Šlev. 24. Posamezna Številka stane 1 Din. v UiFlmi, v srenj №31. Ms na Leto LL U-Л-оз Naročnina кда «a državo SHSi do preklica: a) ra postil mesefino Dla 1« b dostavljen ni dom mesečni........ it za inozemstvo: И«-8Сва.......Ш i 28 s Sobotna izdaja: si v Jngasla«i]i.....B.n ao v ino-»insivn....... 40 3ull e Cene ins«ratom:at t Baosiolpna ledina vrs'a nul oglasi po Dla.l — Dta. 150,: veilkl ofllasl nad 45 nun tU fttoo po Din. 2 —, pntlau № po D a- j —, Pri večjem naročita Izhaja waak dan InwmB onedeljks ln dxtrt do prna» nlkn ob 3. ari rjntiai. |pgp Uredništvo it т Kopitarjevi aliol itev. fl/UL Ro-opisi so ne vračajo; neirr-nKlrana pisma so *pre|emajo. Ureda. telet. štv. 50, oprava, ûtv. 328. Političen Sist za slovenski mM. Oprava jo v Kopitarjevi al. 8. — tUoan poštno hran. l|abl|anake it. 650 ta naroôalao In M. 34» za ogltu, ■tgreb 39 011 earafov. /163, pra V:e tn dana). 24.797. Persekiscije uradništva. Komaj smo ožigosali predrzno demagogijo, ki jo uganjajo naši demokratje s svojim »socialnim« delom, že obračajo demokrati hinavsko oči na centralistični bič, ki so ga prej sami pletli, pa ie sedaj udaril po njih samih. Kaj se je zgodilo? Ko so bili demokratje še neomejeni gospodarji vseh pre-čanskih pokrajin, so vrivali in protizakonito postavljali na vsa važna in nevažna mesta zgolj same svoje priganjače in eksponente, ne glede na kvalifikacijo. Ko je pa pred Božičem odslovil g. Pašić Pribi-čeviča in Žerjava, odstavlja sedaj p^ stari radikalski metodi tudi nekatere i. eks-poniranejše Žerjavove trabante, med katerimi je bil seveda prvi znani Rib nikar (ki bi ga odstranila itak prav vsaka ne-demokratska vlada) ter še nekaj drugih najvnetejših demokratskih agentov. Tako izpraznjena mesta zaseda sedaj z gospodi, ki so dezertirali od Žerjava k Zupaniču. Mi teh metod ne odobravamo, ker smo mnenja, da morajo one nujno voditi k še večji upravni korupciji, kot je žc itak imamo. Pri nas jih do prevrata in tudi še prvi dve leti po prevratu nismo bili vajeni, zato ni čudno, če jih obsoja prav vsak. Razumemo torej splošno ogorčenje, ki vlada zaradi tega med uradništvom in tudi v javnosti, odrekamo pa kategorično »Jutru« in demokratom sploh (zlasti še demokratskemu uredništvu), da bi se škandaliziralo nad tem postopanjem radikalov, kajti ravno demokratje so bîlî oni, ki so zanesli te radikalske metode iz Srbije v »osvobojenem pokrajine. Naravnost cinično in predrzno hinavstvo je torej, da se upa dr. Žerjavovo »Jutro« govoriti o nasilju, o korupciji, o »ubogih družinah,« o »nečloveškem« postopanju itd. Poglejmo samo par mesecev nazaj. Najvernejši hlapec Pribičević - Žerjavove klike na Hrvaškem, J. Demetrovié je par dni pred začetkom sedanjega šolskega leta prestavil z enim udarcem več sto hrvaških učiteljev popolnoma na druge konce dežele in jim zagrozil z odpustom, če se ne javijo točno ob začetku šolskega leta na novih mestih. Pa kaj bi hodili na Hrvaško. Oni, ki je po Sloveniji naj-vnetejše vihtel bič famoznega srbskega § 76., je bil ravno demokratski general dr. Gregor Žerjav. Odstavljal je na dfcbelo uradnike, ki niso slepo trobili v njegov rog, čuj, »Jutro«, odstavljal jih je dr. Žerjav, ne pa samo upokojeval in premeščal, kakor delajo sedaj radikali. In še kako odstavljal! Znan nam je n. pr. slučaj, da je pustil dr. Žerjav uradnika ?vo-jega ministrstva od maja do septembra brez vsake plače, septembra mu je pa javil, da je bil z 31. julijem odstavljen, vkljub najboljši kvalifikaciji, brez kakršnegakoli predobvestila, kaj šele preiskave. Na ukaz demokratske stranke so pri nas njihovi podrepniki teptali zakone in odstavljali definitivne uradnike, nastavljene po avstr. pragmatiki brez preiskave in brez pregreška. Ali želite imena teh demokratskih žrtev? Kot obsedeno kliče sedaj »Jutro« na pomoč biriče in hudiče, toda pretežni del uradništva in vsa javnost ve, da so si v tem pogledu demokratje in radikali po- Eolnoma enaki, da zanje ne eksistira za-on, temveč le surova 6Îla. Ta surova sila je danes v rokah radikalov ter jo zlorabljajo tako, kakor so jo včeraj demokratje. Uradništvo je danes pri nas tako brezpravno, kot še ni bilo nikdar in bo brezpravno dotlej, dokler bo tako zvesto hlapčevalo koruptnim režimovccm, kot je doslej. Do svojih pravic bo moglo priti samo v avtonomni Sloveniji, kjer bo najvišja avtoriteta — zakon in kjer ne bodo imeli nobene besede ne radikali ln ne »Jutrovci«, SAMOSTOJNI NASTOP SREMSKIH NEMCEV. Veliki Bcfkerek, 30. jan. (Izv.) Vojvodinski Nemci so imeli včeraj veliko zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da nastopijo Nemci v Sremu pri volitvah samostojno. stranke. STRAH PAŠIĆEV PRED PROTIĆEVO AKCIJO. Belgrad, 30. januarja. (Izv.) Jutri se vrši skupščina neodvisne radikalne stranke. Na skupščino so došli mnogoštevilni Protićevi pristaši iz vseh krajev, zlasti iz Vojvodine in južne Srbije. Na skupščini se bo razpravljalo o osnovanju posebne neodvisne radikalne stranke in o postavitvi kandidatnih list. Po poročilih, ki jih je prejel Stojan Protič, je nova stranka v mnogih krajih Vojvodine že organizirana. Delegati, ki so došli na skupščino, ostro obsojajo delovanje Nikole Pašića ter so prepričani, da temelji Pašičevo stališče na osebnih interesih, tako da je Protič radi svoje sposobnosti in avtoritete nevaren tekmec Pašiču. Radi te skupščine je zavladala v radikalni stranki velika razburjenost ter je bila sklicana seja ministrskega sveta, ki se je pričela ob 6. in jc trajala pozno v noč ter se je na njej razpravljalo samo o tem vprašanju. Anarhija v demokratski stranki NEPREMOSTLJIV RAZKOL MED PRIBIČEVIĆEM in DAV1DOVIĆEM. Belgrad, 30. januarja. (Izv.) Dopoldne in popoldne se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke. Zanimivo je, da je na seji bilo zelo malo udeležencev iz Hrvatske. Razpravljalo se je o sponi, ki je nastal radi prevelikega števila kandidatov v posameznih okrajih in okrožjih, kakor tudi o sporu med Davidovičem in Pribičevićem na Hrvatskem. Ker se člani glavnega odbora demokratske stranke niso mogli sporazumeti, se je sklenilo, da se vsa zadeva odstopi v rešitev okrožnim odborom demokratske stranke. Ta sklep je izzval v vseh političnih krogih veliko začudenje, ker dokazuje, kako globok razkol vlada v demokratski stranki, v kateri je zavladala prava anarhija, zlasti ker je vsakemu okrožju prepuščeno, da dela na svojo roko. Belgrad, 30. jan. (Izv.) Za razmerje med Davidovičem in Pribičevičem je zanimiva izjava Davidovića, ki jo je objavil v današnji »Demokratiji« in ki se glasi; »V posameznih krajih kažejo neke brzojavke s podpisom Davidovića, ki se tičejo trenutnih osebnih vprašanj, sproženih radi ustvaritve zmešnjave in prepira med prijatelji. Takim tendenčnim brzojavkam ni treba posvečati nobene pozornosti, dokler se zaneslijvo ne ugotovi njihova resničnost.