 1884
dopoludne ol» 9. url (388)
se bode dala kosoma
v najem košnja trne
ii a velikem «1 al leno vem travniku v Trnovskem lomi.
Umetne
(32—43)
| z obe in zobovja
? ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu Z brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanja in ♦ vse Bobne operaelje
i zobozdravnik A. Paichel,
poleg HradeckjjevegH mostu, I. nadstropje.
0. k. privilegij šivalnih
za zboljšanja strojev.
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (iis—is) 6letna garancija!
Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po 4-5 gl.
Mejnaroflna linija.
Iz Trsta 7 Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK.
Parni k
Odhod iz TRSTA.
,I]ast ^.ng-lia", 3400 ton, v   5. dan julija. „G-erzna-iila.",       4200   „   v 20.   „ „ Potniki naj se obrnejo na
0". TEBKTJILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta 'za potnike 200 gold. — Vmesni krov OO gol«l.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na KmillMuo «!' Ant. I*oglayen9 generalni agent. (379—6)
Železna
roćaa ttqs
iu
kolesa za vozove
vsake vrate.
CARL MORGENSTERN & Cm
Tovarna strojev za plinske vodne in trombne naprave. (298—7)
Wien, Fikufliaus, GaHgaase tt.
lQ^QQQQQQi ratanovijeno 1767. iQCQQQQflQn
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v LJubljani.
BUDIMSKA
XaAk6czy
g r e n, o i o o~?
katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stol zel v Monakovum, profesor dr. Ilardv v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. Gehhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. ItokitanNkv v Inomostu, profesor dr. Zeissel da Dunaj! in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogflie vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in prodajalnicah mineralnih voda, vedno na novo natočena. PrOfl ae, da so zahteva izredno Budimska Rak6ozy. (240—18)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
Svetinja za napredek Dunaj 1873.
Sesalke
Svetinja za zasluge Dunaj 1873.
najboljše konstrukcije za različne namene: za pivurne, tovarne, rudnike, vodnjake in vodovode; potem
m priprave za rano v
pristne angleške cevi iz litega železa; konopljine in gumaste vodovodne cevi; kovinsko blago
vsake vrste, prehodne, odtočne, privatne, gluvne, vijačne in zračne zaklop-nice_ (ventile), vnakovrstna priprava za združenje iu podaljšunjo vodnih eevi,j, kopalne priprnve, pni ni kotli, varnostne priprave, priprave za mažo
i. t. d. i. t. d.:
p r i 11 s k a I n e in samokipeče pipe
in (813-2)
kovinsii in medni liv p taliipih
priporoča po najnižjih cenah, z zagotovilom izvrwtne izdelave
c, kr. dvorni zvonar, tovarnar in izdelovalec gasilnega orodja
V   Irf UltljMIll.
H 8
O
8
g
C so
častna diploma Gradec 1880.
Pourobneji ceniluik na zaktevanje zHHtonj in franko.
Častna diploma Trst 1882.
izdateli iu odgovorni urednik: Iva ti Že lev;ni kar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".