ZRVS - POMEMBEN DEJAVNIK V KRAJEVNI SKUPNOSTI Pogovor s predsednikom ZRVS Novo Polje Zvonetom Štrukljem Preoblikovanje naše KS je omogočilo tudi organiziranje rezervnih vojaških starešin v manjšo, bolj homogeno orga-nizadjo. Se bo to odrazilo tudi v dejavnosti ZRVS v krajevni skupnosti? Vsekakor. Pred kratkim me je znanec, rezervni vojaški starešina, opomnil, da že nekaj časa ni bilo vojaških predavanj. Prijeten občutek, da člani razmišljajo o aktivno-sti svoje organizacije, vendar ob dejstvu, da je bil ta pogo-vor neposredno po zboru ob-čanov, na katerem smo raz-pravljali o samoupravi v KS, daje temu občutku tudi drugo dimenzijo. Zakaj? Marsikateri re-zervni vojaški starešina v svoji organizaciji ne vidi več kot obveznost za usposabljanje v vojaškem znanju. Če pa je družbenopolitično aktiven, tega ne povezuje s svojo dolž-nostjo kot član ZRVS. Izobraževanje, idejno-poli-tično in vojaškostrokovno, je res osnovna dejavnosl v ZRVS, vsaj kar se akdjskega delovanja tiče. Vendar le-to ni in ne more biti samemu sebi namen. Je le oblika usposab-Ijanja rezervnih vojaških sta-rešin (mimogrede: tisti »re-zervni« lahko mirno opu-stimo ali vsaj pogojno upo-rabljamo, saj koncept SLO ne pozna rezervnega subjekta) za večanje obrambne moči naše družbe prek usposoblje-nih kadrov. Vemo pa, da te-melji naša obrambna moč na celotnosti odpora naše druž-be. Zato je mogoče dejansko večanje obrambne moči do-seči samo s podružbljanjem obrambnih in samozaščitnih dejavnosti, torej ob upošte-vanju samozaščitne zavesti, poznavanju in sprejemanju načel SLO, vojaške usposob-Ijenosti in pripravljenosti sle-hernega krajana, spoznavanja in vnašanja v družbeno orga-niziranost vseh elementov, pomembnih za obrambno učinkovitost, vzgoje mladih v duhu SLO itd. Podružbljanju teh družbenih interesov pa je osnova samoupravna zavest, spoznavanje in sprejemanje naše družbenopolitične in ekonomske stvamosti. Le samoupravno osveščen člo-vek bo dejansko motiriran v morebitni obrambni vojni. Boj za resnično življenjsko uporabo vrednot naše sa-moupravne ureditve je tisti širši cilj, ki ga ZRVS zaradi večanja obrambne moči naše družbe opredeljuje s svojo de-javnostjo, predvsem v okviru SZDL in samoupravne orga-niziranosti KS. S svojo sped-fičnostjo ima možnost na po-dročju podružbljanja obrambe te cilje bolj dograje-vati in jih konkretizirati s pri-mernimi dejavnostmi. Vse to pa je mogoče v manjši, neposredneje organi-zirani KS ob primernih obli-kah delovanja lažje in predv-sem vsebinsko bolje organizi-rati. Kako se bo torej ZRVS vključila v krajevno družbe-nopolitično življenje? Da bo ZRVS v KS resničen pobudnik na širšem področju samozasčitne in obrambne dejavnosti, raora predvsem znotraj svoje organizadje do-seči tako povezavo, informi-ranost in možnost komunid-ranja, ki bo v akcijah ZRVS kar najbolj zagotavljalo nepo-srednost. V praksi je delo organiza-dje večkrat odvisno od agil-nosti vodstva, ki pa je v tem delovanju lahko odtujemo od članstva. Mislim, da je to tudi ključni problem uresničeva-nja ciljev ZRVS. Predsedstvo KK ZRVS je sicer res organ, ki v vodstvih družbenopoli-ličnih organizacij in krajevne samouprave organizirano spodbuja k aktivnostim