« V političnih krogih sodijo, da se je ta izjava objavila, ker se je Pribičevič posluževal napram Davidovicu falzificiranih brzojavk. Najstrožje ofesedm stanje ofe Ruhrl. Berlin, 30. jan. (Izv.) »Lokalanzelger«.-poroča, da je general Dégoutte z novo na-redbo proglasil najstrožje obsedno stanje na dnovozasedenim ozemljem. Proti vsakemu sabotažnemu činu na poštah, brzo-javih in železnicah se bo nastopilo z orožjem. Vse je brez dovoljenja oblasti prepovedano. Istotako so prepovedani vsi listi, časopisi in letaki, ki bi ogrožali zasedbene oblasti. NEMCI ODPELJALI 13 LOKOMOTIV. Berlin, 30. jan, (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča iz Koblenza, do so hoteli Francozi odpeljati iz tamkajšnjega kolodvora 13 lokomotiv. Nemški železničarji pa so se odpeljali z lokomotivami proti nezasedenemu ozemlju. Francozi so na kolodvoru Siez zaman skušali ustaviti lokomotive, ki so vozile s hitrostjo brzovlakov. Lokomotive so došle na nezasedeno ozemlje. Francozi so nato porušili v bližini Sieza železniško progo v dolžini 300 m, tako da je železniški promet popolnoma ustavljen. ANGLEŠKI PREMOG ZA NEMČIJO. London, 30. jan. (Izv.) Neprestano prihajajo iz Nemčije naročila za. znatne množine premoga. Sodijo, da znašajo ta naročila za prihodnje 3 ali 4 mesece skupno 300.000 ton. »Dai!y Telegraph« trdi kljub demantijem, da je Stinnes že kupil v Angliji milijon ton premoga. PAPEŽ NE BO POSREDOVAL. Rim, 30. jan. (Izv.) Napram vestem o papeževem posredovanju v zadevi ruhrske-ga spora, ugotavljajo vatikanski krogi, da bi bilo papeževo posredovanje med Nemčijo in Francijo brezuspešno podjetje. Ni pa izključeno, da izda papež izjavo, v kateri bo pozival k popustljivosti in pravičnosti. Pariz, 30. januarja. (Izv.) »Chicago ' Tribune« poroča, da je pri «prejemu ame- j riških časnikarjev IzjavП ministrski pred- i ! sednik Poincare, da je Francija tudi na-j dalje pripravljena sprejeti vsak pameten predlog Nemčije v svrho prijateljske rešitve reparacijskega vprašanja. Ugotovil 1 je, da se je pomen zasedbe ruhrskcga ozemlja zmanjšal z ozirom na stališče sovjetov v memelskem vprašanju in r ozirom nato, da se bo lausanska konferenca najbrž razb'la, kar pomeni oboje resnično nevarnost za svetovni mir. Angleške priprave m vzhodu, London, 30. jan. (Izv.) Vsled stališča turške delegacije v Lausanni glede mo-sulskega vprašanja, smatrajo angleške oblasti za potrebno, da pošljejo Iz previd-i nosti posamezna ojačenja v mosulsko ozemlje. Sklenjeno je, da se odpošlje bataljon pehote ter več letal v ozemlje med Širgatom ln Mosulom, London, 30. jan. (lav.) »Daily Expresse poroča, da bo danes angleška vlada sklepala o varnostnih odredbah, ki so potrebne radi nastalega položaja na bližnjem vzhodu. Vojaške priprave Rusije? Riga, 30. januarja. (Izv,) Moskovska vlada poroča o koncentraciji poljskih čet na pruski meji. Od svoje strani je ruska vlada ukinila dopust vsem častnikom, odredila bojno pripravljenost vseh vojaških edinic in ukazala, da morajo biti najprej pripravljene čete na romunski meji. Načrt tonska mirovne Lausanne, 30. jan. (Izv.) Zavezniki so včeraj izročili načrt, mirovne pogodbe raznim delegacijam. Turška delegacija je bila o načrhi samo oficijozno obveščena. Načrt mirovne pogodbe prejme oficijelno šele jutri. Ruska delegacija je prejela samo načrt o dogovoru g!ode morskih ožin. Delegacije so se dogvorile, da se mirovna pogodba izroči šele jutri časopisju. Lausanne, 30. jan. (Izv.) Danes opoldne je bila podpisana grško - turška pogodba o izmenjavi civilnih talcev in vojnih ujetnikov, kakor tudi konvencija o izmenjavi prebivalstva. Budimpešta, 30. jan. (Izv.) >Pester Lloyd c objavlja vest, da sta se romunski zunanji minister Duca in ruski ljudski komisar za zunaje stvari čičerin ; ; razumela v Lausanni glede Bcsarabije in vprašanja morskih ožin. »župan dr. Perlč - komunist«. Pod tem naslovom objavlja včerajšnji " Narod (z današnjim datumom) sledečo go- ■itasnost : »Slučajno smo dobili v roke »Pravdo*, glasilo boljševiške vlado v Moskvi. Pod zaglavjem ».Jugoslavija; priobčuje brzojavko, naslovljeno »Velikanski uspeh kumunietovc. Datirana ie iz Sofije z dne 25. decembra in se glasi takole: Sofija, 2i>. decembra. (Rosta.) Pri nedavniK občinskih volitvah v Ljubljani je bil za mestnega in-pana izvoljen komunist Peri?. Splošni rezultati volitev so bili sledeči: Komunisti so dobili s krščen» sko-socialističnimi delavci SOïiK glasov in 35 mandatov, demokratska stranka 2100 glasov (res 1822), nodemokratska stranka 1900. (Jugoslovanska zajed-nica je dobila v resnici 2917 glasov) in socialni demokratje 800, vsega skupaj 1 mandat. Krščan«ko-socialistična delavska stranka « Jugoslaviji predstavlja v razliki od drugih strank, k£ nosijo enaka imena, revolurijonarno proletarsko stranko, ki se bori proti belemu terorju, proti mili' tarizmu in sa priznanje sovjetske vlade. Uspeli pri volitvah je tem večje važnosti, ker ta jugoslovanske stranka deluje popolnoma nelegalno.r. Kdo je poslal ta radiotelegram v Moskvo? Kdo označuje dr. Periča, ki smo ga doslej smatrali zgolj za fronderja proti službeni socialdemokratski stranki za komunista? Ir dejstva, da se v radiotelegram« posveča posebno pozornost kršfansknsocialni stranki, kateri ae daje spričevalo, da je rerolncionarn* proletarska stranka, ki se bori proti belemu terorju, proti militarizmu in za priznanje boljSeviške vlade, moramo sklepati, da je depeša v Moskvo izšla u vrat dr. Cesarjevih boljšerikov, ki si sicer nadevajo krinko krščanskih socialistov. Župana dr. Periča kot komunista označujejo, torej Gosarjevci, njegovi zavezniki, ki ga pač morajo poznati. Ljubljana je potemtakem tako srečna, da ima za župana — komunista! Ali se pritno tudi pri пак sedaj časi po vzorcu ruskih boljševikov, eli hodo tudi pri nas zapirali cerkve in jih dajali vernikom na razpolago samo proti vstopnini, ali bodo tudi pri nas proglasili vso privatno imetje za zapadlo in za last skupnosti, ali bodo tudi v Ljubljani kakor n. pr. v Samari proglasili ženske zgolj kot objekt, ekoterin» lahko splošnost, to je občina svobodno razpolaga, služeč se jih »nmo kol roditeljic zaroda?* * « * Mi smo objavili besedilo Slovenskega Naroda« d o s 1 o v n o. Vsakemu političnemu analfabetu mora biti jasno, da je ta >telegram« na >Pravdo< poslala naša slavna vlada, ali pokrajinska ali državna, to je vse eno. Da pokrajinsko namestnišfvo ne razpolaga z zalogo pameti, smo vedeli že zdavnaj. Ampak da hoče slovensko javnost >potegni-ti« s takimi agentskimi triki, tega pri vsi naši opozicionalnosti le nismo pričakovali. »Treba u m e t i, pa ude,siti.