SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja t ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.~2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 20(>.
V Ljubljani, v ponedeljek 10. septembra 1894.
Letnik XXII
Shod dolenj. katol. polit, društva pri Treh Farah.
(Dalje.)
Tretji nastopi g. vodja R. Dolenc: Blizu 20 let je tega, da me je veleslavni deželni odbor na Belokransko odposlal, da si ogledam tukajšnjo vino-gradarstvo, ter da mu o tem poročam.
Takrat sem se prepričal, da je belokranjska zemlja hribata, v dostih krajih jako skalovita, sploh močno kraškega značaja, iu kakor taka manj poljedelstvu, kakor pa vinarstvu in sadjarstvu ugodna.
Takrat prepričal sem se pa tudi, da je Vaše tukajšnje podnebje vinarstvu kakor tudi sadjarstvu jako ugodno, ugodnejše, nego kjer koli na Dolenjskem.
Takrat prepričal sem se pa še posebno o tem, da je, kakor tukajšnja zemlja, tukajšnje podnebje kraškemu močno podobno, tako tudi tukajšnje kme-tiško prebivalstvo kraškemu podobno, da je ono isto tako, kakor kraško, vrlo, nepokvajeno, verno, pošteno, jako marljivo, delavno in štedljivo kmetiško ljudstvo.
In prepričal sem se, da si mora Belokranjec isto tako kakor vrli Krašovec, le vsled svojih lepih časti vrednih lastnostij, na taki zemlji, kakoršno ima, le z velikim trudom in skrajnim naporom svoj vsakdanji kruh pridobivati.
Istinito z veseljem poročal sem o vsem tem ve-leslavnemu deželnemu odboru, ter v poročilu še posebno naglašal, da me je osobito belokranjsko vinarstvo, katero je takrat bilo še pač najpomenlji-vejša, najvažnejša panoga tukajšnjega kmetijstva, še posebno razveselilo, skoro iznenadilo.
Našel sem tukaj vinograde zasajene z malimi izjemami le v najboljših legah, zasajene z veliko boljšimi vrstami trte, kakor marsikje drugod po Dolenjskem, in obdelane jako dobro, jako marljivo.
Dosledno vsemu temu našel sem pa tukaj tudi pridelek, našel sem vina, katera so po njih kako-
vosti v meni skoraj dvom občudila v tem, ali sem res še na Dolenjskem bil ali ne.
Tistih slabotnih, neprimerno kislih, po Dolenjskem sicer ne posebno častno »cviček" imenovanih vin nisem tukaj našel, marveč sem našel nasprotno skoraj sama močna ognjevita vina.
Našel sem tukaj vina, katera bi se mogla pri malo boljšem in pravilnejšem kletarstvu, k najboljšemu namiznemu vinu naše širše domovine, slavne Avstrije prištevati.
Ponosni ste bili takrat belokranjski vinorejci na vaš pridelek, na vaše pod splošnim imenom »metli-čan" sploh poznato in na kaj dobrem glasu stoječe vino, katero vam je bilo zelo povsod prvi in naj-izdatnejši vir denarnega dohodka, v mnogih krajih takorekoč edini denarni dohodek.
Ali kako vso drugačno najdem žalibog Belokranjsko v tem oziru danes, po preteku še ne po-polnom dvajsetih letih.
Zjokati bi se moral, ko vidim na mestih, kjer sem si pri moji prvi tukajšnji navzočnosti najlepše, najbujuejše vinograde ogledoval, danes v najboljšem slučaju le koruzo sajeno ali pa še te ne, ker ni za njo zemlja primerna, ali pa ker za njo gnoja ne dostaja.
Žalostno je, gledati opustošene vinograde, v katerih se vam je posušil vir vašega poglavitnega denarnega dohodka, v katerih vam je zginil temelj vaši nekdanji zadovoljnosti, vašemu ponosa, ki ga je nadomestila splošna žalost, pobitest, revščina.
In vse to provzročila je s prostim očesom komaj vidljiva živalica „trtna uš" in ž njo združena še manjša glivica »peronospora".
Istinito huda, kruta je šiba božja, katera je vas pa z vami vred tudi ostale vinorejce naše dežele, cele Avstrije, da cele Evrope zadela.
Toda obupati zaradi tega vendar še ni treba. Star kakor vinorejstvo ali pa gotove starejši še je
pregovor: »Pomagaj si sam in pomagal ti bode Bog."
Glejte, vinorejci belokranjski, ravno tisti vsega-mogočni Bog, čegar volja je bila, da je v daljni Ameriki trtna uš in peronospora nastala ter se potem i pri nas v Evropi naselila ter naše evropsko vinarstvo tako grdo, tako kruto uničila; ravno isti vsegamogočni Bog je pa tudi dovolil, da rasto v Ameriki vrsta trt, katerim trtna uš do živega ne more, katerih ona ne more uničiti, ako jih tudi napade. Ravno istega vsegamogočnega Boga volja je pa tudi bila, da je človek v škropljenju trt z modro galico pomoček našel, s katerim moremo naše trte pred uničenjem po peronospori ohraniti, katera je gotovo še veliko krutejša v svoji pogubljivosti, nego je trtna uš sama.
V gotovih ameriških vrstah trte imajo torej vinorejci cele Evrope, imate torej tudi vi belokranjski gospodarji gotov pripomoček, opustošene uničene vaše vinograde zopet oživiti ter tako usahneli nekdanji poglavitui vir denarnih vaših dohodkov zopet obuditi. ■
Le obupovati nikar, marveč s pogumom, prirojeno vam pridnostjo ter marljivostjo lotiti se zo-petnega zasajanju uničenih vaših vinogradov in za-željeni vspeh ne more izostati. Ameriške trte, o katerih vam govorim, pa niso tiste, katere same po sebi brez vsega požlahtnenja ali cepljenja obilo rodč in o katerih se istotako rado trdi, da jih trtna uš ne uniči.