s po-dročja obrambe, vendar se realizadja le-teh ponovno vrača do članstva. Če to ni so-delovalo pri kreiranju tega, akdje zvodenijo ali pa posta-nejo prisila. Samo dejanski skupni inleres in neposredno ali vsaj delegatsko sprejete in ureničene akdje imajo pravo moč podružbljanja. Zato predsedstvo ne sme delovati v imenu članstva, temveč na osnovi pravih, četudi spodbu-jeitih interesov članstva orga-nizadje. S tem načinom smo dosegli dvoje: prvi, neposredni vpliv rezervnih vojaških starešin v okviru svoje organizadje na družbeno dogajanje. Aktivi-rali pa smo tudi rezervnega vojaškega starešino kot po-sameznika, krajana, mu dali inidativnost, da neposredno deluje v duhu riljev ZRVS znotraj svojega okolja in sa-mouprave, kjer organizirano deluje. Večina naših članov namreč delegatsko prek ZRVS ali pa neposredno de-luje v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organiza-cijah. Tam pa je — poleg spe-dfičnih oblik dela same orga-nizacije — tudi naše osnovno delo. Posebnost organizacije ZRVS pogojuje tudi posebno aktivnost. Kakien je program teh aktivnosti? V osnovi ZRVS skoraj ne potrebuje posebnega pro-grama aktivnosti, vsaj ne pa-ralelnega ob drugih družbe-nopolitičnih organizacijah. S svojimi aktivnustmi le razširi učinkovitost delovanja DPO na področju samozaščite in ljudske obrambe. Malo je oblik delovanja — če izvzamemo interno delo zaradi organizadje same in morda tudi sislem izobraže-vanja v organizadji sami — ki jih ZRVS organizira sama oziroma mimo drugih druž-benih dejavnikov. Npr. delo z mladino. Po-goje za razvoj mladega člo-veka s samoupravno zavestjo in $ tem tudi jasnejših odno-som do koncepta SLO uslvar-jajo in usmerjajo v krajevni skupnosti tako SZDL, ZK, ZB, ZSM kot šola in družba v celoti. ZRVS s svojo angažiranostjo do mladih (pa naj bo to z ustalje-nimi oblikami ustanavljanja pio-nirskih udredov, pohodne enote, obrambnih krožkov ali z že kla-sičnimi obrambnimi dnevi v šolah) brez povezave oziroma v konceptu celotnega družbenpoli-tičnega dela z mladino sama vse-binsko ne more doseči veliko. Eno so formalne oblike dela, drugo pa, koliko je taka dejavnost vtkana v celotno družbeno oko-Ije, iz katerega se mladina najne-posrednejc oplaja. Ali pa področje samozaščite. ZRVS ne more postati redar $ kakimi aktivnostmi, mora pa biti idejni pobudnik v odborih za Ijudsko obrambo in samozaščito, v komiteju in drugod, da se spre-minja naš vsakdanji odnos do tega področja. V trgovini ni olja, med krajani je neka napetost z odtenki, ki ni-majo nič opraviti z dejanskimi suhjektivnimj vzroki slabc pre-skrbe. Član ZRVS ne more po-stati arbiter, mora pa biti odločen iniciator za zadostno vplivnos! potrošniškega sveta, da bo spo-soben odpravljali take anomalije. Tako je mogoče preglcdati ce-lotno paleto delovanja /R\ S. Ni specifičnih nalog ZRVS, le odgo-vornejši jc udnos naše organiza-cije do področja samo/aščite in Ijudskc obrambe. Seveda s tem ne gre za nika-kršno posplošilev ali otopitev po-sebnosti naše organizacije, puu-dariti pa velja, da rezervni vojaški starešina ni družbenu odgovuren samo v uniformi, fem>eč tudi kot krajan in samoupra>ljavec. Ve-čina članov /R V S st tega tudi za-veda. D. M.