« Vlada je »udesilac, >umelk smo pa mi. SEJA GLAVNEGA ODBORA RADIĆEVE STRANKE. Zagreb, 30. jan. (Izv.) Jutri se sestane v Zagrebu glavni odbor Radićeve stranke, ki bo sklepal o nastopu stranke pri volitvah v posameznih okrajih ter o stališču napram posameznim strankam, kakor tudi o kandidaturah za županije in volivnn, okrožja. V Zagreb so došli na to posvetovanje tudi zastopniki težačke stranke iz Bosne, da se dogovore o volivni akciji v Bosni in Hercegovini. NEKAJ 0 POMILOSTITVAH. Belgrad, 30. jan. (Izv.) V ministrstvu z.a pravosodje je podpisan obširen ukaz o pomilostitvi raznih obsojencev. Ukaz bo objavljen te dni v >Službenih novinahe. Zanimivo je, da so med pomiloščenci navadni zločinci, medtem ko je političnih zločincev zelo majhno število. DR. PL0J. Belgrad, 30. jan. (Izv.) Te dni se fe mudil v Belgradu dr. Ploj. Ker je član re-paracijske komisije, ne bo nastopil svojega mesta kot mariborski veliki župan, če-gar dolžnosti bo še nadalje vršil pokr. namestnik Iv. Hribar. Pridobivajte novih naročnikov! Stran 2. SLOVENEC, dne W. januarje 1923. Btar. Si Ekspoze dr. Beneša. DR. BENES pBTOZUJE NEMČIJO. Praga, 30. jan. (Izv.) V današnji jeji zunanjega odseka poslanske zbornice je podal zunanji minister dr. Beneš pregled dogodkov v ruhrskem ozemlju, kakor tudi razvoj reparacijskega problema. Opozoril je, da nemški socialisti in tudi nekatere buržoazne stranke v Nemčiji, nadalje oli-cielni nemški, angleški, ameriški in nevtralni krogi ter vse javno mnenje splošno priznavajo, da se mora opustošena severna Francija obnoviti na stroške Nemčije. Po celi vrsti mednarodnih avtoritet, kakor tudi nekaterih izjavah nemških komunistov in socialistov se potrjuje, da so nekatere nemške vlade ter gotovi nemški krogi delali zavedno za finančni bankrot Nemčije, da bi dosegli znižanje reparacij ali pa sploh onemogočili reparacijska plačila. Obžalovati je, da ni bilo nemške vlade, ki bi v kaki točki izpolnjevala svoje obveznosti, nadalje da ni Nemčija sama nikdar predložila za Francijo sprejemljivega konkretnega reparacijskega načrta. RAZMERJE DO MAŽARSKE. Minister ве je nato bavil z mažarskim vprašanjem, pri čemer je zlasti opozarjal na zadnje obmejne dogodke, na neupravičene aretacije češkoslovaških državljanov na Mažarskem, na gonjo legitimistov in akcijo raznih mažarskih organizacij ter izjavil, da Češkoslovaška ne more dovoliti, da bi se kaj ukrenilo z ozirom na oboroževalne in voja-žke priprave, kar bi bilo proti obveznostim mirovne pogodbe. V bistvu položaj ni tak, da bi grozil kak nevaren zapletljaj, toda primeroma napeti splošni položaj nas sili k čuječnosti na vse strani. To pa ne pomenja, da trenutno kaj podvzamemo, nasprotno, vse vesti o kakršnihkoli naših vojaških pripravah so brez podlage, ki se morebiti nalašč in tendenčno razširjajo. Da ima Češkoslovaška trden namen, utrditi odnošaje z Mažarsko, sledi iz zakljnčka gospodarskih in obmejnih dogovorov, kakor iz nadaljevanja posvetovanj o drugih dogovorih. Kljub vsem težkočam se opaža gotov napredek v odnošajih obeh držav. Češkoslovaška ne želi ničesar drugega kakor mir in pametno sodelovanje na podlagi sklenjenih pogodb. 0 LOZANSKIH MIROVNIH POGAJANJIH. Minister dr. Beneš je nato govoril o mirovnih pogajanjih v Lausanni, čijih splošen vtis je, da goje vse stranke željo, izogniti se konfliktom. Turška bi prišla, ako bi hotela izzvati konflikt, v težak položaj napram velesilam. Da bi Rusija sama hotela voditi vojno, je komaj verjetno, ker ni njen položaj temu primeren. Minister je označil razmerje Češkoslovaške napram navedenim dogodkom ter izjavil glede odnošajev med Francijo in Nemčijo, da ni po njegovem mnenju v političnem položaju nobenega vzroka, iz-premeniti kaj v politiki Češkoslovaške, ki se je v tem pogledu obnesla. Minister dr. Beneš ne veruje v trenuten evropski konflikt. Češkoslovaška republika se zavzema za mir ter smatra za prvo dolžnost ohraniti s svojo neposredno okolico mir, to se previ, ukreniti s evojimi zavezniki v mali antanti vse, da se ohrani mir na ozemlju osrednje Evrope. Ni pa res, da je Češkoslovaška odredila mobilizacijske priprave, ker so zasedaj nepotrebne. češkoslovaška. Bolna vlada. Praga, 30. jan. (Izv.) V praškem kabinetu neprestano obolevajo ministri, vsied česar ti,)e tudi vladni posli. Tako je obolel tudi notranji minister Bechir.e, ki je odpotoval na zdravljenje v Karlove vari. Mini- ster za narodno zdravje Sramek je ranjen na glavi, ker je ponesrečil na vožnji z avtomobilom. Kakor poroča »Tribuna«, bo bržkone poverjeno začasno vodstvo vlade železniškemu ministrv Stribrnyju, dokler popolnoma ne ozdravi ministrski predsednik Svehla. Piaga, 30. jan. (Izv.) Zdravstveno eta-nje dr. Rašina je zadovoljivo. Zadnji zdravniški izvidi se glase povoljno. Vnetje pljuč ponehava. Zakon za vnrstvo republike. Praga, 30. jan. (Izv.) Izvršilni odbor 25 članov koalicijskih s' arik se je danes sestal k de'initivnemu sklepanju o zakonskem načrtu za varstvo r: publike. Predpriprave so zbudile med Nemci in komunisti upanje, da zakon r-» bo predložen narodni skupščini. Koalicija pa ni bila nikdar tako trdna, kakor je sedaj, po napadu na dr. Rašina, ter je oc" :?ena, braniti njene interese z vsemi sredstvi. Protest Romunije proti prevzet ju dolgov. Bukarešta, 30. jan. (Izv.) Listi poročajo, da je reparacijska komisija pozabila označiti delež Romunije pri reparacijah, ki jih imajo plačati bivši sovražniki, ko je ugotovila sodelovanje Romunije pri plačevanju avstro-ogrske monarhije. Romunska vlada je poslala reparacijski komisiji energičen protest, v katerem izjavlja, da ne more pristati na pariške sklepe. Romunija ne bo plačala dolgov bivših sovražnikov, dokler ne prejme svoje odškodnine. Po ugotovitvi kreditnega salda da se na tem sestanku prijateljsko poraz-j jih je prevzela z aneksijo novih pokrajin. 1 V uradnih krogih se izjavlja, da bo enak protest poslan tudi nasledstvenim drža- vam. — Dr. Zimmermann o avstrijskem posoiilu. Pariz, 30. jan. (Izv.) Generalni komisar dr. Zimmermann je po končani seji avstrijskega komiteja imel pred zastopniki mednarodnega tiska skspoze o svojih izkušnjah v Avstriji in o stanju sanacijskega dela. Dr. Zimmermann je ugotovil, da sta obe strani najnatančneje izpolnili svoje obveznosti, ki sta si jih sami naložili v ženevskem protokolu. Opozoril je, da se v avstrijskem parlamentu sprejeti obnovitveni zakon izvaja že dva meseca. Jasno je, da se popolni uspehi ne morejo doseči že v prvem času. Dr. Zimmermann je mnenju, da znata avstrijska vlada kakor avstrijsko ljudstvo ceniti potrebo nujnosti. Govornik je izrazil svoje veselje, da se je z uspešnim posredovanjem društva narodov vzbudilo zaupanje v Avstrijo. Vse delo, ki se je pričelo na tako iz-boren način, se pa mora ponesrečiti, ako bi se ne dal kmalu Avstriji na razpolago kredit za kritje deficita, ki je neizogiben med obnovo. To pa smatra generalni komisar za izključeno, inozemski kapitalisti bodo spoznali, da zasluži naložba v avstrijskem posojilu popolno zaupanje, ker temelji posojilo na zastavljenih državnih imetjih in na jamstvu signatarnih vlasti ženevskega protokola. To posojilo je pupilarno varno. Tehnične podrobnosti avstrijskega posojila bodo objavljene. NE-PR1Л ETEN D O *» " J A J A NGLESKE Kii*T ^ E DVOJICE. London, 30. jan. (Izv.) Ko sta včeraj kralj in kraljica pri svojem povratku iz San-dringhama zapustila kelodvor St. Pankrast, je skočil proti njima bivši vojak, po imenu Anhraham, kakor bi hotel zapreti kraljevi dvojici pot. Pri tem je dvignil svojo bergljo. Anbrahama so aretirali ter je na policiji iz- £ovedal, da je hotel samo nagovoriti kralja i da nikakor ni nameraval grozeče nastopiti. Aubraham je živčno bolan ter je dobil bolezen v vojni VSTOP MAŽARSKE V DRUŠTVO NARODOV. Budimpešta, 30. jan. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine je bil soglasno sprejet zakonski načrt o vstopu Mažarske v društvo narodov. JAPONSKI ZASTOPNIK PRI VATIKANU. London, 30. jan. (Izv.) Po vesteh h Tokčija je sklenila japonska vlada, da imenuje pri Vatikanu svojega poslanika. Iz zunanje politike. * Ruska vlada vznemirjena. 22. januarja se je vršil v Moskvi velik shod, na katerem sta govorila Kalinln in Rakovski. Oba sta ostro napadala francosko vlado zaradi okupacije ruhrskega ozemlja in izjavila, da vojaške priprave Litve, Poljske, Češke in Romunske zelo vznemirjajo rusko vlado. * Romunski ministrski predsednik Bra-tianu je predložil zbornici ter senatu načrt ustave. Njena vsebina še ni znana. * Eg.'pt dobi ustavo. Načrt je od ministrskega sveta že izdelan. Ustanovita se poslanska zbornica, v katero se voli na podlagi splošne volivne pravice, in senat. Določa se tudi odgovornost ministrov pred poslansko zbornico. -f Minister za sprejemanje. Pašič je sprejel v 6voj volivni kabinet tudi tako-zvanega Slovenca dr, Zupaniča, oficielno mu ni dodelil nobenega portfelja, dejansko pa mu je poverjen portfelj agitacijske službe za radikalno stranko v Sloveniji. G. minister dr. Zupanič ne dela ničesar drugega kakor da vozi svoje ministrske kosti po celi Sloveniji, enkrat v Maribor, potem v Prekmurje, nato na Dolenjsko in v Belokrajino, potem na Gorenjsko in to ..delovanje« g. minister ponavlja dar za dnem, kajpada na državne stroške. Povsod, kamor pride, morajo biti zastave razobešene, gg. glavarji, gg. župani se mu morajo klanjati. Manjka samo še belo-oblečenih deklic s šopki in požarnih bramb z godbami na čelu. Čemu ves ta neokusni tingl-tangl? Kaj pa je še napravil g. minister Zupanič za Slovenijo, da bi mogel poročali ljudstvu? Če pride med narod kak minister, ki ima za seboj svojo politično preteklost in more naiodu pokazati tudi svoje zasluge, in pride poročat ljudstvu o svojem ali svoje stranke delovanju, da sprejme želje volivcev, potem je tudi v redu, če sc mu ljudje izkažejo hvaležne in ga počastijo. Toda minister Zupanič uiti ne ve, čemu je minister, nima nobenega delokroga in ne more ničesar drugega pokazati, kakor da je minister in še to samo radi tega, ker se je kot slovenski rojak udinjal vele-srbski stranki. Njegov edini ministrski posel je, da se po vsej Sloveniji vozari in sprejema stranke in posluša njihove želje in prošnje in deli na vse strani prazne obljube — za volitve. To je pravi politični kašpcrl-teater, ki bi se ga vsak resen politik sramoval, tudi če ne bi bil minister za sprejemanje oziroma za svečane obede in čajanke. -f- Zh londonski pakt. Za to zloglasno pogodbo se ogreva neoficielno glasilo bel-grajskih radikalov »Balkan«, ki piše: »Napravili smo leta 1918 veliko pogreško, ki se danes nad nami kruto maščuje. Od leta 1914 do leta 1918 smo se vojskovali akupno ж našimi zavezniki, kar nam je prineslo neverjetno zmago. Mi pa te zmage nismo izkori-stili, ampak smo prišli med »Jugoslavene« kot »osvoboditelji«. Ta parada nas je mnogo veljala. Zato tudi ne moremo pozabiti besed, ki jih je govoril Clemensau, »da so ae tudi Hrvati vojskovali proti nam«. Ampak kar je bilo, to je bilo. Mi èe kljub temu nismo vsega izgubili. Se imamo časa, da rešimo, kar je našega, to pa je potrjeno v londonskem paktu. Ta pakt nam daje močno državo in kar je najvažnejše: nam zagotavlja trajno prijateljstvo z Italijo. Mi cenimo pri* jaljstvo z Italijo in tega prijateljstva nam se ni treba odrekati na korist Zagrebu. Zakaj bi se mi Srbi tolkli z Italijo, s katero nimamo nobenih nasprotnih interesov?« — Tako piše »Balkan«, glasilo tiste stranke, ki hoče s svojo »radikalnostjo« in s svojimi radikal-skimi »Jutranjimi Novostmi« osrečiti tudi Slovenijo. Novo barbarstvo orjuncev v Subotici. Snbotica, 30. jan. (Izv.) V noči od nedelje na ponedeljek so vdrle maskirane osebe v tiskarno Fischer & Kraus, kjer ae tiska mažarski list »Hirlap«. Porušili so celo tiskarno do tal. Sodijo, da so to storili nacionalisti okoli »Principa« a sodelovanjem svojih tovarišev okoli »Vidovdana« v Novem Sudu. Škoda je ogromna in znaša okoli 6 milijonov kron. Del oprave je popolnoma razbit, nekaj pa je rešene. Ured-ništvo »Hlrlapa« je prejelo že pred nekoliko dnevi obvestila od nacionalističnega udruženja »Princip«, da se mu bo zgodilo isto kot listu ^Del Bacska«. Uredništvo je zahtevalo varstvo policije, ki ga pa je odklonila z izjavo, da bo uvedlo proti uredništvu postopanje radi žaljenja poštenja. Ker ni policija podvzela tudi po navedenih dogodkih nobenih korakov, je uredništvo samo izvedlo poizvedbe ter ugotovilo, da je v nedeljo ob 8. uri zvečer v Subotico došla iz Novega Sada skupina orjuncev, ki se je sestala z nacionalisti okoli »Principa« k posvetovanju. Končno je ugotovljeno,, da so osebe iz Novega Sada imele stalne železniške novinarske karte. (Novinarji pa jih še danes nimamo. Op. ur.) VfffiTPfl nrthaiHe. DALMACIJA ZA LJUDSKO STRANKO- Kakor vse kaže, se je ljudstvo v Dalmaciji končnoveljavtio orientiralo v praven Hrvatske pučke stranke. Temu se ni ču diti, saj je ljudska stranka edina, ki je od svoje ustanovitve do danes posvečala potrebam in željzam dalmatinskega ljudstva vso svojo skrb in ni — notranje vzorno složna — tratila svojih moči v medsebojnem boju, ne v lovu za političnimi lantomi, kakor se tudi ni vdinjala režimu za skledo leče, kakor so to delale ostale stranke, posebno pa demokratska. Bistro dalmatinsko ljudstvo je vse to apozovalo in si ustvarilo svojo sodbo, v kateri ga nobene fraze ne bodo omajale. Dalmacija je za Slovenijo prva umela Kreka na zadružnem polju, a sedaj jc poleg Vojvodine najviše dvignila tudi prapor krščanske ljudske politike. S tem je krenila na edino pravo in varno pot, ki vodi v srečnejšo bodočnost. • (ki Dne 24. in 25. t. m. je zboroval v Splrlh pokrajinski svet Hrvatske pučke stranke, kakor smo že poročali. Zborovanje je vodil strankin pokrajinski predsednik dr. Antc. Dulibič, a navzoč je bil poleg drugih poslancev tudi glavni predsednik HPS Stje-pan Barič. Na zborovanju so bili zastopani Prvi Zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 7 Angleški spisal 11. O. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje). In moja povest, ki sem jo tako uspešno začel —? Ne spominjam se, da bi bil le še eno samo uro kedaj spet sedel pri njej, odkar sem bil na obisku pri Kavorju. Moja domišljija je imela drugega opravka dovolj! Brezmejne možnosti so se mi odpirale. Kamor sem stopil, povsod čudeži, povsod revolucija. Na primer, kdor je hotel dvigniti kako težo, in najsi je bila še tako velika, — ni mu bilo treba drugo, ko podložiti pod njo tenko plast čudovite snovi, in dvignil bo težo s slamnato biljko. Saj bo plast neprodirna za privlačnost in vse, kar leži na njej, bo »breztežno«. In moje misli so se pečale z vprašanjem, kako uporabiti novo snov pri dviganju težkih strojev, topov, stavbnega gradiva itd. Prava revolucija v prometu, v obrti, da, v celem življenju, se bo začela! Kaj takega se iznajde le vsakih tisoč let enkrat! In jaz, prav jaz sem stal pri zibelki tega čudeža, pri zibelki nove dobe — ! Družbe z omejenimi in neomejenimi zavezami, podružnice v vseh mestih, velikanske tovarne, silna podjetja eo rastla pred mo- jimi očmi in sirom sveta je zavladala čudovita, vse življenje obvladujoča snov — kavorit. In jaz sem sodeloval —! Da, sodeloval ! Kar sam sem si prilastil delež na tem novem izumu. »Mi smo na tem, da izumimo najvažnejšo stvar, kar jih je kedaj svet izumil!« sem dejal in prav posebno poudarjal >mi«. — »Niti s topovi mi ne ubranite, da ne bi bil poleg! Koj jutri pridem in postanem vaš četrti pomočnik in delavec!« Čudil se je moji navdušenosti, pa niti najmanj mi ni nasprotoval. Dvomljivo me je pogledal. > Ampak —, ali mislite resno na to, tla bi —? In vaša povest —? Kaj bo z vašo povestjo —?« »Izginila je!« sem vpil navdušeno. — »Dragi gospod, ali ne veste, kaj hočete Izumiti —?« Res da ni razumel, ni mislil, kake posledice bo imel njegov izum —. Niti pojma ni imel, kak prevrat bo povzročil po vsem svetu. Ta čudoviti mali človek je ves čas delal zgolj iz umskih razlogov, zavoljo vede same. Zanj je bil njegov izum zgolj uresničenje matematičnih idej, udejstvitev znanstvenih možnosti. Za praktično uporabo iznajdene snovi se ni brigal. r-Kavorit« je bil možen in on ga bo naredil. To jo bilo vse. In kako otročji je bil! Snov bo izumil, Imenovala se bo po ' njem kavorit ali pa kavorin, imenovan bo za člana kraljevske akademije znanosti, časopisi bodo prinesli njegovo ime in njegovo sliko in bodo pisali o njegovem izumu itd. To je bilo vse, kar je mislil, česar je pričakoval. Postavil bi bil čudovito iznajdbo v svet, kakor če kdo drug najde kako novo vrsto mušic —. Da nisem prišel vmes jaz —! In sedaj sem bil jaz tisti, ki je govoril, in on je pravil venomer »Da!« — »Naprejk — »Razumem!« Kar planil seiu. Dirjal sem po sobici in krilil z rokami, kakor dvajsetleten fant. Razlagal sem mu, kake posledice bo imel njegov izum. In — denarja bova imela, sem mu pravil, neizmerno denarja —! Pa vse to je toliko razumel, kakor jaz poprej njegove račune. Iz njegovega rdečkastega, okrogloličnega obraza je gledala zadrega. Pokašljeval je, si popravljal grlo in nekaj ugovarjal, da mu ni za denar. Pa porinil sem vse njegove ugovore v stran. Bogat mora postati! Namignil sem mu, kake vrste mož da sem in da se dobro razumem na denarna podjetja. Nisem mu seve povedal, da sem trenutno bankroten človek, ki je povsod dolžen. Saj je bilo to le začasno. Udajal se je. In načrti velikanske monopolne družbe za proizvajanje kavorita so zrastli pred najinimi očmi. On bi naj našel snov, jaz pa bi skrbel za reklamo. Svetoval je, da bi se naj uporabil dobiček za izsledbo novih iznajdb. Pa prestri-gel sem mu besedo. »Dobro, dobro I« sem kričal. »0 tem govorimo pozneje ! Glavna stvar je,« sem silil, »da naredite snov!« »To je snov,« sem vpil, »ki brez nje nobena tovarna, noben parnik, nobena hiša ne bo mogla biti! — In bogata bova, Kavor, bogata preko vseh mej domišljije —!« »Res,« je dejal. »Nisem mislil na to. Čudno, kako se človeku razbistrijo pojmi v takemle porazgovoru !« »In sreča za vas, da ste uašli edino pravega Človeka!« »Mislim, da bi se noben človek ne usta-vljal bogastvu —! Seveda,« je pokašljal; »eno je mogoče — !« Umolknil je. Sapa mi je zastala in po hrbtu me je zazeblo. —. »Eno je mogoče, — m'm — to, da se nam izum sploh ne posreči. Ta snov Je morebiti ena tistih, ki so znanstveno možne, pa praktično nezmiselne —. Ali pa, če se nam tudi posreči, bi utegnila stvar imeti — m'm — kako kljuko — !« »0 — tisto kljuko bomo odsekali, ko se pokaže!« sem podjetno vzkliknil. (Dalje.) vsi dalmatinski okraji, razen livarskega ln kotorskega ki sta pa poslala izjavo, da se v naprej pridružujeta vsem sklepom. O parlamentarnem delu je poročal podpredsednik Jugoslovanskega kluba Stjepan B a r i ć. Zborovalci so klubu in strankinemu vodstvu izrazili evoje popolno zaupanje in ' priznanje. Nato ee je začela razprava o gospodarskem in političnem položaju v Dalmaciji. Govorniki so podali pretresljivo sliko o pomanjkanju, ki mno-gokje prehaja že v najkrutejšo lakoto. Ugotovilo se je, da je doslej resno in požrtvovalno delala za izboljšanje te stiske edino-le HPS. Sprejeli so se sklepi za nadaljnja prizadevanja v tem pravcu. V političnem pogledu «e je temeljem Izjav zaupnikov iz posameznih krajev konstatirafo, da stoje dalmatinski Hrvati navdušeno za HPS. Stranka je ponovno skušala doseči volivni sporazum z drugimi hrvatskimi strankami, toda njeno iskreno prizadevanje ni imelo uspeha. Zato bo HPS v Dalmaciji pri volitvah nastopila samostojno, zanašajoč se na svojo lastno moč. O vseh teh točkah je zbor sklepal v popolni enodušnosti in slogi. V vsesplošnem strankarskem kaosu tvori pučka stranka edino mirno in trdno točko, okolu katere se zbira vse, kar je zdravega hrvatskega. Drugo sijajno zborovanje se je iste dni vršilo na otoku Pagu, kjer je poročal posl. dr. S i m r a k. Navzočih je bilo nad poldrugi tisoč samo moških zborovalcev, ki so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov in jim navduešno pritrjevali. Soglasno je bilo sklenjenih več resolucij, ki zahtevajo nujno odpomoč v strašni ljudski bedi. Prihodnji dan sta se vršila sestanka v Kolanah in Novalju, na katerem so imeli dostop tudi pristaši drugih strank. Pokazalo se je, da je razen par demokratov ves Pag za HPS. Tako se celini pridružujejo tudi otoki, kjer so doslej vladali demokrati in težačka stranka. Ves trud ostalih političnih strank, da zvabijo Dalmatince v svoj tabor, je jalov. Radičevci poizkušajo vsa sredstva, da bi preoteli ljudski stranki tla in jo razbili, a zaman. Radikalci so za noislca svoje liste v severni Dalmaciji postavili Ljubo Jova-novića, za srezkega kandidata v Benkovcu pa ' dr. Desnico. Zemljoradniki so se ob vprašanju kandiatov razcepili; desničarji so proglasili za