Še najmanj imam pa tukaj v mislih tisto že zdavno in gotovo tudi pri vas na Belokranjskem sploh poznato ameriško trto, kateri „Izabela", la-bruško ali katanjo pravimo, katero je že Krištof Kolumb v Evropo pripeljal takrat, ko je Ameriko našel.
Glejte »Izabelo" in vse druge nji bolj ali manj podobne ameriške vrste, o katerih se kaj pogostoma rado trdi, da jih trtna uš ne uniči, niso resnično trtni uši klubujoče, zoperstojne, marveč trtna uš
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XXV.
Otrok je odšel, jaz pa sem bil zelo vesel, da sem imel zopet sv. pismo v rokah, da sem se izpovedal, da sem hudobneji brez njega. Zdelo se mi je, da sem zadostil plemenitemu prijatelju, krivično razžaljenemu, da sem se zopet sprijaznil ž njim.
»Moj Bog! Tebe sem bil zapustil? vskliknil sem. Jaz sem se bil tako izgubil? In verjeti sem mogel, da se nesramni smeh prav poda brezupnemu mojemu stanju?«
Izgovarjal sem te besede nepopisno vznemirjen, položil sem sv. pismo na stol, pokleknil na tla, da bi bral in vlile so se mi solze, meni, ki tako težko jokam.
Te solze bile so stokrat slajše, ko vsaka divja veselost. Čutil sem zopet, da je Bog! ljubil sem ga, žal mi je bilo, ker sem ga bil razžalil zapu-stivši se! obljubil sem, da se ne ločim od njega nikdar, nikdar več!
Oh, kako resna vrnitev k veri tolaži in dviga srce !
Bral sem in jokal celo uro; vstal pa sem poln zaupanja, da je Bog z mano, da mi je Bog odpustil vsako neumnost. Potem pa so se mi zdele vse moje nesreče, muke, pravde, skoro gotova smrt na vislicah stvari male vrednosti. Veselil sem se, da trpim, ker dana mi je bila prilika, izpolniti svojo dolžnost, kajti vdanim srcem trpeč skazal sem se ubogljivega Gospodu.
Hvala Bogu, sv. pismo sem znal brati. Takrat ga nisem več bral z milovanja vredno kritiko, kakor je bral Voltaire, zaničevaje njegove besede, ki niso niti smešne niti napačne, ako se jim včasih — bodisi iz nevednosti bodisi iz zlobnosti ne vrine tacega smisla. Zdelo se mi je po vsem jasno da je knjiga svetosti, torej tudi resnice; ako žali s svojimi nepopolnostmi gledč jezika kako uho, je to stvar, ki pač ni vredna modrijana, prav tako, kakor bi zaničeval uro, ki dobro kaže, a nima krasne, dopadljive oblike. Kako brezpametno bi bilo trditi, da taka zbirka verno češčenih knjig nima pristnega vira; kako bi se dalo tajiti, da nadkriljuje to pismo zelo, zelo koran in bogoslov-sko vedo Indov!
Mnogi so je zlorabili, mnogi hoteli so iz njega napraviti zbirko postav krivice, potrdilo svojih strastij. To je res; pa vedno smo na istem: vse se da zlorabiti, a kedaj more zloraba najbolje dokazati, da je ona stvar slaba sama na sebi ?
Jezus Kristus je rekel: Vsa postava in pro-roki, vsa zbirka svetih knjig da se povedati s kratkimi besedami: Ljubi Boga in svojega bližnjega. In taka knjiga ne bi bila resnica, prikladna vsem stoletjem, ne bi bila sv. Duha vedno živa beseda?
Ko so so zopet vzbudila v meni taka premišljevanja, ponovil sem sklep, da hočem po veri vravnati vse svoje nazore o človeštvu, o napredku omike, človekoljubje, ljubezen do domovine, vse občutke svojega srca.
Malo dnij, v kojih sem se bil vdal duševni surovosti, me je bilo pokvarilo. Posledice čutil sem dolgo in mnogo sem se moral truditi, da sem jih premagal. Kolikokrat se človek vda skušnjavi in poniža svoj razum tako, da opazuje delo Boga z nesrečnimi očmi besnosti, da opusti blagodejno molitev, pripravi ga polom v njegovem razumu do tega, da kaj lahko pade v stari greh. Več tednov napadale so me skoro vsak dan — misli brezbožne : porabljati sem moral vso svojo duSevno moč, o da sem jih preč odganjal. (Dalje »ledi.)
uniči, ugonobi jih prav gotovo, le s tem razločkom, da nekoliko poznejše, kakor pa naše domače evro-pejske vrste.
Ako n. pr. v jednem in istem vinogradu zraven naših domačih vrst tudi take amerikanske rasto, in če jih napade trtna uš, kaj se zgodi? Po domačih bode v treh, štirih letih, po ameriških pa znabiti še le v šestih, osmih letih. Le za šest ali osem let pa ne bode pač nihče vinograda zasajal, makari da bi trta koj v prvem letu rodila kakor krompir, česar pa ona ne stori. Tiste ameriške trte, katere same po sebi brez požlahtnenja rode, pa tudi zaradi tega priporočljive niso, ker one ne dajejo takega vina, kakoršnega smo bili na naših domačih trtah pridelovati vajeni, ampak veliko slabše, katero ima kaj neprijeten duh, sploh neprijeten okus.
S tem, da bi vaše vinograde s takimi trtami zasadili, ne dosegli bi nikakor dobrote nekdanjega in še dandanašnjega belokranjskega vina ne, in temu dosledno tudi tiste cene ue.
Ameriške trte, katere imam tukaj v mislih, so tiste, katere same po sebi tako malo in tako majhno ter tako slabo grozdiče rodč, da se sme o njih kar naravnost reči, da nič ne rodd.
Riparija, Solonis, Iiupestris, to so imena takih ameriških vrst, katerih trtna uš ne uniči, ako jih tudi napade, katere moramo pa, ako hočemo, da nam bodo obilo in dobrega, linega vina rodile, s cepiči naših domačih vrst še le cepiti, požlahtniti.
S cepiči naših domačih vrst požlahtnene ameriške trte imajo tudi to kaj dobro lastnost, da veliko obilnejše rodd mimo necepljenih domačih na lastnih koreninah in da dozori na njih grozdje štirinajst dnij popreje.
Da bi se take ameriške trte tem hitrejši po naši državi in torej tudi po naši deželi širile, ustanovila je vlada, ustanovila je dežela sama ameriške vinograde, tako imenovane matičnjake, kakoršnih jednega ali še celo dva imate tudi že na Belokranjskem.	(Dalje slždi.)
Shod v Št. Vidu.
Včeraj popoludne sta dež. poslanca dr. Papež in dr. Žitnik v Št. Vidu pri Stičini poročala svojim volilcem o delovanju v deželnem zboru kranjskem. Ker je deževalo celo popoludue, vršil se je shod v tamošnji ljudski šoli, kjer se je zbralo nekaj nad 100 veljavnejših mož iz šentviške in stiške župnije. Domači veleč. g. župnik St. Jaklič otvori ob 3. uri zborovanje ter predstavi omenjena poslanca Na to dr. Papež poroča o važnejših vprašanjih, o katerih se je sklepalo v deželnem zboru in katera v prvi vrsti zanimajo poljedelske davkoplačevalce. Ker se v tem okraju goji tudi živinoreja in je peronospera uničila že več vinogradov, opozarja govornik vinorejce na zakon, po katerem so na novo zasajeni vinogradi 12 let davka prosti, dalje na sklep deželnega zbora, po katerem dobivajo brezobrestna posojila oni vinogradniki, ki opustošene svoje vinograde hočejo zopet nasaditi s cepljenimi ameriškimi trtami, katerih morejo brezplačno ali za nizko ceno dobiti iz deželne trtnice. Naj torej vinorejci ne zamude te prilike in se pravočasno s prošnjami oglasi pri deželnem odboru.
Dalje poroča o prenaredbi agrarnega zakona, po kateri se bode agrarno operacijsko postopanje v nekaterih slučajih izdatno prikrajšalo in troški zmanjšali. Velike važnosti za poljedelce je lovski zakon, ako se tako prenaredi, oziroma popolni, da bode na korist poljedelcu, ne pa zajcu. Vladni načrt tega zakona je deželni zbor minolo leto izročil deželnemu odboru z naročilom, da zasliši lovske in kmetijske interesente in v prihodnjem zasedanju predloži načrt s svojimi nasveti deželnemu zboru v razpravo. Deželni odbor je minolo jesen sklical enketo, h kateri so bili povabljeni veščaki iz poljedelskih in lovskih krogov. Ker pa ta enketa ni izvršila svojega dela, zato deželni odbor še ni predložil svojih nasvetov deželnemu zboru. Upati pa smemo, da se bode v prihodnjem zasedanju sklenil tak lovski zakon, ki bode kolikor mogoče varoval poljedelca proti zajčjemu zobu.
Konečno govori o zgradbah in preložitvah raznih cest v okraju, o podporah za vodnjake in pogorelce ter poživlja navzoče župane in druge volilce, naj izrazijo svoje želje. Vsled tega poziva se oglasi jeden volilec, izražujoč željo, naj bi o prvi priliki g. deželni inžener Hraskj prišel v St. Vid, da napravi načrt in proračun vodovoda iz bližnjega studenca v t. Vid, kar je občna želja vseh vaščanov šentviških.
S
Poročevalec odgovori, naj vlože prošnjo do deželnega zbora, ki bode gotovo ustregel tej želji, kakor že v mnogih jednakib slučajih.	(Koneo prib.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. septembra.
Prepovedano proslavljanje kraljevega reskripta. Tudi letos se je v mladočeških krogih govorilo, da bi dne 12. t. m. proslavljali kraljevi reskript, s katerim se je pod Hohenwartovo vlado bilo napovedalo obnovljenje državnega prava češkega. Na češkem so pa povsod spoznali, da to ni umestno, ker bi dalo vladi le povod za kake izjemne naredbe. Ker se je vlani bila stvar izjalovila, jo letos niso hoteli poskušati. Moravski Čehi so pa v dveh krajih mislili proslavljati dne 12. septembra. Pri tej priliki bi bili govorili o češkem državuem pravu, o občni volilni pravici iu pa o nekaterih kmetijskih vprašanjih. Vlada je pa slavnosti prepovedala. Pritožili so se baje prireditelji na višje instance, ker pa najbrž ne bode nič pomagalo. Pod sedanjo vlado je na državnopravne agitacije pač še manj misliti, nego pod Taaffejevo.
Košut. Franc Košut bi se rad udeležil ogerskega političnega življenja, ali so se pokazale težave. On nima volilne pravice, ker je z očetom zgubil državljanstvo. Pred dvema letoma mu je neki sza-lontski meščan bil podaril 20 oral polja, in dal nanj prepisati, da bi mu pridobil voliluo pravico, ali to ni pomagalo. Volilna komisija ga ni vsprejela v volilni zapisnik in osrednji odbor biharskega komi-tata je Košutovo pritožbo proti odločbi komisije od klonil. Sedaj se bode mladi Košut moral poganjati za ogersko državljanstvo, ker je na Ogerskin tujec. Predno bode pa ogersko državljanstvo dobil, mine nekaj časa in ta Čas se pa utegne njegova popularnost nekoliko pozabiti. Vladi ui nič prav po godu, da bi Košut začel se mešati v ogersko politiko, ker bi zaradi tega imela le neprijetnosti.
Prištedenja v Ilaliji. Italijanski ministri sedaj premišljujejo, kje bi se dalo kaj prištediti. Vlada je obljubila, da bode prištedila 20 milijonov lir, sedaj pa je treha določiti, pri čem se bode prištedilo. Prištedenja bodo dvojne vrste. Za prva ne bode treba dovoljenja parlamenta, v drnge bode pa moral parlament privoliti. Prvih izvesti ne bode težava, pač pa druga. Kolikor se dosedaj ve, bode učni minister ustavil vse podpore srednješolcem in vojni minister bode pa dal pomanjšati vojaške godbe. Prva naredba bode zadela nižje prebivalstvo, ter ne bode moglo pošiljati svojih sinov v višje šole. Minister si morda misli, da s tem tudi to doseže, da sinovi iz revnejših stanov ne bodo izpodrivali v službah druzih. Ta ministrov ukrep pa nikakor ne bode pripomogel k zadovoljnosti prebivalstva. Vlada si menda misli, da še mora varčevati pri nižjih, ki nimajo dosti vpliva na volitve.
Cerkveni letopis.
Nova kapelica Harije Kraljice pri Fužini v Radolni.
Iz Gorjan.
Uro hoda od Gorjan proti zahodu stoji ob vodi Radolni v dolini enakega imeua sloveča Fužina, kjer izdelujejo jeklo. Pri zadnji štetvi naštelo se je ondi 67 prebivalcev. Razun tega raztresenih je po dolini, ki se raztega tri ure daleč do Krme, še kakih 15 hiš s 77 prebivalci. Za te od šole tako oddaljene prebivalce napravili so letos pri fužini šolo za silo, katero obiskuje kakih 20 otrok. Pa tudi zavoljo cerkve so ondotni prebivalci zapuščeni in posebno po zimi in ob grdem vremenu ne morejo lahko k božji službi. Da bi toraj imeli vsaj kako majhno nadomestilo, postavili so pretečeno poletje lično kapelico blizu Fužine tam, kjer se cesta deli k Fužini in v Zgornjo Radolno. — Načrt za kapelico je izdelal župan gospod Žumer, delo je vodil delavcem prijazni fužinski oskrbnik g. Fabjančič, stroški pa so se pokrili iz tega, kar so fužinski kovači in Radolničanje zložili, pa kar so nekateri dobrotniki darovali. Podoba Marije Kraljice, 80 cm visoka, je prav ljubezujiva in nehote budi gledalca k pobožnosti in zaupanju.
Postavljena v kapelo in blagoslovljena pa je bila ta podoba angeljsko nedeljo, 2. septembra.
Po končani popoldanski božji službi zvrsti se dolga procesija, v kateri sredi nesejo za banderoma in duhovščino fužinska dekleta v narodni noši podobo Matere Božje. Vbrano zvonjenje in pogosto streljanje povišuje slovesnost. Hiše in vasi, memo kterih gre procesija, so okinčane z mlaji in zasta-
vami. Med potjo se vrati po vsaki skrivnosti svetega rožnega venca kaka vrstica te ali one Marijine pesmij. Ko procesija dospe do kapelice s Marijno podobo, jo Fabijančičeva hčerka lepo iu primerno pozdravi Marijo v imenu ondotnih prebivalcev, ter posebno to povdarjti, da zdaj Radolna ne bo več tako zapuščena dolina, ker bo v svoji sredi imela tako dobro Mater in mogočno Kraljico! — Po tem pozdravu domač župnik blagoslovi Marijno podobo in v kratkem nagovoru pojasnuje častni priimek, zakaj da se Marija imenuje Kraljica nebeška ! Namreč zato, ker je mati nebeškega Kralja, ker je v čednostih prekosila vse svetnike, ker je premagala vse sovražnike, in ker kot Kraljica dobrote in milosti deli. Vse to pa naj fužinske prebivalce in druge, ki bodo tod memo hodili, opomiuja, Marijo v čednostih posnemati, pa tudi v potrebah k njej zatekati se!
K sklepu so bile še pete lavretauske litanije in po tem so se Marijni častilci razšli vsak na svoj dom. Slovesnost ta pa bo vsem vdeležencem in posebno Radolničanjem ostala v lepem spominu!
Umetnost.
Maria in stellis.
Omenili smo že nedavno tega najnovejšega dela na polj u cerkvene umetnosti, marnornega reliefa, ki-terega je zvršil nsš domači kipar, g. A. G a n g 1, sedanji učitelj za figuralno plastiko na ljubljanski strokovni šoli. Kakor se nam poroča, bode to delo od jutri dalje do dne 17. t. m. na ogled postavljeno v risalni dvorani strokovne šole, in sicer vselej od 9 — 12- ure zjutraj in od 3—5. ure popoludne. Relief je krasen, in lahko rečemo, da nam še nobeden domač umetnik ni napravil takega dela v cerk-veuoumetniški stroki. Če gledaš ta proizvod, skoro pozabiš, da imaš pred sabo relief; zdi se ti, da je to plastiška marmorna skupina, tako umetno poje g. Gangl obravnaval snov in toliko izraznosti je delil svojemu tvoru bodisi v celoti bodisi v podrobnostih. Mati božja sedi na stolu, ogrnena v plašč; izpod plašča se vidi spodnja obleka s široko borduro, na kateri se bliskajo ploske zvezde in takisto ploski križci. Obraz Matere Božje je nekoliko sklonjen, in dobro vidiš, kako se nje oko zamišljeno upira na Božje Dete, katero drži v naročju, in na mladega sv. Janeza Krstnika, ki stoji poleg nje, podajajoč malemu Jezusu križ in list z napisom „Ecce agnus Dei". Obraza Marije in nje Sinu nista navadna obraza, nego z obeh sije svetost in veličastvo, z ličic Jezusovih pa še posebe hrepenenje po križu, katerega mu podaja sv. Janez, vitek deček, odet v ovčjo kožo, obravnavano jako prirodno iu skrbno. Usta sv. Janeza so nalahko odprta ; zamaknjen posluša angeljsko petje, katero prihaja iz višin. Nad Marijino glavo vidimo svetel venec, ki ima v zunanjem krogu jasne zvezde, v notranjem pa lahne oblačke in med njimi plosko nadihujene angeljske glavice. — Celotni vtisek vsega dela je tak, da se ločiš prav teško od njega. Takšen relief ali kaj podobnega bi bil prava dika vsaki cerkvi, in le želeti je, da se čislanemu umetniku, ki se je že tudi preje dosti bavil s cerkveno umetnostjo, poda prilika večkrat kaj izdelati v cerkvenoumetniški stroki. — Mi svoje čitatelje danes iz nova opozarjamo na ta relief — saj dobimo v Ljubljani tako malokdaj kaj na ogled, kar bi bilo resnično lepo in umetniško! — Vstopnina za osebo 30 kr., za dijake samo 10 kr.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. septembra.
(„Vera je podlaga vsemu".) S tem naslovom je prinesla tržaška .Edinost" dne 8. t. m. krasno pisan članek, v katerem kaže, koliko zla je provzročil liberalizem vzlasti s tem, da je hotel vzeti veri njen javni značaj. Povod članku je list .Dolavec" in vzlasti tisti odstavki, katere smo v .Slovencu" dvakrat omenjali. .Nekaterniki--so v Ljubljani
---zasnovali listič, katega moramo nazivati
po vsi pravici sramoto slovenskega časopisja, listič, ki taji Boga in ne veruje v življenje onkraj groba. Gorje, ako bi se brezvestnežem posrečilo razširiti te svoje nauke, ako bi se jim posrečilo iztrgati vero
iz ljudskih src.---.Vera ni nikaka privatna
reč, ampak vera je naš skupni in najdragocenejši zaklad, katerega čuvati smo dolžni vsi brez izjema :veraje podlaga vsemu". Živelo taka moška odločnost v boju za najsvetejše stvari, kakor jo kaže v teh besedah .Edinost". Dogodki v .Sloveniji" in naraščajoča socijalna demokracija silijo, da vsi, ki še nismo steptali v blato
temelja vsakemu idejalnemu mišljen u in delovanju, branimo, kar se še da braniti.
(Iineuovauje.) Kakor se nam poroča iz Zagreba imenovan je profesor Karlo Matica, veroučitelj ua kr. moškim učiteljišču in ž njim sklenjeni vad-niči, za upravitelja in vodjo tega zavoda. Iskreno čestitamo vrlemu gosp. Matici, vreduiku izvrstnega lista »Hrvatski učitelj na tem odlikovanju ter mu želimo obilo blagoslova božjega na njegovem pre-važnem novem mestu.
(Duhovniške spremembe v tržaški škofiji.) Ce-stiti g. Josip Zupan, župnik v Rodiku, je imenovan za župn ka v Brezovici; č. g. Ivan Slavec, duh. pomočnik pri sv. Autonu star. v Trstu je imenovan za župnika na Repentabru pri Sežani ; g. Vinko Du-brovič je nameščen kot duh. pomočnik v Buzetu, in g. J. Rastelli je začasno vpokojen v Piranu.
(V duhovsko semenišče mariborsko) so dosedaj vsprejeti nastopni gospodje : Martin A g r e ž iz Pišee, Anton Bkar iz Preddvora, Božidar Ferm^ od sv. Štefana pri Žusemu, Jakop Gašparič od St. Au-tona v Slov. Goricah, Ivan Ivane iz Rajhenburga, Ant. Jerovšek iz Slov. Bistrice, Ivan Jurko od Sv. Lovrenca, Anton Kocbek od sv. Ane, Anton Kol ari č iz Ptuja, Ivan Končan iz Celja, Franc Krošelj iz Kapele pri Brežicah, Franc Mažir, od st. Ane, Franc Meško od sv. Tomaža pri Vel. Nedelji, Alojzij Pečar od Maribora, Josip P op I a t-n i k od Vel. Nedelje, Gregor Po to k ar iz Kamnika, Josip Strašek iz Koprivnice, Franc Trop iz Ormoža in Friderik Vočič iz Maribora.
(Imenovanja.) Prof Fr. Hubad je imenovan ravnateljem in A. Funte k glavnim učiteljem na učiteljski pripravnici v Ljubljani.
(Umrla je) v soboto, praznik Marijinega rojstva, gospa Ana N o 11 i, hišna posestnica, vdova kleparskega mojstra. Pokojuica je bila tudi izven obrt-nijskih krogov po svoji pobožnosti in darežljivosti do revežev dobro znana in obče čislana. Dosegla je starost 76 let. Bodi jej blag spomin in večni mir I
(Iz Polhovgradca.) Zadnji četrtek, 6. t. m. zapustil nas je naš dosedanji kapelan, g. Tomaž Rožnik, ki je služboval res jedoo samo leto in 3 tedne kot duh. pomočnik v pograjskej zares težavni župniji, a pridobil si je v tem kratkem času srca vseh župljanov. Neutrudljiv v cerkvi, vesten v šoli, skrben v pastirstvu deloval je vedno vesel v lepi j edinosti z gosp. župnikom. Blagoslov božji spremljaj blagega gospoda tudi v novi službi v Zagorju. Bojimo se vedno, da nas obišče prej ali slej davica, katera utegne iz Horjula prikoračiti po cesti po samotni Prosci, ali pa po stezi čez Koreno navzdol v Pol-hovgradec. Pri nekej hiši v Prapročah sta že 2 otroka umrla vsled davice. Bojimo se je po vsej pravici; kajti od jugo- in severo-zapadne strani „za-plankani" je nikamor ne moremo oddati razun po Gradašici v Ljubljano. — Plemenita želja se je že lansko leto izrazila, da bi se tudi za učitelje odredile duh. vaje. Gotovo je z mano vred ta povabilni glas obilica kranjskih gg. učiteljev pozdravila z iskre' nim veseljem. Vsaj se nam mnogim približuje konec počitka in že je pred pragom trudapolno delovanje v šoli. Cili na duhu in, Bog dal, tudi na telesu pričnemo zopet šolo. Treba bode zopet mladini sejati lepih naukov obilico v nežna srca; treba je pa, da si jih učitelj sam dovolj nabere.
(S Šenturško gore), 7. septembra. — Ko sem včeraj čital v „Slovencu" št. 202, da je kranjska hranilnica nakupila herbarij g. pr. Vossa, kateri obsega nad 4000 vrst gliv kranjske ilore za muzej Rudolfinum, vskliknem; za Boga svetega! kedaj in kje g. profesor dobil tako ogromno število pasem, ali špecij naših domačih glivic, ko on leta 1892 v svoji „Micologia carniolica" stran 297, našteje le 374 rodbin s 1649. pasmami. Od kod tedaj tako veliko čtevilo glivičnih vrst v Vossevem herbarju ? v dveh letih se vendar niso mogle tako namnožiti. Kedor se s temi mikroskopnimi stvaricami peča, dobro ve, da se ena in ista glivica nahaja na raznih rastlinah; tako n. pr. je glivica Peronospora parasitica De Bary že okužila 15, morebiti še več raznih rastlin, radi tega pa nikakor ni dobila toliko različnih pa-semskih imen, marveč je ena in ista. Iz tega je razvidno, da Vossov herbar ne obsega 4000 vrst, marveč le toliko eiemplarov. Tako sta tudi on in Miillner sodila o mojih v Rudolfinom oddanih glivicah, katerih drugi v svojem listu .Argo" str. 23 našteje le 641 pasem ali vrst, dasi jih je gotovo štirikrat toliko exemp!arov. O tej priliki si usojam vprašati g. Alf. Miillnerja, kako je to, da on, ko v svojem poprej omenjenim listu našteva mojo v Rudolfinum
oddano zbirko, čisto nič ne omeni tiejili okostnic? Jih saj niso črni muri pohrustali, ali kali?
R o i) i č.
(Iz orglarske šole.) Zaradi adiiptovanja novih prostorov (št. 5. Valvazorjev tr*) odpre se šolsko leto etoprav v četrtek dne 27. t. m. ob 9. uri ziutraj.
(^Primorski List") preseli .se — kako se nam poroča iz Trsta — s prihodnjo številko v Gorico zato ker je dosedanji njegov urednik č. g. Ivan Slavec odložil uredništvo, kt-r je imenovan za župnika v Repnemtaborju na Krasu in s« je že tudi preselil iz Trsta. Obžalovati je. da uprav ta list zapušča primorsko središče, od koder je tako vspešno zagovarjal sveto katoliško iu narodno našo stvar. Našemu soboriteliu voščimo obilo sreče v slovenski Nizzi — naši krasni Gorici!
(Cirkus Henry.) V petek večer je bila v svečano okrašenem cirkusu prva velika High-L:fe predstava z jako bogatim vsporedom , vse osobje je nastopilo v najboljših svojih vlogah. Predstava je bila prav dobro obiskana, tudi v soboto sta bili dve dobro obiskani predstavi, včeraj pa je dež mnoge odvrnil. Brez dvojbe je pa jeden najboljših cirkusov, kar jih je kedaj posetilo naše mesto.
Telegrami.
Cesar v Levovu.
Levov, 9. septembra. Včeraj je cesar ogledal razne zavode in vojašnice. V grško-katoliškem semenišču nagovoril ga je metro-polit Sembratovic, naglašajoč, da blaginja rusinskega naroda je v združenju z rimskokatoliško cerkvijo, z državo in vladarjevo rodbino. Cesar je odgovoril, da ne dvomi, da bode znana gorečnost metropolitova pri vzgoji in dolžnostnem delovanju rusinske duhovščine imela vspeh v interesu vladarske rodbine, države in rusinskega naroda. Danes je cesar obiskal Mickiewiczevo šolo, kjer je cesarja po odpeti cesarski pesmi udano nagovorila majhna deklica. Pri dvornem izhodu je šlo mimo cesarja 7000 učencev ljudskih šol mej naudušenimi pozdravljalnimi klici. Cesar je od deklet vsprejemal šopke in opomnil, da je to bila neka posebna parada. Cesar je potem ogledal šolske prostore in hranilnično poslopje. Cesar je bil potem pri vlaganju temeljnega kamenja za vseučiliško poslopje in pri otvorjenju zdravniške fakultete, pri čemer je opomnil na nagovor rektorjev, da pričakuje, vseučilišče bode rešilo svojo nalogo v blaginjo obeh narodov. Na strelišču je cesar si dal predstaviti tuje strelce in popraševal o strelskih razmerah na Po-znanjskem.
Levov, 10. septembra. Ko je prišel včeraj cesar v velečastno razsvetljeno razstavo, pozdravilo ga je navdušeno kacih 50.000 navzočih oseb. Ko je cesar prišel v ložo, je bilo navdušenje vedno večje. Efekt vodometa (fontaine lumineuse), vsega v električni razsvetljavi, je bil izreden. Ko so pevci odpeli, je cesar šel skozi pevsko množico, da se je zahvalil pevovodji. Na to je šel cesar po hodniku mej špalirjem proti izhodu in povsod ga je pozdravljala s frenetičnim veseljem mnogobrojna množica. Pri banketu streljskega društva se je prvi pot rabila kupa, katero je podaril cesar. Levovski in tuji strelci so navdušeno napivali na zdravje cesarjevo.
Nesreča na železnioi.
Channy, 10. septembra. Pri včerajšnjem ponesrečenju brzovlaka pri Aprillyju so 4 potniki ubiti in strojevodja, kurjač, zavirač vkupe kacih 60 oseb ranjenih.
Fariz, 10. septembra. Včeraj opoldne ob 12 uri 40 minut v Kolonjo odšli brzo-vlak je pri Aprillyju mej Noyonom in Chan-nyjem skočil s tiru. Poškodovalo se je 32 oseb.
Dunaj, 6. septembra. Shod tapetniških pomočnikov je sklenil, da jutri začno štrajk. Pomočniki zahtevajo skrajšanje delavskega časa, določitev najmanjše tedenske plače in odpravo pogodbenega dela.
Peterburg, 10. septembra. Prvi vlak železnice z Urala v Omsk je v četrtek prišel
v Omsk v navzočnosti ministra občil. Osebni promet na tej železnici se je takoj začel, ta-vorni promet se začne dne 27. oktobra.
Bukarešt, 10. septembra. Pri začetku duhovnega opravila je v katoliški cerkvi včeraj neka oseba se prerinila mej prvo vrsto vernikov. Sprva je klečala in na videz molila, potem pa skočila proti oltarju in pretila trem tam nahajajočim se duhovnikom z nožem. Kakor se kaže, je ta oseba blazna.
Berolin, 10. septembra. C. in kr. nadvojvoda Kari Štefan je odšel v svoji lastnosti kot nemški kontreadmiral na povabilo cesarja Viljema k vajam nemške mornarice.
Charlottenburg, 0. septembra. Prof. Helmholz je včeraj umrl.
Norwioh, 10. semptembra. Kongres delavskih sindikatov se je zaključil. Sklenil je, da delavci naj ne glasujejo za nobenega poslanca, ki ni za odpravo gospodske zbornice.
Buokingham, 9. septembra. Grof Pariški je včeraj zjutraj ob 8. uri 40 minut umrl.
Umrli »o:
5.	septembra. Marija Stibernik, delavčeva žena, 69 let, Frančiškanske ulice 6. kap.
6.	septembra. Alojzij Kotar sprevodnikov sin, 3 leta, Resljeva cesta 24, otrpnjenje možgan.
8. septembra. Anton Pich, sobni slikar, 44 let, na Stolbi za kapjo — Marija Medvešek, rudarjeva hči, 6 mesecev Streliške ulice 11, katar v črevih. — Ana Nolli, posestnica, 76 let. Studentovske ulice 2, pljučnica.
V bolnišnici:
6.	septembra. Marija čuden, delavka, 27 tet, jetika. — Neža Intihar, gostija, 80 let, pljučnica.
7.	septembra. Jakob Terček, mizar, 34 let, jetika.
Tujci.
6. septembra.
Pri Hlttvi« : Rikli, Hartel, Hauser, Kominik , Henkl, Grttnbaum, Goldner, Roth z Dunaja. — Hohenstern iz Trsta. Sandri iz Kamnika. — Ditrich iz Postojine. — Ronai iz Boglara. — Moeller iz Dessau-a. — Zuliani, Rietti iz Benetk.
—	Dernovšek iz Hrastnika. — Roš iz Trbovelj. — Dolle iz Pulja. — VValland iz Linca. — Liberles, Gilio iz Prage. — Schadinger iz Kočevja.
Pri Maliču: Husehner, Wrchovszky, Ziegler, Lowy, Bandler, Rohm, Paulus, Vary, Bolgeri, Malabarba, Just z Dunaja. — Peroutka, Nestroy, Holzinger, Jeszimsky iz Gradca.
—	Mazzaroli, Cora, Goldschmid iz Trsta. — Koppstein iz Siofok-a. — Pokorny iz Celja. — Borovec, Lovec iz Konjic.
—	Simettinger iz Strassburg-a.
Pri bavarskem dvoru: Luzar, Coraik z Dunaja. — Turk iz Toplic. — Mtiller iz Domžal.
Pri Južnem kolodvoru: Didič, Jeglič iz Idrije. — Wortmann z Reke. — Lainali iz Milana.
Pri avstrijskem caru: Valenčič iz Trnovega. — Petrovec iz Cemšenika. — Winternitz s Češkega. — Cenčur, Mozetič, Serbo iz Trsta.
Vremensko »porodilo.
0 01 a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	a t S S S " ^ a
opazovanja		zrkkoraera t mm	toplomer« po Celzija			
8	7. u. zjut. Ž u. pop. 4 u zveč	739 9 737 8 734-7	50 16 0 11-8	brezv. sl. zapad sl. szap.	megla del. jasno oblačno	4.50
i 'V. u. zjut. 9 2. u. pop. | 9 u. zveč. Srednja 4-4° in 4 7°		731-3 731-2 735-9 temperat x>d norm8	10-4 134 7-0 ura obe]i dom.	sl. zapad sl. szap. brezv. dni 10 9°	oblačno dež in 10-3",	27.00 oziroma
473 1
Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našu iskreno ljubljeno mater, oziroma staro mater, taščo, sestro in teto, gospo
Ario Nolli roj. Pajer
po kratki, težki bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 76. letu svoje d6be, danes zjutraj ob 11. uri v boljše življenje poklicati.
Pogreb bode t ponedeljek, dntS 10. septembra, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Študentovskih ulicah št. 2.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabna pokojnica se priporoča ▼ blag spomin in molitev. Za tiho aožalovanje se prosi.
V Ljubljani, dnž 8. septembra 1894
Žalujoči ostali.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 7. septembra 1894.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
480.813.000 (+• 6,180.000) 296,082.000 (— 1,036 000) 168,995.000 (+ 2 937.000) 27,715.000 (+ 608.000)
gld.
Kovinski zaklad Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld.
19,814 000 (— 6,975.000)
Zahvala.
Iz nunskega samostana v Skofji Loki je dožlo po posredovanju ključavničarja gospoda Jakoba Gašper in-a dokaj kovanja za okna in vrata za pogorelce v Spodnjih Gorjah, za kar se v imenu pogorelcev prav srčno zahvaljujeta:
Jakob Zumer,
župan.
Janez Ažman,
župnik.
Zahvala.
SoseSčanje podružnice sv. Ožbalta v Spod. Gorjah naročili so letos pri gospej Ani Hofbauer cerkveno bandero. Imenovana gospa ni le tega dela v popolno zadovoljnost izvršila, ampak je tudi, ko je med tem vas pogorela, od pogojene cene 10 gld. pregledala, za kar se ji toplo zahvaljuje
Predstojništvo podružnice v Spod. Gorjah.
Janez Ažman,
župnik.
Jožef Zupan, Ant. Piber,
ključarja.
Ant. Stefančičaiz Jablanic St. 12 zemljišče (800 gld.) dne 12. okt. in 12. nov. v Ilir. Bistrici.
N a c. Grma iz Zagorice nepremičnine dnč 26. okt. in in 30. nov. v Vel. LaSčah.
F r. Novaka iz Rebri (terjatev 54 gld. 50 kr.) posestvo (51 gld. 10 kr.) dn<5 25. sept. in 23. okt. v Žužemberku.
Jan. Papeža iz Lopote (terjatev 61 gld. 52 kr.) posestva (1671 gld. in 200 gld.) dn<5 25. sept. in 23. okt. v Žužemberku.
Andr. JankoviCa s Kola posestvo (2045 gld.), Andr. Coleta iz Zaloga posestvo (1005 gld.), Gašp. Vidriha iz Trnja posestvo (2175 gld), Ant. Martinčiča iz Gor. Košane posestvo (995 gld.) dnž 7. sept. v Postojni.
France Perst iz HraS posestvo (160 gld.), J ur. Hribarja iz Trnja posestvo (350 gld), F r. Z a f r e d a iz Stare Sušice posestvo (430 gld. Štef. D o m j a n a iz Kola posestvo (2115 gld.) Jos. Runtiča iz Čepna posestvo (1481 gld.) dnč 7. sept. in 9. okt. v Postojini.
Karin.ji aamesec!
M dobitki 60.000,10.000,5.000 *
__T gotovini le z 10% odbitka._
Levovske srečke a 1 gld. priporoča
„MERCUR" menjalrtična delniška družba 809 2 na Dnnajn, Wollzeile 10. 418 15
Eksekutivne dražbe.
Fr. Sajovica s Primskovega posestvo (200 gld.) dne . okt. in 5. nov. v Kranju.
Ant. Sedmaka iz Koritnic zemljišče in Jos. Renkota iz Brdec zemljišče dne 21. sept. (druga) Ilir. Bistrici.
Sprejme se takoj
mladenič
zmožen računstva, slovenščine in nekoliko nemSčine v trgovino s špecerijskim blagom na deželo. Kje, pove upravništvo »Slovenca«.	471 3—1
Klavir.
V gradu v Radovljioi je dobro ohranjen klavir na prodaj za 200 gld. — Adresa: A. Loger, Radovljica. 465 3-1
Jzborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
SW Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. '•B 467 3-2
Stev. 633./M. š. sv.
472 1-1
Prvi mestni slovenski otroški vrtec
otvori se letos
dne IT. septembra
s sv. mašo, katera bode v farni cerkvi sv. Petra ob 7,8. uri zjutraj.
Vpisovali in vsprejemali se bodo otroci dne 15. septembra 1.1. od 8. do 12. ure dopoldne iu od 2. do 5. ure popoldne v zavodskih prostorih v Poljskiti ulicah št. 10, I. nadstropje.
C. kr. mestni Šolski svet v Ljubljani,
due 6. septembra 1894.
Predsednik: GRASSELLI s. r.
i:
papir za
m.
6°!0no
bolgarsko državno hipotekarno posojilo.
menjarničnl
delniški družbi
V zlatu obrestljivo in povračljivo.
Hipotekarno
ščuk -Varna in Kasplčan-Sofija-Klstendil
in na pristanišča Burgas in Varno.
Se more podražiti, £rZfh
8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo.
Popolno davka in pristojbin je prosto n-ostedai 1,1 za vso prihod" Donasa po sedanJem kurzu okoiu 6»,, od-
sto tka.
Po dnevnem kurzu dobi se pri
,BIerciir',
58 40-33
Dunaj,
L, Wo 11 zeli o 10.
Razprodaja!
150.000 litrov
dolenjskega, istrijanskega, tirolskega
in specijalne vrste, kot zelenike, burgundca, teranca itd. za vsako ceno.
Naročila naravnost Paulinovi kranjski vinarni v Ljubljani, Slonove uliee 52, kjer *e ta vina tudi na drobno točijo, ah na Frana Panlina, trgovca in cerkvenega ključarja v Sentrupertu pri Trebnjem.	469 5.2
Cirkus Henry
v Ljubljani, v začetku Lattermannovega drevoreda. Danes v ponedeljek dne 10. septembra 1894
izredna predstava
z odbranim, deloma novim programom. Prvi Pot!	A	Prvi pot!
Amor v kuhinji.
Velika baletna pantomina po motivih baleta »Amor«, ki se je večkrat predstavljal v dunajski operi. Kot cirkusno pantomino v petih podobah aranžujo ravnatelj Henrv in izvaja vsa družba.
I. podoba Nastop kuhinjskega osobja. IT. podoba: Zaljubljeni viši kuhar. III. podoba: Amor v kuhinji ali gospode ni doma. IV. podoba-Požar v kuhinji. Prihod požarne brambe iz Krahwinkla. V. podoba ■ Kar obupati je. - - Končna podoba.
Poprej nastop vseh umetnikov skupaj.
Predstavljanje in jahanje najbolje izvežbanih jahalnih in v svobodi izučenih konj. Komični intermezzo vseh olownov.
Pol ure pred prestavo koncert, katerega izvaja domač orkester.
Jutri v torek dne 9. septembra 1894 "Velika predstava.
470 1
Dunajska bor
Dn6 10. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.	85	kr.
Skupni državni dolg v srebru..........98	,	80	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	85	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„	85	„
Ogerska zlata renla 4% . .....121	„	85	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	97	„	10	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1021	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............368	„	70	„
London vista...........123	„	85	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nera. drž. velj.	60	„	82'/«,,
20 mark............12	„	17	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	86'/»	„
Italijanski bankovci........44	„	75	„
C. kr. cekini ...................5	„	87	„
Dni 7. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . .
„ južne železnice 3% . „	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50 kr.			
155		—	
196		—	
96		15	
142		50	
127		_	
107	n	25	n
67	n	40	n
98		50	n
222		—	
158		10	
128		—	
98	r»	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......51
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. 3215
Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . .	488
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	112
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75
Montanska družba avstr. plan.....87
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. !	176
Papirnih rubljev 100........134
kr.
75 75
50
50
25
&JT Nakup ln prodaja ~SJSt
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšeza dobitka. Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
E R € V H"
HolIzBile it. Ul Dunaj, Mariahiltirstrasse 74 B.
JSdT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obratovanju pri popolni varnosti naloženih glavnic.