nosilca liste v splitskem okrožju Franiča, levičarji pa težaka Dom» janova. Oba brez upa zmage. * * « v Narod nosocialistiihia stranka je na svojem sestanku zaupnikov v nedeljo 28. t m. sklenila, da bo po brezuspešni snubitvi pri komunistih in »Zarjanih« korakala pri volitvah samostojno in s svojimi kandidati samostojno propadla. Na njeni listi bodo kandidirali: v Ljubljani Ivan Deržič, nosilec liste za ljubljanski volivni okraj bo Rudolf Juvan, za mariborski volivni okraj pa Anton Brandner. Drugod bo NSS priporočala somišljenikom abstinenco pri volitvah. v Narodno-napredna stranka nastopi v Ljubljani s samostojno kandidaturo. Drugod menda ne bo nastopila radi pomanjkanja volivcev. v lier no lova Socialistična partija Jugoslavijo za te volitve sama obupava ln ne pričakuje niti enega zastopnika v narodni slaij)-Sčini. Njeno edino delo obstoji sedaj v dokazovanju, da nimajo socialdemokratski di-sidenti vseh kalibrov prav, ampak samo Ber-notova skupina, ker noče :>mešati svoje odkrito bojno stališče z gnilimi kompromisi in oportunizmom. Najbolj se pa »Naprej.v jezi nad Tonetom Kristanom, ki ga je od vseh eocialdemokratičnih frakcij v Sloveniji naj-dalje zagovarjal. Proti Tonetu je šele, odkar je zavohal, da se trudi Tone Kristan, >da iztrga delavsko zadružno banko delavstvu in jo preda liberalnemu velekanitalu v Ljubljani«. Odtod torej tisti ^neizprosni boj« Bernotovcevl — Smrtna kosa. Dne 26. jan. je umrl v Baderni v Istri župnik-zlatomašnik gosp. Franc Goreč, rojen 19. jan 1848 v St. Vidu pri Stični. Bogoslovje je dovršil v go- riškem semenišču ter nato celo svoje življenje neumorno deloval med istrskim ljudstvom, za katerega je mnogo storil. Lani je tiho in skromno, kakor je bilo vee njegovo življenje, praznoval 50 letnico mašništva. Pokojni župnik Franc Goreč je bil sorodnik pok. proi. dr. Janežiča, ki je pred njim odšel v večnost. Pogreb blagega moža se je vršil v nedeljo 28. januarja v Baderni. Pokoj njegovi duši! — Za stradajoče Slovence ▼ Mace- doniji je došlo nekaj darov v denarju in nekaj več v obleki, a spričo velike bede, v kateri živijo in trpijo naši rojaki, vse-kako premalo. Zato se še enkrat obračamo do usmiljenih in radodarnih ljudi z nujno prošnjo, naj toliki bedi po svoji moči priskočijo na pomoč. Darove sprejema Dobrodelna pisarna. Nabrani darovi se bodo kar najhitreje odposlali. — .Radikalnega dnevniKa »Jutranje Novosti« 1. številka je izšla včeraj. Izdaja ga »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Postavlja se na »državotvorno« stališče in ee obrača predvsem proti SLS, češ, da je nameravala izpodkopati temelje naše države. Volitve v narodno skupščino — piše0'3 radikaleke »Novosti« — se bodo vršile s parolo: za državo ali proti državi. Odkritosrčno priznava, da so »ustanovili moralno in materijalno zasnovan dnevnik«. Jutri objavi velesrbski program radikalne j leestrime »Tribune«. — Rudarska Sola v Celju. »Jugoslov. Lloyd« prinaša članek o rudarski šoli v Celju, kjer pravi med drugim, da se opaža na rudarski šoli v Celju splošno nazadovanje. To nazadovanje pa pripisuje »Jugoslovanski Lloyd« okolnosti, da na rudarski šoli v Celju ni stalno nameščenih učiteljev, ni dovolj prostorov in tudi ni potrebnih učil na razpolago. Zato se opaža tudi na učencih neka slaba volja do učenja, kar pa ni nič čudnega, če se nimajo učiti na čem. — Če se bodo pa učenci in učitelji obrnili na državo in jim bo država gotovo rekla, naj se gredo učit k cestarjem, ker so jim tam vse rude na razpolago, če jih hočejo tolči. — Veselje v Zagrebu. »Hrvat« poroča glede na Radićevo zborovanje: Kako doznajemo, policija, žandarmerija i vojska bili su u pripravnosti, ali ništa nije dalo povoda, da i jedan redar službuje. — To so morali biti Zagrebčani veseli, ker nI niti en redar »služboval«. V Ljubljani so »službovali« na žalost vsi redarji —• Odbor «Društva slovenskih sodnikov« v Ljubljani naznanja, da se vrši letošnji redni društveni občni zbor v nedeljo dne 4. marca 1923 ob 11. nri dopoldne v dvorani štov. 79 justično palače v Ljubljani. Spored zborovanja, ie običajen. Člani ha vabijo k obilni udeležbi in opozarjajo na t 17. društvenih pravil, ki so »lasi: «Vsak član sme stavili p.odloge iu se udeležiti posvetovanja. Predlogi se morajo odborn prijaviti vsaj 14 dni pred občnim zborom, drngače so smo o njih razprvaljat.i le tedaj, ako to skleneta dvo tretjini navzočih in zastopanih zborovalcev.*, in na § 15, ki pravi: «Pri zborovanjn na občnem zboru ima vsak član po en glas. Odsotni svojo pravico glasovanja izvršujejo lahko po pooblaščencih, a noben član ne sme prevzeti več kot pet pooblastil.* — Člani ob jnžnl železnici unj se obrnejo pravočasno na odbor radi znižano vožnje. — Prosvetno društvo na Homca priredi v nedeljo 4. februarja prijetno predpnetno zabavo. Igrala so bo veseloigra «Kje je mejah, burka in več knpletov. Začetek točno ob treh popoldne v Društvenem domu. Prijatelje poštenega vesolja vabi k obilni udeležbi odbor. — «Soča«, podružnica Jesenice bo imela evoj občni zbor dne 2. februarja t. 1. ob treh popoldne v hotelu Lovec« doeedaj ni izšel vsled tegn, ker Se ni rokopisov v tiskarni, ne pa vsled tehniških težkoč. Tudi pred 11 dnevi je odbor vedel, da ni izšel »Lovec« in bi bil uioral že tedaj preklicati občni zbor, če je že tako tankovesten glede pravil. Sploh je doižuoet odborn, da poskrbi, da »Lovec« izide pravočasno pred občnim zborom, kakor jo bilo vedno dosedaj. S takim postopanjem so ue strinjamo in se vtšI kljub odborovemu preklicu zborovanje nepreklicno na Svečnico ob treh popoldne v Narodnem domu. Udeležite ве ga zanesljivo vsi, katerim je do procvita društva. — Odborniki in člani, ki se ne strinjajo s preložitvijo občnega zbora. — Tîednî občni zbor Kaveza dob~ovolja-ca za Slovenijo so vrši v Ljubljani dne 2. februarja t. 1. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu poročilo o ustanovitvi podružnico Dobrovoljačke banke v Ljub'.' .ni. Začetek točno ob 9. url dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Občnega zbora so ti leležijo odposlanci ostalih oblasti ") save-zov. K cMlni udele'4 vabi odbor. •— Umrl je v Lescah gospod Ivan Fa-blanf, magister pharmacije. Truplo bodo prepeljali 1. februarja iz Lesc v Škofjo Loko, kjer ga bodo ob pol petih popoldne položili v rodbinsko grobnico. — Na Borovnici je včeraj nmrla v starosti 94 let gospa Marija Gabrijel, vdova višjega oficijala južne železnice. -- ; op na Polšlci. Duo 26. januarja je prišel v hišo posestuiee Marije Poklukar пл Polšici št. 1 pri Gorjah noznan mož, kateri jo potegnil samokres, ga nameril proti Poklukarjevi in zakričal: «Če no prinese« hitro de.iarja, te p~ocej ustrelim!« Ko je hotelu Poklukarjeva zbežatl iz hi'e, ji je zastavil pot in zakričal: «Če se og'asiš, ti zamaïlm u«fa!< .Roparju je nato Poklnkar-jeva izročila 1UOO kron denarja. — Velika golj-uja. Orožniki so aretirali v Stari Fužini Ljubljančana Dragotina Zorka, ker jo obdolžen, da je neko ljubljansko društvo ogoljufal za približno 200.000 K. Ko so Zorka aretirali, je bil velik špektakelj, !wr Zorko ni hotel odpreti sobe ln so morali poklicati ključavničarja, ki je s silo odprl vrata. Zorko je bil izročen sodišču. — Samomor. V Gradcu je Izvršil samo-morLuls Kleiimscheg, šef znane šampanjske tvrdke. — Požar v čokoladni tvornlci. V Novem Sadu ja pogorela nova tovarna čokolade «Picrot«. Škode jo L200.000 K. — Sajilen denar. Posestnik Franc Čraik iz Na-klega jo našel na cesti pri železniškem prehodu m«»d Soničico in MMvodami več tisoč kron, železniški ču-x-aj Beroik pa islotam več sto kron denarja, katerega bo dobil tisti, kateri ga je izgubil, pri najditeljih. — Starišem je ušel 13 letni Ivan Slarc iz Krhkega. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 p »Goriške Straža« mora iz Gorice! Vsled pritiska goriške fašistovske organizacije je »Narodna tiskarna« v Gorici odpovedala nadaljnji tisk ^Goriške Straže«. Tisk so odklonile listu tudi ostale goriške tiskarne. Tako hočejo Italijani neupogljivim primorskim Slovencem vsiliti vlogo mutastega psa. Ali ta pes bo tembolj grizel. p Pulj izgubi svoj arzenal. Kakor poročajo iz Rima je končnoveljavno sklenjeno, da se arzenal v Pulju odpravi. S tem izgubi Pulj svoj zadnji vir gospodarskega živijenja. [> Omladinski list v Trstu. V Trstu je a izhajati politična revija pod naslovom »Primorska Omladina«. List se hoče boriti proti vsakemu strankarstvu in strujarstvu. Pisan je v srbohrvaščini in slovenščini. Urejuje ga Miroslav Žerjav. Nomen — omen? S Plašč po vetru. Velcdcmokrat — sicer državni pravdnik vitez Grasselli, je vstopil v radikalno stranko, odkar je pri njem pil črno kavo g. minister Zupanič, in je sedaj prevzel v Mariboru vodstvo agitacije srbske radikalne stranke. š Glasbena Matica iz Ljubljane, ki proslavlja svojo 50 letnico tndi na ta način, da prireja po večjih krajih Sloveuije vokalne koncerte, priredi dne 4. februarja 1928 ob pol 18. v Društveuem domu v Ptuju koncert mešanega zbora z izbranim obširnim sporedom. Ker je s tem dana. možnost tudi okoličanom, da se udeležijo te Izredne kulturne prireditve, je pričakovati mnogobrojnega obiska iz celega okraja. Predprodaja vstopnic in sporedov z besedilom v trgovini Milko Šenčur in drug v Ptuju. š Uboj zaradi prevšltka. V Pecovju pri Storali je vnuk Vizjak e sekiro ubil svojega staroga očeta Jožefa Krajska, ker je imel ta prepire s njegovim očmom. Vlzjaka so izročili okrožnemu sodišču v Celju. i Smrt alkoholikov. Ignac âubel v Vel* nujt prej Skalah ie jo i?, t. m. vinjen vračal na svoj trlčetrt ara oddaljoui dom. Alkohol gu je na potu vrgel ln Subel je na mesta obležal. Zjutraj so našli zmrznjenega. — Hlapec Miha Uršič iz Plesu pri Kozjem jo 22. t. m. ponoči pijan zašel v majhen potok in tam utonil. lj Obrtni dan v Ljubljani Na Svečnico, 2. svečana t. 1. priredi Jugoslov. Obrtna zveza v Rokodelskem domu, Ko« menskega ulica št. 15, svoj obrtni dan. Dopoldne ob 9. se pričnejo strokovno-obrtna predavanja, zlasti se bo razpravljalo o bolniški blagajni, obrtnem šolstvu, političnem razmerju obrtništva do države ш še par važnih razgovorov. Popoldne ob pol 3. bo ogled Jugoslov. tiskarne, ki bo ta dan v obratu. Okrog 4. se nadaljuje v Rokodelskem domu drugi, in sicer zabavni del tega dne. Med drugim sporedom bo tudi petje in šaljivi prizori Vstopnina prosta. Vabimo na ta družabni večer tudi nečlane in prijatelje Obrtne Zveze, da se na te msestanku prijateljsko poraz-govorimo in spoznamo. lj Šentjakobski krajevni odbor SLS. Danes ob pol 8. uri zvečer bo v dvorani Prosvcte važen sestanek. Vsi somišljeniki in somišljenice se gotovo udeležite! Na sporedu bo tudi poročilo g. poslanca Joe. Gostinčarja. lj Ljubil se je prvovrstni radio-aparat Izgubil ga je dr. Gosar. Sumi se, da ga je našla slavna vlada, ker sega sedaj njegova moč ne samo do Moskve, ampak celo do lune. Vlada se vljudno naproša, naj ga odda pri upravništvu »Slov. Naroda* pod šifro »die Alte Vettek. lj »Krekova mladina* v LJubljani priredi na Svečnico, dne 2. februarja in v nedeljo, dne 4. februarja v »Ljudskem Domu« v Ljubljani priljubljeno ljudsko igro >MlKLOVO ZALO«. — Začetek ob sedmih zvečer. Blagajna se odpre ob šestih zvečer. — Predprodaja vstopnic v trgovini Ničman in zadnji dan v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, Stari trg. lj Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi vse člane in prijatelje na ji občni zbor, ki ae bo vršil v sre.Io, XI. januarja ob treh popoldne v posvetovalnici L drž. gimnazije v Ljubljani s običajnim dnevnim redom. Pred občnim zborom odborova seja ob pol treh. — Odbor. lj Zanimivo predavanje v društvn »So» ta«. V soboto, dno 8. februarja bo predaval v društvu »Soča* gospod vseučlliščni profesor dr. Ilesič o temi: «Pravljice o začetkih slovanskih narodov in država, na. kar odbor opozarja svoje člano, prijatelje iu drugo cenjeno občinstvo. Sodeluje oddelek pevskega zbora jugoslovauekih železničarjev. Začetek ob pol 9. nri. — Vstop prost. lj Zveza uradniških vdov in sirot v Ljnbljani naznanja svojim članicam, da se vrši redni občni zbor zveze v soboto, dne S. februarja t 1. ob 8. uri popoldne v prostorih St. Jakobske proevete, Sv. Florjana nJicL lj V dobro hišo bi dala 1 leto starega fantka ali punčko za svojega. Natančneje se poizve v Bohoričevi ulici 29. lj 1. februarja koncert v kavarni Evropa. Svira godba dravske divizija. Vstopnina prosta, začetek ob 9. 560 Cerkven! vestnlk. c Sodalitas SS. Cordl*. Danes ob petih popoldne se bo nadaljeval razgovor o dr. Srebrničevem poročilu: «Nekaj aktualnih vprašanj za religiozno delo pri nas.« Na vrsti je vprašanje o naših religioznih organizacijah. — Predsednik. Učiteljski vestnik. Podružnice Slomškove zveze za Ljubljano, ljubljansko okolico in Litijo imajo skupno zborovanje v četrtek, dno 8. februarja ob pol treh popoldne v Ljnbljani, Rokodelski dom, I. nadstr., Ivomenskega ulica. Na sporedu je zanimivo predavanje prof. dr, Šarabona in razgovor o stanovskih zadevah. Vabljeni so tudi člani iz logaškega okraja. Dolžnost vsakega člana je, da se zborovanja gotovo udeleži, zlasti še, ker je za zborovanje po naredbi pouka prost dan. Člani se pripeljejo lahko z vlaki, ki prihajajo v Ljubljano okoli pol treh (z Dolenjskega, z Zidanega mosta, z Rakeka). Cdboiova seja Slomškove «veze bo v četrtok 8. febr. ob desetih dopoldne pri tajnici, Florijanska ulica 7. — Predsednik. BORZA Zagreb, 30. jan. (Izv.) Pošta 4.10-4.20, Berlin 0.25—0.80, Italija 5.15—5.25. London 510—512, Newyork 107—108.50, Pariz 6.80—6.00, Praga 8.15 do 3.20, Dunaj 0.1525-0.1540, Curlb 20.75—21.25. -Valuta: lira 5.10-5.R dolar 105—108, Kč 3.10 do 8.15, n. a. K 0.1450-0.15. Onrih, 30. jen. (Izv.) PeSta 0.2025, Berlin 00125, Italija 25.40, London 24.R2, Newyork 530.25, Pariš 32.50 Praga 15.40, Dunaj 0.0071, n. a. K 0.0074, Bo-karešt 2.10, Sofija ЗЛП, Belgrad 1.00, Varšava 0.018, Holandsko 211-TO. NA HOD 7 GIAVOROI? Zobobol? Trtjnnie? Odrečejo večkrol mišicc in živci? Prijrlno čn«fvo kreposti prinese pravi Fellrrjcv Fl/nrtuidl Najboljše hišno sredstvo, Iniš« bolečine, osvežuje m jnči 1er nad 25 lel priljubljen kosmefiiomt ze neqo kože, las in usll Veliko močnejši, izdnlneiSi ki bolišj knkor frnncosko žgnniel Z omolom in PoSI-nino 3 dvojnnle ali 1 Specialne steklenice ?< Din; 36 dvoinnlib nli 12 špecinlnih steklenic 20« Пјп m 5% doplnčiln rn/pn«i!in: lekarnar "IK'FN V FFHFR, STUBICA DON1A CUatro il. 134. Hrvatska JNôelfe zaradi ct\ ihovttt velîkib rednosti X'eem sorodnikom in znjincem naznanjamo, da je po letih dela in trpljenja bil poklican h Gospodu po večno plačilo «vesti delavec v Njegovem vinogradu, gospod F'rane fitar&c župnik-zlatomašnik ▼ Baderni—Istra, ki je umrl tibo in boguvdauo dne 26. januarja ter bil pokopan dne 28. januarja, ko je dovriil svoje 75. loto. Vse, ki ete poznali našega dobrega gospoda plemenito in blago srce, prosimo, du pomolite za pokoj njegove du5e. Vilnj« gor«—St. Vid pri Stični, 28. januarja 1933. Žalujoči sestri: TEREZIJA KOLAR roj, GOREČ, NE2A KREMŽAR roj GOREČ, v imenu nečakov in v?eh ostalih sorodnikov. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS srčnoljubljvni, doKrj soprog in oče, g"«pod Ivan Radič sodni olictjal v pok., v torek, dne 30. januarja 1933, po dolgi mučni t>ol-szni. mimo v Gospodu zaspal. Pogreb neporabnega nam pokojnika bo v četrtek, dne 1, februarja 1933 ob pol 4. uri pop. is bile žalosti, Aleksandroma cesta St- 7 n« pokopalitče k Sv. Kriiu Bodi mu blag spomini • Ljubljana, dne 30. januarja 1925. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI, Podpisano ravnateljstvo naznanja, da je njega zvesti uslužbenec, gospod Potokar Jožef preglednik dne 29, t. m. preminul. Pogreb se vrši v sredo, dne 31. t. m. ob pol 5. uri iz Stepanje vasi 60 (Kodeljevo) na pokopališče k Božjemu grobu. V Ljubljani, dne 30. januarja 1923. RAVNATELJSTVO MESTN. DOHODAR, URADA. ' '-ii ' ■ • "V ' f У t.,' # Ш . ) » ma Г ORGANIST ) zelo zTnoïen, 394 išče sînïV, Nastop : takoj. — Ponudbe i nevedbo plače na na upravniStvo ^Slovenca* pod šifro: «OBSTOJ 555«. 26 letni mladenič" j s srednješolsko izobrazbo, neomadeževane i preteklosti in zelo vesten, làCE primerne i službe. — Ponudbe na upravniStvo «Slo-vencau pod «ZANESLJIV 556«. ! Občinski tâïnïk j do sedaj službujoč v Julijski Krajini, 1SČE PRIMERNE SLUŽBE. - Ponudbe pod: ! POŠTENOST 559« na upravniStvo lista ;_SLOVENEC. Dijakinjo ali učenko i SPREJMEM takoj na hrano in stanovati ie, i v»o oskrbo, po zmerni ceni. - POLJANSKA CESTA 54, I. nadstr., stan. 18» 565 L U M Prepisovanja na pisalni stroj SPREJEMAM, - Naslov pri upravi «Slovenca* pod Stev. 564. Delniška zavarovalna družba išče □■P* zmožnega «e »e Ponudbe z navedbo zahtevkov na poštni predal Stev. 4, Ljubljana, glavna pošta. Si o « ® tpofgpisje POUČUJEM. — Naslov pove upravniStvo ■Slovenca« pod itev. 563, Zâneveste pripravno Imam naprodaj 8 m svetlo-modre mehke, 84 cm PUH C Naslov pove uprava Široke lisjj р^ itev. 550. žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, babica in prababica, gospa IHarifa gibriel vdova višjega oKcijala juž. žel. danes dopoldne po kratki bolezni, previdena s tolažili sv vere, v visoki starosti 94 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice sc vrši v četrtek, dne 1. febr, ob S. uri zjutraj na tukajšnje pokopališče. Borovnic«, dne 30. januarja 1923. Rodbini GABRIEL, LUSÎCKY. Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, nečaka in vnuka izrekamo najsrčnejšo zalivalo vsem znancem in onim, ki so mu v času dolge bolezni lajšali bridko trpljenje in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi poslednji poti Posebno sc zahvaljujemo č. duhovščini, «Orlom« in «Orlicama, društveni godbi, pcvcem in vsem, ki so ga na katerikoli način počastili. Gline«-Vič, 30. januarja 1923. Žalujoča Marija Marinko, mati. — Josip, brat. iz Cehtofolovaške v vagon ski h in manjših količinah, nadalje Kavo in rii. dobavlja najceneje JUGOSLAVIJA, prometne tt <1. Zagreb, Gajeva nI. 10 Poravnate naročnino! za promenadne in Športne obleke v bogati izbiri a. il IM e » 28/34 HP naprodaj ali sc zamenja za 60 HP. Naprodaj jc tudi manjši primeren za j sušilnice ali mlekarne. Pojasnilo daje Gruberjevo nabrežje štev. 8, VOZOVI! Ivan Ogrin, »ZDRUŽENIH OBRTNIKOV« stalno v zalogi pri MARTIN MALI, sedlarju m ličarju avlompbilov v D o n. y a I a h. — Vsako prvo in tretjo sredo \ mesecu v I. fub'ferii na Ambroževem trgu t Si. Pelerski mosi). — Sprejemajo se vozovi v poprpvilo in v zameno. 5235 300 m ozkotirnih tračnic že 150 m, 760 mm, kupim takoj. — Ponudbe s ceno: IVAN STEH, Dobrepoljc. POZOR! Kupujem stare OBLEKE, čevlje in pohištvo. Grem tudi na dom. - DRAME MARTIN, Lfnbljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. zemljišče, Poceni naprodaj veliko 11.548 m2, ležeče ob deželni cesti Ljubljana—Šmartno, oddaljeno 500 m nad poljsko šolo, ali pol ure od Ljubljanske glavne pošle. Cena 100 000 Din. - Naslov; Mirko STEFANOVIC, Gorupove nI. 3/11 Pri gozdnem gospodarstvu zapuščine Hugona Windischgraetza v PODSREDI je prosto kakor Jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice y veliki Szblil pri J&. Sinkovlc nasl. K. Sms Ljubljano, Mestni trg 19. z državnim izpitom za samostojno vodstvo. — Prošnje z referencami naj se vpošljejo GOZDARSKEMU URADU OPLOTNICA. v.r, A »n r!>. .J?. đi .O- Љ. C. .©. .Ф. ."5. ."Z>> .'îl .Ci •!?■ -Ф. f*>. & -O- .ф. «jSI <ê Zahvala« Za vse dokaze sočuvstvovanja o priliki smrti nepozabne naše soproge, mamice, rtarc mamice in tašče, gospe Marije Krmpofic izražamo tem potom naj o globoko zahvalo. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnico spremljali na zadnji poti, posebno pa družinam gg. Josipa Zupančiča in Frana Lukića za njihovo ljubezen, dokazano v težki uri, ki nam ostane v trajnem, hvaležnem spominu. Ne moremo pozabiti požrtvovalnosti gospoda profesorja dr. Zalokarja, ki jo kol zdravnik in prijatelj storil vse mog če, da očuva našo drago pokojnico ne-, izprosne usode, za kar se mu najtopleje zahvaljujemo. Družine Krmpotlć - Vesel -R&dlkon -Žbogar - Kofon шт m trgovce z usnlem ln Čevlji? pr MMW zajamčeno nepremocljivo mazilo za čevlje, neobhodno potrebno za lovce, turiste in drage športnike. -J*- ЈЛГ GLAVNA ZALOGA ZA SLOVENIJO: -»C HC JliLIJANA STOP, fevljarna v MuMjanl. ; WtfWWf Ф # trgovine! J. KRIVIC se Ja preseli! 1» 91 ■sov! IIV v Isto hllo ^'*«nčl$kenska ulica žt. 10, Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moikerc v LjubljanL Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL