Leto LXVm«« ŠL 1» Ljubljana, Četrtek 13. junija 103$ Cena Dla L- *znaja vsak dan popoldne, izvzemft nedelje in pruartlre, — Inaeisn do 30 petit vrst & Din 2.-, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din S.-, večji inaeratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12v, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNttTVO LJUBLJANA. Knafljeva attca ttev. 6 Telefon: 8122, 3123, 3124. 8125 tn 3126 Podružnice: MARIBOR StrossmaverJeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' št. 26. — CELJE: celisko uredništvo: St rosama ve rje va ulica 1, telefon st_ 65 podružnica uprave: Koeenovm ulica 2. telefon st- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Hli bo Italija riskirala uojno? Napetost zaradi abesinskega spora je dosegla vrhunec — Anglija ne bo trpela italijanske ekspanzije v vzhodni Afriki na škodo angleških interesov — Sporazum na škodo Abesinije ali neizogibna vojna Parzi, 13. junija, r. Abesinsko vprašanje je zadnje dni stopilo v zelo resno fazo. Govor, ki ga je imel Mussolini na rojake sabaudske divizije, ki so na gla-iu, da so najhrabrejši vojaki Italije, je saradi svoje vojne razboritosti iznenadi! 7BO mednarodno javnost. Splošno ga tolmačijo za dokaz, da se Italija ne bo Mistila zadržati v svoji akciji niti od posameznih držav niti od Društva narodov, marveč da bo dosledno izvajala svoje načrte v vzhodni Afriki. Kako ialeč gredo ti načrti, se zaenkrat še ne ia presoditi. Italijanski merodajni krogi »o v tem pogledu dokaj rezervirani in le doslej še niso izjavili, ali mislijo na »opolno okupacijo Abesinije, ali ji bodejo vsiliti samo italijanski protektorat, ili pa žele morda pridobiti samo nekaj ozemlja, da bi vzpostavili neposredno pvezo med svojima kolonijama Somali-fo in Eritrejo. Zdi se, da bodo skušali ioseči, kar največ se bo dalo. Očitno pa \e sedaj že popolnoma, da je Mussolini odločen riskirati celo vojno, ki bo vsekakor dolgotrajna in da je že temu primerno prilagodil svojo evropsko politiko. Izven vsakega dvoma je po vsem tem, kar je doslej podvzela Italija, da tvori osvajanje novih kolonij najbit-aejši del italijanske politike in eflj, kateremu se morajo podrediti vsi ostali, pa celo italijansko stališče o potrebi brezpogojne samostojnosti Avstrije, o kateri se je doslej vedno mislilo, da predstavlja življenjski interes Italije, Ta preokret v italijanski zunanji politiki seveda ne bo ostal brez dalekosežnih posledic, ki se bodo pokazale že v bližnjih ckieh, ko poteče rok za sestanek m konstituiranje komisije Društva narodov, tki naj bd razpravljala o mirni rešitvi italijansko-abesmskega spora. Ta komisija, ki jo tvorijo dva Italijana kot zastopnika Italije ter po eden Francoz bi Američan kot zastopnika Abesinije, bi morala v kratkem izvoliti svojega predsednika ki določiti program svo^e-gn dela. Na prvem sestanku koncem maja ni prišlo do sporazuma. Komisija se ponovno sestane 25. junija. Če bo ftalija sabotirala deto komisije, ima Društvo narodov imenovati predsednika. Kakor sedaj stvari stoje, je dokaj verjetno, da bo v tem trenutku prišlo do odkritega, nastopa ItaMje proti Društvu narodov. Društvo narodov je organizacija držav, ne pa samostojno tekx V tem primera bo Anglija preko Društva narodov poudarila svoje stališče. Anglija nikakor ne bo dopustila, da bi Italija z okupacijo Abesinije dobila v svoje poke jezero Tsaoa, ki predstavlja ključ 3o Sudana, na drugi strani pa zahteva ftalija neposredno zvezo med svojima kolonijama preko abesinskega ozemlja. Kakor vse kaže, pa je Anglija čvrsto udločena, preprečiti italijansko akspan-ajo v vzhodni Afriki ali jo vsaj tako reducirati, da bo v skladu z angleškimi interesi. Zaradi tega je že na zadnjem zasedanju sveta Društva narodov zahteval lord Eden intervencijo Društva aarodov, čeprav se je Italija temu protivila, sklicujoč se na japonski primer, kjer se Društvo narodov ni prav nič ta vzelo za Kitajsko. Francija je bila takrat v neprijetnem položaju, ker je Želela zaradi Nemčije ohraniti italijamsko prijateljstvo, a na drugi strani prepričana, da je angleško-francosko prijateljstvo in zavezništvo najzanesljivejše jamstvo miru in varnosti, je bila prisiljena, podpirati angleško inicijativo. Mussolinijev razboriti govor je prišel sedaj kot opomin, da je položaj zelo resen. Nihče pa ne verjame v nevarnost italijansko-angleške vojne, ker tega ne želi niti Italija, niti Anglija. Mussolini pa se na drugi strani dobro zaveda, da je izvajanje ojačenega pritiska najboljša metoda, da doseže svoje cilje ir izloči angleSko podporo, moralno in materijalno, Abesiniji. Ta pritisk je začel izvajati tudi na srednjeevropski politični šahovnici in posrečilo se mu je globoko vznemiriti Francijo, ki bo sedaj, kakor vse kaže, naglo intervenirala, čeravno je Mussolini izrecno naglasi!, da odklanja vsak nasvet, četudi dobro-kot žalitev lije. Zato računajo v Rimu, da bo Laval najprej mterviniral v Londonu, kar bi moglo biti samo v prilog Italiji. O preokretu italijanskega stališča v pogledu Srednje Evrope pišejo pariški listi zadnje dni dokaj obširno. Po njihovih informacijah se je Mussolini dogovoril z nemškim poslanikom Hasslom glede sodelovanja Nemčije in Italije naslednje: Nemčija bo podpirala Italijo na podunavski konferenci pod pogojem, da se sklenejo pakti o nevmešavanju, ki bodo v enaki meri veljavni za vse prizadete države. Nemčija naj bi na tej konferenci izjavila, da bo vedno spoštovala neodvisnost Avstrije, pa naj bi se zgodilo karkoli ter da ne bo zahtevala priključitve Avstrije k Nemčiji, četudi bi v Avstriji prišli na oblast narodni socialisti. Ta dogovor naj bi veljal za dobo štirih let. Za protiuslugo bi Italija podpirala Nemčijo na vseh ostalih političnih področjih, zlasti pa v pogledu njenih oborožitvenih zahtev. Italija bi na ta način imela zavarovan hrbet za primer vojnega konflikta v Abesiniji V zvezi s tem bi se Italija odrekla dvostranskim pogodbam o medsebojni vojaški pomoči v Srednji Evropi, ki so ji bili že doslej nevšečni zaradi naraščajočega vpliva Rusije in zaradi Turčije, ki ni naklonjena italijanski ekspanziji na bližnjem vzhodu. Mussolini je kakor izgleda, do podrobnosti izdelal svoj politični načrt tudi za primer, da bi se Anglija zopersta-vila italijanskemu pohodu na Abesinijo. Vse to pa izgleda, da je proračunano na izsiljevanje, ki bo, kakor kažejo poslednji dogodki, tudi uspelo. Bližnji dnevi bodo pokazali, ali bo Anglija popustila ali ne. Vsekakor bi sporazum med Italijo in' Anglijo obvaroval Društvo narodov nove, morda pretežke preizkušnje. Italija vrgla kocko Italija odklanja posredovanje in bo skušala rešiti sinsko vprašanje z orožjem London, 13. junija, r. Vsi angleški Bsti se obširno bavijo z napetostjo, ki -je zaradi Abesinije zavladala med Italijo in Anglijo in še vedno obširno komentirajo razboriti Mussolimjev govor. »Dailv Telegraph«, ki ima zelo dobre zveze z angleškim zunanjim ministrstvom, trdi v uvodnem članku, da so propadi vsi poskusi za kompromisno rešitev abesinskega spora, to pa zaradi trmoglavega odpora italijanske vlade. Ne da se več prikrivati, pravi list, da je Italija vrgla kocko ter da bo poskušala rešiti abesinsko vprašanje z orožjem, kar izziva veliko zaskrbljenost tako v Londonu kakor v Parizu. Zelo verjeno je, da bodo italijanske čete v kratkem začele prodirati proti zapadu v cilju, da zavzamejo železniško progo Djibuti-Addis A beba, ki je edina moderna prometna zveza Abesinije. To bi položaj zelo poostrilo in neminovno izzvalo reakcijo pri ostalih velesilah, ki so zainteresirane na kolonijah v vzhodni Afriki. Niti Anglija, niti Francija bi ne mogli dopustiti, da Italija v sili Abesiniji svoj protektorat in pri tem krši tudi še pogodbo iz leta 1906, ki je bila sklenjena med Anglijo, Francijo hi Italijo. Kar se tiče Anglije, ima velike interese v Abesiniji, ld so za njo življenjske važnosti in ki jih bo za vsako ceno branila. Gre v prvi vrsti za ozemlje okrog jezera Tsane, iz katerega dobivata britanski Sudan in Egipt vodo. »Daily Telegraph« poziva predsednika vlade Bald-wina, naj odločno vposlavi avtoriteto Društva narodov. Mussolini je s svojim govorom po mnenja lista hotel prekri-čati one, ld branijo Društvo narodov. Pa ne samo to, Mussolini je hotel še več: hotel je preplašiti Anglijo in Društvo narodov, da U se oba odrekla vlo- ge vrhovnega arbitra tn posrednika na svetu. To Mussolinijč vo iluzijo je treba takoj razbiti m mu dokazati, da je v veliki zmoti, ako računa, da bo po tej poti dosegel uspeh. To je tem bolj potrebno, ker ne gre tu samo za abesinsko vprašanje. Ce se bo mirno dopustilo, da Mussolini na tak način postopa, se bo zrušil ves kolektivni sistem in oslabljena bo tudi moč in vpliv Društva narodov. Zato mora Bakhvin izdati deklaracijo, v kateri bo ponovno svečano naglasi], da se morajo obveznosti, izvirajoče iz pakta Društva narodov spoštovati od vseh in vsakogar. Slično pišejo tudi drugi listi. Vsi se zavzemajo za to, da Anglija energično nastopi v obrambo Društva narodov in da pove Italiji, da so minili časi, ko so smele velike države samovoljno okupi-r*%.ti drage narode in države. Odklonjen angleški predlog Rim, 13. junija, z. Angleška vlada je preko svojega poslanika v Rima Droummonda stavila itaiijansld vladi predlog, naj takoj odpošlje v Addis A bebo svojega posebnega in pooblaščenega diplomatskega zastopnika, da hi se ob posredovanju Anglije v neposrednih pogajanjih z abesinsko vlado dosegel kompromisni sporazum, ki naj bi v gotovi meri upoštevaj italijanske zahteve po neposredni zvezi med njenimi kolonijami, na dragi strani pa abesinsko zahtevo po izhodu na morje. Massofira je ta predlog odklonil, češ da sedaj ni več časa za kompromise, ker je Italija že zavzela svoje končno stališče glede rešitve abesinskega vprašanja. Henaden preokret Pod pritiskom angleških groženj Je Mussolini stavil Abesiniji mirovno ponudbo, ki pa se zdi nesprejemljiva London, 13. junija, z. Kakor vse kaže, je imela koncentracija angleških čet ob abesinski meji in grožnja, da bo Anglija zaprla Sueški prekop za prevoz italijanskih čet v vzhodno Afriko, popoln uspeh. Kot največjo senzacijo objavljajo današnji jutranjiki vest, da je Mussolini stavil mirovno ponudbo Abesiniji, ki jo je sporočil ob enem tudi Angliji in Franciji, kot neposredno zainteresiranima velesilama. Italijanski poslanik v Londonu Grandi je bil brzojavno pozvan v Rim, da dobi nova navodila. Odpotoval je *s posebnim letalom. O podrobnostih Mussolinijeve misa sedaj naslednje podrobnosti: Italija se obvezuje, da ne bo izvajala nobene vojaške akcije proti Abesiniji ter da bo obmejne incidente, ki so se pripetili, rešila mirnim potom preko mednarodenega razsodišča v snrishj sklepov Društva narodov. Kot protiuslugo od Abesinije zahteta Italija koncesijo za zgraditev železniške proge, ki M vezala italijansko lako v Rdečem morja preko Abesinije z italijansko rako v Somaliji. Za varnost te železniške proge zahteva Italija — in to je najbolj kritična točka vsega predloga — slično ureditev, kakor je obstojala svoječasno pri vzhodno-kitaj- ski železnici preko Mandžurije, namreč določitev posebne železniške cone, ki bi bila pod policijskim nadzorstvom in v opravi Italije. Iistt poročajo, da je bil ta predlog v Parizu sprejet celo ugodno, dočhn ga v Londonu šele podrobno proučujejo. Abesinska vlada dosedaj še ni zavzela k temu predlogu svojega stališča. Olj lirovne politike Kolektivna organizacija varnosti Oficijelni komunike o razgovorih češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša z ruskimi državniki v Moskvi Moskva, 13. junija, r. Ob bivanju Češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Moskvi jc bil po njegovem odhodu v Leningrad, odkoder se bo jutri zopet vrnil v Moskvo, objavljen oficielni komunike: Za svojega bivanja v Moskvi je imel češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš več razgovorov z ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim, kakor tudi s Stalinom in Molotovim, ki so potekli v atmosferi odkritosrčnosti ter medsebojnega razumevanja. Udeleženci so izrazili svoje popolno zadovoljstvo nad sedanjim razmerjem med Sovjetsko unijo ter Češkoslovaško ter se izjavili zadovoljivo o napredku, ki je bil dosežen v zadnjih letih v zbližan ju obeh držav, kakor tudi o uspehu tega sodelovanja za ojačenje splošnega miru. Ugotovljeno je bilo, da tvorijo pogodbe in dogovori med obema vladama trdno podlago za nadaljevanje tega sodelovanja ter istočasno za uspešen razvoj obojestranskih gospodarskih odnošajev. Posebna pozornost se je posvetila tudi sistematičnemu zbliža-nju obeh narodov na področju umetnosti, znanosti in književnosti. Sklenjeno je bilo pozvati tozadevne organizacije v obeh državah, v kolikor obstojajo in se imajo šele ustvariti, naj prično pripravljati konkretne ukrepe za dosego ciljev, ki sta si jih postavili obe vladi za ojačenje intelektualnih odnošajev med Zvezo sovjetskih socialističnih republik ter Češkoslovaško. Pri razgovorih se ie podrobno prouči] sedanji mednarodni položaj v Evropi s stališča miru. Zastopniki obeh držav so morali ugotoviti. da se čuvstvo negotovosti glede na splošni rnir. ki se je v zadnjih letih polastil evropskih držav, ni umaknilo, temveč se je nasprotno še ojačilo. Pri raznih mednarodnih posvetovanjih, kakor tudi na sestankih državnikov v Ženevi, se je moglo ugotoviti, da so predlagani ukrepi za kolektivno organizacijo varnosti evropskih držav zadeli vedno ob ta činitelj. Ugotovljena je bila soglasnost udeležencev razgovorov v Moskvi, da ima v sedanjem času učinkovito uresničenje organizacije varnosti na podlagi nedeljivosti miru izreden pomen. Udeleženci posvetovanj v Moskvi so ugotovili, da sta pred kratkim sklenjeni pogodbi o medsebojni pomoči med Sovjetsko unijo m Francijo na eni strani ter med Sovjetsko unijo in Češkoslovaško na drugI strani samo delno uresničenje teh ukrepov, ter so potrdili sklep svojih vlad, da nadaljujejo prizadevanja za odstranitev ovir, ld so napoti splošni organizaciji kolektivne varnosti. Kot podlaga za sodelovanje obeh držav se smatra nujno odkritosrčno stremljenje po ojačenju miru v prid vseh evropskih narodov. Obisk v Leningradu Leningrad, 13. junija, r. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš si jc včeraj s svojim spremstvom prispel v Leningrad, si je ogledal Smolni institut, Eremitaže m Dom kulture. Prisostvoval je tudi v državnem gledališču predstavi Tolstojevega «i*e-tra L«. Pri tej priliki mu je občinstvo priredilo navdušene ovacije. Po predstavi ao mu v Domu sindikatov zastopniki oblasti in predstavniki znanosti, umetnosti in bte rat ure priredili svečan sprejem. Predsednik ukrajinskega sveta ljudskih komisarjev Ljubčenko je poslal českosio-vaškemu zunanjemu rrrmstTu dr. Beneša brzojavno povabilo, naj obišče tudi Kijev. Poučeni sovjetski krogi trde, da je dr. Beneš povabilo sprejel m da bo ostaJ v Kijevu tri dni. V soglasju s Francijo Pariz, 13. junija, r. »Oeuvrre«, ki piše o obistoi českosiovaškega zunanjega ministra do*. Beneša v Rusiji, prav* meri drugim, da je popolnoma t ekiadto s pofei-tlko miru zapadnih velesil, slasti pa v <*nhu politike, ki jo vodH Francija. »Tempe« je zelo zadovoljen sa nopofai Benesevega obiska v Moskvi. Rus tja poklanja po mnenju lista čim dalje veftjo pozornost evropskim vprašanjem in kaže zanje globoko razumevanje. Posebno važno je, da se je Moskva isrekia na ne-oa>visx>oet Avstrije. Japonska okupira Kitajsko Japonska se hoče polastiti vse severne Kitajske ter jo priključiti Mandžuriji — Ker je kitajska vlada japonske zahteve odklonila, bo prišlo do nove vojne London, 13. junija, z. Iz Pekinga prihajajo vedno bolj vznemirljivo vesti, ki prihajajo vedno bolj vznemirljive vesti, ki pričfcjo, da hočejo Japonci na vsak način okupirati vso severno Kitajsko m jo priključiti Mandžuriji, južni Kitajski pa vsiliti svoj protektorat in dobiti tako v svojo Oblast skoro ves Daljni vzhod. Sedaj, ko je kitajska vlada že pristala na to, da se ustanovi v severni Kitajski širok demilitariziran pas, ki bi bil pod upravo Japonske in ki naj bi tvoril jamstvo za red in mir, je stavila Japonska nove ultimativne zahteve, ki so za Kitajsko docela nesprejemljive in ki utegnejo preko noči poostriti položaj m dovesti do nove vojne med Kitajsko in Japonsko. Japonska zahteva, naj se umaknejo iz severne Kitajske in notranje Mongolije vse redne kitajske ćete, doČim bo neredne čete sama zatrla; prav tako pa naj zapuste svoja mesta vsi kitajski uradniki pričenši od guvernerja pa do najnižjega državnega nameščenca, na mesto njih pa imenujejo dragi, ki jih bo predlagala Japonska in ki so na glasu, da so prijatelji Japonske in ztgovorniki njene politike. To je direktno poseganje v suverenost Kitajske, ki je s svojo popustljivostjo že itak do skrajnosti pokazala svojo miroljubnost. Japonska je stavila za svoje zahteve kratek rok, ki je potekel danes opolnoči. Kitajska vlada je Japonske zahteve zavrnila. V Pekingu je zavladala velika panika, ker računajo s tem, da bodo Japonci s silo uveljavili svoje zahteve. Vsi vlaki proti jugu so prenapolnjeni z begunci, ki v trumah zapuščajo mesto m bele proti jugu, ker računajo, da se bodo vsak čas pričele sovražnosti. Japonci so že začeli iskrcavati svoje Čete na kitajskem ozemlja in se pripravljajo na to, da vkorakajo tu« v južne pokrajine. Nankinška vlada je Imela vso noč trajajoča posvetovanfa. Sklenila je nasloviti apel na Zedinjcne države in evropske velesile ter jih prositi ne pomoč. Japonci ao aa to zvedeli in takoj sporočili kinškj vladi, da bo imel tak korak za Kitajsko najneugodnejše posledice, ker se Japonska ne bo ozirala na intervencije drugih, marveč do kraja izvedla svoj načrt. Splošno vlada prepričanje, da se bo pričela nova vojna med Japonsko in Kitajska Deklaracija čšL vlade Praga, 13. jrunija. z. Takoj po kons INOZEMSKE BORZE. Curih, 13. Junija. Beograd 7.—, Par.z 20.21, London 16.13, Newyork 306.*76, Bruselj 51.90, Milan 25.275. Madrid 41.91, Amsterdam 207.30. Berlin 123.70. Dunaj 57.90. Prasa 12.77. Varšava 57.90, Buka rasta S.0*. SLrzm & /SLOVENSKI NAROD«, dne 13. junija 1935. Strv. IX Popoln uspeh velesejma VelMfluiartre prireditve ima}o velik — Zadovoljni so obiskovalci fat razstavlfaslei riljonih. Poofci mačaj j* imela gasilska razstava, ki pa tUdI ni bula poivem takšna, kakršno so ai zamišljali, ker j« bilo premalo prostora in nekatere ediniee ae niso dovolj zavedale pomena rssstave (sr niso sodelovale. Vendar je razstava dosegi* svoj namen ter Je prikasale, da je gasflaka or ganiaactja v naši banovini na visoki stopnji m da je najpotrebnejša ter bi aaslužila mnogo vej je ratnimevanje za svoje dela Kdor si je ogledal Številke, ki govore o dela gasilstva za bližnjega, bo pnc* znal ceniti njegov pomen. Gospodarski pomen je imela tudi razstava >2ivalee«, kajti pri nes je še zelo potrebna propaganda, zlasti teko poučna ter nazorna, za umno rejo malih živaJi. Kakor vselej, je tudi ob tej priliki pohištvena razstave prikazala delo naših obrtnikov v najlepši luči. Zanimanja za krasno pohištvo je b:lo mnoeo in je bilo sklenjenih precej kupčij. Cene so pa tako padle, da se mizarji že uprav bore za obstanek. Krona dosedanjih gospodinjskih razstav na velesejruu je bila letošnja, ki je bila tudi najbolj privlačna, zlasti zaradi modne revije. Modna revija je imela vedno toliko obiskovalcev, da so mnogi želeli, naj bi jo še podaljšali. Pozitivno je, da na modnih revijah niso delali reklame za luksus, temveč, da eo predvsem dokazovali ter dokazali sposobnost domačih modnih salonov in da lepa, moderna obleka ni več luksus za ženski svet, ki se obrača na domače tvrdke. Zvezi gospodinj, zlasti razstavnem odseku, moramo posebej čeetitati, da je tako posrečeno uresničil lepo zamisel. Naša oblačilna obrt se je tako izkazala na modni reviji, do jo lahko kvalificiramo na velemestno stopnjo: seveda Je pa modna revija z razstavo tudi najlepši dokaz, da ie Zveza gospodinj ena najdelavnejših ženskih organizacij. Da je velesejem dosegel popoln uspeh, dokazuje tudi dober obisk, saj je bilo nad 115.000 obiskovalcev. Tudi bilanca poslovnih uspehov je v primeri z neurejenimi gospodarskimi razmerami zadovoljiva. Prireditelji so se lotil? dela za jesensko razstavo, ki bo od 5. do 16. septembra, z upravičenim optimizmom. Ljubljana, 18. junija. Tudi zadnja veteeejmaca prireditev je upravičila obstoj velesajma, ki je postal propagandno gospodarska organizacija, brez katere «i ada j sploh ne moremo več misliti gospodarskega Življenja. Vsaka velesejmaka prireditev je pa tudi dokaz, de je velesejem potreben ko* prosvetni Hnitelj, saj so gospodarskim razstavam vedno pridružene Se druge raastave poučnega značaja. Poseben pomen ima velesejem tudi zato, ker propagira nakup domecih obrtnih izdelkov in sploh domačega blaga. Naši skromni obrt-aiki nimajo nobene druge prilike, da bi tahko pokazali ovoje solidne in cenene izdelke širšemu kropu odjemalcev. Prejšnja leto eo nekateri gledati skeptično na naš velesejem, čeS da nima bodočnosti in ne pomena ter bo moral likvidirati. Priznati je treba, da bi brez požrtvovalnosti prirediteljev velesejem že zdavnej likvidiral, čeprav je Se tako potreben. Kljub temu, da niso vedno našK popolnega razumevanja, se jim je vendar posrečilo dokazati, da je velesejem posebno potreben zlasti dandanes, ko se vedno bolj krči konzum, potreben, ker je najboljša propaganda za nakup blasa in za pomnožUev trgovskih zvez. Dovolj značilno j«, da so letos morali zelo varčevati z razstavnim prostorom; vse je bilo tesno zasedeno in izkazalo se je, da je vel ase jim išče že pretesno. To kaže. d« je organizacija v dobrih rokah, pa ^udi. da se razstavi jokal zavedajo vedno bolj pomena ljubljanskega velesejma. Letos je bilo 71S raostavljailcev. Inozemske tvrdke so bile dobro zastopane, bilo jih je 192. kar pač upravicuje naziv prireditve — mednarodni uzorčni velesejem. Toda velesejem bi bil prav tako potreben, če bi na niem razstavljale same domaČe tvrdke. Posebno se kaže še vedno potreba po tesnejšem oo-spodarsikem sodelovanju z drugimi pokrajinami v državi, zlasti z večjimi mesti. Gospodatrsko razstavo je letos posebno povzdignila ojviomobilska razstava, ki je dosegla lep uspeh tudi v poslovnem pogledu. Zaradi pomanjkanja prostora niso mogii razstaviti avtomobilov kakor so želeli, zato je biJa razstava loeena v dveh pa- Športniki se pripravljajo za olimpijado V soboto lat nedeljo ho v Ljubljani olimpijski dan s pestrim sporedom — Nastopili bodo Sokoli in športniki vseh panog Ljubljana, 13. junija. Po vsem svetu se mrzlično pripravljajo xa olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Berlinu. Vse države tekmujejo, da bi poslale čim večja zastcpstva, zavedajoč se, da more športnik včasih več koristiti državi kakor vsi diplomatski razgovori. Države poklanjajo v ta namen znatne prispevke, športniki sami pa še posebej zbirajo, da bodo na olimpijadi čim bolje preskrbljeni in pripravljeni, ker pomeni dobra in temeljita priprava polovico uspeha. Pri nas lahko računamo le na malenkostno podporo države in so zato športniki prisiljeni, da sami poiščejo sredstva, ki naj jim omogočijo pot na olimpijado. V ta namen bodo praznovali po vsej državi olimpijski dan, čigar čisti dobiček je namenjen jugosloven-skim reprezentantom, ki nas bodo zastopali na tekmi narodov vsega sveta. Olimpijska dneva bosta v Ljubljani v soboto in nedeljo. V vzajemnem sodelovanju so se združila vsa sokolska društva in športne organizacije, da bo olimpijska manifestacija čim dostojnejša. Slovenci se moramo zavedati potrebe, da spravimo v ju-goslovensko zastopstvo največ tekmovalcev. Olimpijska sokolska vrsta bo sestavljena pretežno iz telovadcev dravske banovine, prav tako pa bodo zimsko športno reprezentanco sestavljali po večini slovenski športniki. Tudi v drugih panotjah bo dravska banovina prispevala velik del tekmovalcev. Lahkoatletske in plavalne reprezentance si brez nas skoro ne moremo predstavljati. Zato je naša dolžnost, da v največji meri podpremo priprave za udeležbo na olimpijski fond. Prepričani smo. da bo Ljubljana storila svojo dolžnost in da ne bo zaostala za drugimi kraji naše države, ki bodo tudi dali svoj obulus, čeprav ne bodo poslali nobenega tekmovalca. Olimpijski odbor je za soboto in nedeljo pripravil pester športni spored. Na letnem telovadisču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju bo v soboto zvečer olimpijska akademija z izbranim sporedom ob sodelovanju vseh ljubljanskih sokolskih in športnih organizacij. Izbrana vrsta najboljših telovadcev bo nastopila s prostimi vajami in v orodni telovadbi. Težka atletika, ki je sport močnih mož, bo pokazala grško rimsko rokoborbo in dviganje uteži. Ekshibi-cijski nastop v boksanju bo nedvomno zanimal občinstvo. Na sporedu bosta ta večer tudi sablanje in table tenis, kot zaključek pa nekaj točk lahke atletike. Ves spored je sestavljen tako, da bo v dveh urah končan. V nedeljo se bo spored nadaljeval. Na novem »Jadranovem« igrišču v idilični Ko-leziji bo hazenska tekma dveh najboljših družin. Popoldne bodo na igrišču »Hermesa« kolesarske in motocikl isti čne dirke, na račun pa bodo prišli tudi prijatelji nogometa, ko bodo lahko prisostvovali derbvju dveh na i močnejših moštev Ljubljane. Olimpijski dan bodo zaključile večerne plavalne tekme v kopališču »Ilirije«. Dohodki vseh teh prireditev so namenjeni olimpijskemu fondu, razen tega pa se bo prodajal še poseben olimpijski znak po 5 in 1 Din. Upajmo, da v nedeljo ne bo Ljubljančana brez tega znaka. Olimpijske igre so že pred vratmi. Zimska olimpijada, ki bo od 6. do 16. februarja 1^36 v Garmischu, je že skoro zaključila sprejemanje prijav. Naš olimpijski odbor je za naše tekmovalce rezerviral 40 postelj v penzionu »Helene«. Oskrba je precej draga in stane okoli 140 Din na dan za osebo. Tako veliko število je rezervirano zato, ker bodo našo zimsko športno moštvo poleg smučarjev sestavljali tudi drsalci in hoke-isti na ledu. Poletna olimpiada bo pozneje meseca junija v Berlinu in bodo zaradi bližine vse envropske države poslale izredno mnogoštevilna zastopstva. Ako nočemo zaostati, moramo poskrbeti vsi, da bo olimpijski dan čim bolje uspel. Spomin na osvoboditev slovenskega Korotana Predavanje tajnika Legije koroških borcev Staudeg- gerja v Trbovljah Ttartoovije, jnnlja. V spomin na zgodovinske borbe pred 16 leti na koroški fronti, ko so odredi mlade jugoslovenske vojske v zmagovitem poletu prodrle močno utrjene postojanke avstrijskega VoIkswehra pri Dravogradu, Kotljah, Črni, na Jezerskem in Ljubelju ter nato v zmagovitem pohodu zasedle ves slovenski Korotan z zgodovinskim Gosposvetskim poljem je priredil glavni odbor Legije koroških borcev fi. jiunija v gostHnl VoUcer v Trbovljah javno predavanje o zgodovini slovenskega Korotana in o ofenzivnih operacijah naše vojske, ki jih je vodil takratni komandant dravske divizje, divizijski general Krsta Smiljanie. Predavanje, ki se ga je udeležilo izredno veliko število koroških borcev in v jugosl. vojski služivših kadrovcev, je po kratkem pozdravu otvoril predsednik glavnega odbora legije g, dr. Janez Jeniterle, ki je uvodoma kratko pojasnil pomen zborovanja, nato pa podal besedo predavatelju, tajniku legije g. Štaudegerju, ki je v daljšem temeljito zasnovanem predavanju orisal vso zgodovino slovenskega Korotana izza sive dav- nine, ko so vladali našemu narodu onstran Kaiavank še knezi in vojvode slovenskega rodu, do najnovejše dobe po prevratu, ko smo se žal zaman prizadevali, da bi ohranili pravično in junaško zavojevano našo davno last, zibelko slovenstva — naš tužni Korotan. — Ko so mladi, idealni borci pod vodstvom naših narodnih junakov, pokojnega poročnika Malgaja, majorja Lavriča, Kapetana Kneza in MartinČiča in drugih prve dni po preobratu začeli prodirati preko Dravograda in Karavank v slovenski Korotan, da priklopijo mladi porajajoči se Jugoslaviji tudi slovenski Korotan kot davno lastnino južnih Slovenov. so že prve dni brez večjega odpora zasedli vse slovensko ozemlje na desnem bregu Drave od Dravograda preko Velikovoa do Podkloštra v Zilski dolini. Junaški major Lavrič je koncem novembra novembra 1918 iz Borove!j Celovčanom napovedal zasedbo mesta po jugoslov. četah, je pa to odločilno namero opustil, ker se je ču-tal s svojo 56 mož broječo četico le preslab za izvedbo te težke in odgovorne naloge. Medtem se je organizirala avstrijska Volks-vvehr v močno obrambo, zato tudi naši juna- ki brez novih ojačanj iz zaledja niso mogli misliti na kake nove operacije, ki bi prinesle kontno odločitev na Koroškem. Avstrijska Volksvrehr je postajala vedno boje vitejia, aa to je bilo treba z nafte strani misliti na odločilen sunek, zlasti, ker ao prešle Čete Yottswaora koncem aprila 1918. v ofenzivo in so ograsate vse dotedanje pridobitve naših Set. V teh obrambnih bojih je padel eden najidealnejših borcev aa svobodo »lov. Korotana, naš narodni junak poročnik Fran Malgaj, tetko ranjen pa je bil junaški osvoboditelj slovenskega Roža, major Lavrič. Tedaj se je naša vlada odloČila, da z energičnimi ukrepi uredi koroško vprašanje. Sestavljen je bil točen načrt ofenzive, ki se je začela 28. maja 1919. na celi fronti ob Karavankah hkrati. Organiziranih je bilo 5 odredov, in sicer Labudski pod komando pokojnega generala Maistra, koroški pod komando polkovnika Ljubomira Marica, sedanjega načelnika glavnega generalštaba, jezerski pod komando polkovnika Milenkovi-ća, ljubeljski pod komando polkovnika Trip- kovica, jeseniški odred pa je bil na levem krilu operativnih odredov v rezervi. Skupaj je prodiralo 2 bataljonov pešadije, 4 eska-droni konjenice, 20 baterij artiljerije ter 270 strojnih pušk. 30. maja so čete v zmagovitem prodiranju zasedle Borovi je, 2. junija St. Pavel, 3. junija Velikovec, 5. junija pa so zasedle Čete odreda polkovnika Marica Celovec in Gosposvetsko polje. — Z zasedbo Celovca in Gosposvetskega polja je bila ofenziva naših čet končana. Trajala je deset dni. Najhujše borbe je imel koroški in labudski odred, ki sta imela v sestavu slovenske polke. Borbe zlasti težke pri Crni, pred Dravogradom, pri Labudu in Št. Pavlu, pa tudi zapadno od Velikovca. Ta ofenziva je zahtevala 52 mrtvih in čez 200 ranjenih. V vseh koroških bojih pa je padlo preko 150 mrtvih, ranjenih pa je bilo preko 600 naših borcev. Naša borba pred 16. leti, ko smo z dragocenimi krvnimi žrtvami naših najboljših sinov zmagoslavno zavojevali slovenski Korotan, je bila upravičena in naša zmaga častna, zato smo verovali, da bo tudi mednarodno uvaževana. Toda varali smo se, kajti nam sovražni diplomaciji je uspelo znova zasužnjiti naš bedni rod v tužnem Korotanu ki je dolga stoletja željno hrepenel po svoji narodni svobodi. Predavatelj je nato obširno slikal današnji položaj naše narodne manjšine v slovenski Koroški. Legija koroških borcev je vzela v svoj program najod-ločnejšo borbo za pravice koroških Slovencev zlasti v pogledu zaščite manjšinskega šolstva, ki ga nafti severni sosedje kljub obvezam, ki so jih prevzeli z mirovnimi pogodbami nočejo izvajati. Tozadevno je bila sprejeta primerna spomenica, ki jo bo glavni odbor poslal kr. vladi v Beograd. Tajnik legije je razložil članstvu namene in cilje Legije v smislu pravil, nato pa je predočil dosedanje delo glavnega odbora. Dasiravno deluje legija šele nekaj mesecev, ji je uspelo zanesti svoje ideje med najširše plasti našega naroda. Tako so ustanovljene postojanke ie v Kranjski gori in Lendavi, v Celju, Gornjem gradu, Guštanju, Prevaljah, Mežici, Tržiču, Bledu, na Jesenicah, v Bohinjski Bistrici', v Ljubljani, v Radečah, v Rajhenbur^u, v Ribnici, Kočevju, v Sod raži ei, v Vidinu-Dobrepolje, v Domžalah, v Hrastniku, na Dolu in Laškem. Kakor bitro bo Legija izvršila organizacijo v Sloveniji, bo krenila na jug, da tudi tam zbere vse one idealne borce, ki so se po preobratu borili ramo ob rami s slovenskemi borci za svobodo tužnega Korotana. Končno je bik> sklenjeno, da se spričo težkega položaja v rudarskih revirjih dravske banovine glede na vesti o nameravanem znižanju naročil za državne železnice zaprosi načelnika glavnega generalštaba generala Marica, da skuša na merodajnih mestih odvrniti nevarnost, ki preti našemu delovnemu narodu na eni, in državni obrambi na drugi strani s postopno demontažo slovenskih rudnikov, ki se izvaja z vsakoletnim zniževanjem naroČil in cen premoga. Morilci Penkove izsledeni Kot oramljene umora so orožniki aretirali I tiri ženske In siva moška Tovariši planinci! Poletna planinska sezona se je pričela. Naše gore so spet oživele in iz dneva v dan bodo naraščale množice turistov iz naše države in tujine, ki bodo zaželele prebiti par srečnih dni v mirnem dostojanstvu planin. Tovariš! Tudi ti boš v prostem času pohitel v gore. Z društvenim znakom boš vidno poudarjal, da pripadaš oni organizaciji, ki ji je vzvišeni smoter gojiti idealno planinstvo. Zavedaj se, da te kot člana tvoje or-ganzacije marsikdo kritično opazuje in posluša. Dokaži s vojim vedenjem in govorjenjem, da ne pripadaš družini planincev samo po izkaznici in znaku, ampak po srcu in planinski izobrazbi. Naj vidi vsakdo v tebi ob vsaki priliki vzor nesebičnega, skromnega planinca. Predoči si izredno težko nalogo oskrbnikov planinskih koč. Naj najdejo v tebi vedno vso pomoč,pri izvrševanju svojih često nelahkih dolžnosti. Z vzgledom, če treba pa tudi s primerno a vljudno besedo opozori vsakogar, ki se obnaša ali govori nedostojno, da se nahaja v planinah, to je v svetišču, kjer za take ljudi ni mesta. Pazi tovariš na vse naprave v planinah Znano ti je s kakšnimi žrtvami je zvezana graditev koč, potov, orientacijskih naprav in sploh vsega, kar v planinah često tako nujno rabiš. Ne daj se nikdar zapeljati po prešerni veselosti, ki se rada polasti planinca, ko se mu sprosti duh. Nepremišljena dejanja, ki se priloanostnemtt obiskovalcu planin še odpusti, se šteje tebi že v zlo. Pomagaj s svojim zgledom in vplivom do tega, da izgine nepotrebno vpitje, vriskanje in jodlanje po naših planinah. S tem boš najbolje izpričal svojo planinsko zrelost. Se nekaj tovariš! Ali si lahko predstavljaš naše gore brez — cvetja? Naše gore brez planink, murk, rododendrona, jegliča itd.? Naše gore bi postale puste. Pomisli, da se z enim samim utrganim cvetom uniči toliko in toliko semen, katerih vsako bi bilo zmožno pognati nov cvet. Tvoja dolžnost je, da preprečiš, koder utegneš, nepremišljeno trganje planinske flore. Tedaj na kratko, tovariš: Pokaži povsod, da si pravi otrok planin! Tmristovski klab Skala. SPORT Bratstvo (Jesenice) : Domžale 2:1. V ponedeljek je bila na .grUču »Bral siva« na Jesen i cal« prijateljska te km? med SK »Domžale« ln SK »Bratstvom«. «5tragal! so domačini s 1:1. Tekma je bila zelo zanimiva. DomžaJčand ao Igrali zelo potrtvevano, moštvo je tudi zelo disciplinirano. 3od* je dobro !n nepr!«transko g Ebrlich Ljobljana, 12. junija. Strahoviti umor pri Domžalah bo po zaslugi vestnih orožnikov najbrže popol-nama pojasnjen že v teku današnjega dneva. Orodfcništvo na če hi s komandirjem g. Skokom je bilo ves čas odkar je bil zločin odkrit, neprenehoma ne delu, da izsledi zločince. Preiskava se je vršila v razne smeri, kmalu pa je krenila v pravo. Orožniki so zaslišali veliko število oseb po okoliških vaseh, naposled pa na podlagi obremenjujočih okol-ščin aretirali šest oseb, Id so živele s pokojno Marijo Penkovo v najožji soseščini in stikih. Med aretirane! so štiri ženske in dva moška. Umorjena Penkova je bila na nogah povezana z močnim platnenim trakom. Ob priliki hišne preiskave v hiši umorjenke, a ne v njenem stanovanju pa so orožniki našli sedaj ostanek tega traku... Kdaj ja bila Penkova umorjena se ni popolnoma točno ugotovljeno, vendar pa vae kaže, da je bil beštija len zločin izvršen 26. ali 27. februarja. Orožniki so namreč dognali, da so Penkovo videli zadnjič 26. februarja dopoldne, kasneje je ni nihče več videl. Na podlagi dosedanje preiskave se lahko sodi, da je bila Penkova umorjena zgolj iz koristoljublja. Morilci so se hoteli namreč polastiti njene zlatnine, ki jo je precej hranila doma, nadalje obleke, končne pa je Šlo rudi za stanovanje in njivo, Iti sd jo je izgovorila Penkova, preden se je odločila za izročitev hiSe in posestva. Penkova je bila, preden so jo morilci vrgli v vodo, najbrže zadavljena. V tolmunu Rače, kjer je ležalo truplo, so našli včeraj tudi okrog 30 kg tefcak kamen in pa nekaj ostankov vrvi. Regulacija Sore Spomladanske vode so povzročile mnogo škode Nujna potreba boljših železniških zvez za kopalce Ljubljana, 13. junija. Jesenske kakor tudi pomladanske povod-nji ao ui-.Cnu škodovale bregovom Save, zlaste pa Sore in sicer v prvi vrsti pod Škofjo Loko v Retečah in v Gorenji vasi. Tamkaj je divjala voda vsa besna in odnesla tisoče metrov zemlje. Besneči element je podiral in ruval velika drevesa ter jih odnašal s seboj. Sora je na doJsfi črti popolnoma izpremenila svoj tok ter se na nekaterih mestih približala hrbtu Stkalovi-tega, ponekod pa poraščenega brega, pod katerim eo bila prej stare poraščene rečne naplavine. Se čudovitejše je razrUa reka zemljo na širokem ozemlju med vasjo Soro in Godešicem. Korito je mnopo bolj viju-gosto kakor prej in pritiska vsa množina vode zlasti ob levi breg, ki je v stalni nevarnosti, da sa odplavi do vznoija podaljšane hribine. Županstvo v Stari Loki se je pri obiast-vih ponovno zavzelo za to, da se v»aj v večjem delu pod Godešieem in Retečami izvede reguladja Sore Ln je že jeseni pričelo z regulacijskimi deli. Kar je bilo v tom pogledu storjenega, je voda potrgaki in poruvala, a , tik pod Reteeami so ponovno položili fašine in zabili kode, višje gori pa kopljejo več sto metrov dolgo, novo strugo, de. usmerijo sedaj krivenčaoti tok naravnost. Vse dela izvršujejo s sredstvi ifc bednostnega fonda. Za dovršitev teh del je občina doslej prejela od banske uprave že okrog 100.000 Din, potrebna pa bo še nadaljnja izdatna podpora. Pri reguJacijskih delih, k. napredujejo zaradi pomanjkanja tehničnih pripomočkov, zelo pocaai, je zaposlenih okrog 40 delavcev, seveda domačinov. V nevarnosti, da ga odnese voda, je bilo domala tudi že reteško kopališče, ki ga pozna veiika veČina Ljubljančanov. Sora je zaradi svoje toplotp naj idealne jša '-oda aa kopanje in je naravnost zdravilna, ke>r vsebuje, kakor je dokazano, veliko železa. Kot kopalšce so Reteče, kamor prihajajo v vročih poletnih dneh, zlasti pa ob nedeljah ogromne množice kopalcev, res izredno priljubljene. Zahajali so tja že pred leti ki prav zato je bilo pozneje zgrajeno tam tudi železniško postališče. V zadnjih letih eo postale Reteče sploh letovišcarski kraj in je zraslo tam okrog lepo število novih hiš in vil Ob nedeljah prihajajo k Sori v Reteče mnoge družine, ki na bregovih kuhajo in pečejo ter se vesele življenja m sp-rošcenja v božji naravi. Je to najideal-nejši kraj za kampiranje in bi množice kopalcev prav gotovo se narasle ob primernem razumevanju železarske uprave za stvar. Občina Stara Loka in Medvode sta poslali te dni prometnemu ministrstvu prošnjo za nekatere ugodnosti posestnikom kopališč na njunem teritoriju- V prvi vrsti naj se uvedejo kopalne karte po znižanih cenah tudi za vse redne vlake in sicer v času od 1. julija do 15. septembra. Nadalje je potrebno, da se na postajališču Gorenja vas-Reteče ustavlja tudi turistovski vlek, ki vozi ob nedeljah in praznikih. Ta res skromna zahteva je važna, saj je veliko l}udi, ki so se morali doslej voziti ah* samo do Medvod ali pa do Škofje Loke, nakar so bili prisiljenj hoditi dobro uro peš naprej al: nazaj do Reteč, kamor so bili namenjeni. Kopalni vlaJc, ki odhaja vz Ljubljene šele popoldne, je prepozen, saj je v poletju mnogo l|judi, ki hočejo zunaj prebiti ves dan. S primemo uvidevnostjo bi najbrže promet z vlaki narasel in bi se gotovo povečali dohodki železniške uprave. V Retečah izvira tuk nad kopališčem tudi bister, iaredno hladen studenec z izborno pitno vodo, ki se je poslužujejo vsi kopalci. Ta voda tako ugaja, na jo nosii>o Ljubljančani, ki nimajo baš slabe vode, cek> domov v steklenicah. Okolica studentfca je pa precej zanemarjena in ne ustreza h kri jenskim zahtevam. Zato b. morda kazalo ta studenec 0 podporo h kri j enakega zavoda holjee zajeti in ga obzidati. KOLEDAR. Dane«: f3etrtek 13. jnnfja katorfftairi: Anton, Zlatana. Kino Matica: Prodana Venera. Kino Ideal: Arena strasti. Kino Dvor: V svitu sore. Kino slaka: Kneprinjra. čairđaaa. Iti. sklepna produkcija froie fllmatiimi Matice ob 18.16 v Pil harmonični dvorani. Večer ruske zborovske glasbe oh Sd v >siog1ni« glasbeni dvorani. DEŽURNE LEKARNE. Danem: Mr. SuSrrlk. Ma^JSn tr*r 6, Kn- ralt, Gosposvetska cesta 10 ln Bohfne« ded., Cesta 29. oktobra. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 90. vri. Četrtek. 13.: V času obokanja. C Petek, 14.: Zlato tele. A. c/>ota, 15.: V času obiskan ja. B. OPERA Začetek ob 20. ar:. Četrtek. IS. junija: Kratko ždvranje, opera in balet Pefcrufika. Red četrtek. Petek. 14. junija: zaprto. Sobota, 16. Junija: Boccaocio. Red A Nederja, 16. Junija: Oorenjeki stavček. loven. Znižane cene. Premiera Goonodovega »Fauata« bo prihodto# teden. V popolnoma novti re*TJ1 in saeedJbi bo opera potovo na novo pr4-tegndla zanimanje naseda oMOoetva. Smrtna nesreča pri nabiranju šmarnic Jesenice, 13, junija. V ponedeljek popoldne je šel 221etni Lovro Rabič, sin malega posestnika s H rosic« pri Jesenicah, v družbi svojega brata in dveh prijateljev nabirat šmarnice. Ubrati so jo na M<»/aki u j v smeri proti Dovjem. Prišla so do strmega skalovja, kjer so opazili gosto rastoče šmarnice. Lovro je menil, da bi skale preplezali, toda ostati trije tega niso hoteli tvegati, ker se jim je zdelo skalovje prestrmo. Zato so Sri okrog skalovja, Lovro pa je začel plezati. Cez čas so začeli klicati Lovra, ki pa se ni odzval. Mi-sKH so, da je odšel domov, kjer ga pa niso našli. Stikali so po vsej Hrusici v prepričanju, da je morda v kaki gostilni, a je bilo vse zaman, V torek zjutraj so jo se enkrat ubrali na Možaki jo naravnost pod skalovje, kjer so ga videK zadnjikrat. Res so ga našli tam v prepadu vsega razbitega in mrtvega. Padel je kakih 50 m globoko tn priletel tako nesrečno, da je bil najbrže takoj mrtev. Ponesrečenega fanta so prenesli na njegov dom v HruŠico, v sredo popoldne pa so ga pokopali na župnem pokopališču na Jesenicah. Mertni pogrebni SJrrod Občina Ljubljana V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, brat, stric, svak in tast, gospod ŠKULJ RUDOLF, in gostilničar „Pri Amerikancu44 dne 13. t. m. po kratkem trpljenju, v 62. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 15. junija ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica 20, na r^kopaliiče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne IS. junija 1936. Globoko žalujoče rodbine; SKUU, VESEL, LADIH A In BACH -tev. 133 »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. jmrfja 1986. Btrso S. lei. 21-24 ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 GLOBOKO 2N12A.NE CENE Danes ob 4. in 9.15 uri zvečer JO AN A CRAVVFORD v sijajnem filmu PRODANA VENERA Nov Paramountov žurnal DNEVNE VESTI — Planinci, člani SPD! Društvena pravil« SPD določajo v 5 8. c), da izgubi članstvo redni in izredni član SPD, ako kljub opominu v teku prvega polletja ne plača članarine. Člani SPD, ki plačajo članarino po 1. juliju, morajo plačati razen članarine še zamudnino. SPD v Ljubljani vabi planince, ki dosedaj članarine sa 1. 1935 še nieo plačali, da takoj, najkasneje pa do 30. t. m. poravnajo za leto 1935 določene članske prispevke v dmi-štveni pisarni, Aleksandrova cesta 4 ati* po Poštni hranilnici na ček. rač. &L 11.004. — Putnikovi avtobusni izleti. Logarska dolina 16. in- 20. junija. Cena 125 Din. Opatija 23. junija, 195 Din. Prijave za Opat»*o spifjema »Putnike v Ljubljani do 19. junija — Drugi Putnikov avtobusni izlet v Bruxelles bo od 1. do 12. julija. Cena 4135 Din za osebo. Prijave do 24. jtunija. — Popusti za potovanje po češkoslovaških železnicah. Da se olajša potovanje po češkoslovaški, je uprava češkoslovaških železnic dovolila znatne popuste tujim obiskovalcem. Z veljavnostjo od 15. maja do 31. oktobra 1935 se odobrava inozemskii m obiskovalcem češkoslovaške pri najmanj 6dnevnem bivanju 66 in d/ve tretjine ko odstotno znižanje voznine za direktno ali krožno povratno vožnjo. Popust se daje na podlagi nakaznice, veljavne 60 dni, ki jo izdajajo postajni ln prometni uradi po predložitve potnega lista in voznega listka (z normalno ceno) za vožnjo iz obmejne postaje v češkoslovaško. Prodajna cena nakaznice je 5 Kč. Za natančnejšo informacijo te ugodnosti podajamo izvleček iz izvršniHh predpisov, ki eo bili poslani železniškim direkcijam in izvrštijočim uradom: Nakaznice ssne iadajatrt in potrjevati vsak postajni a*i prometni urad na podlagi potnega lista in predloženega voznega listka (vedno za normalno, ne pa znižano ceno) za potovanje z obmejne poetaje do kateregakoli mesta v ČRS. Vozni listki rz notranjih postaj niso pod v zahtevani re-laedjl tiskane. Ako pa bi imetnik nakaznice hotel izvršiti povrat ek po ovinku ali po krožni poti, naj se mu izda krožna vozovnica. Ce se hočete zanesljivo izne-hiti mozoljev, ki se tvorijo zaradi preobilne maščobe na Vasem obrazu, uporabljajte MILO LA TOJA ki ima v sebi med drugim učinkovite snovi iz radioaktivnih vrelcev svetovno znanega kopališča La Toja v Španiji. — Ameriški Slovenci na pamiku >>'or-madie«. J-Normadie«, najnovejši in najraz-košuejši francoski ekspresni paroiik, je po štiridnevai vožnji srečno pristal v New Yoiku. Priborii si je sinji trak Atlantika, kajti še nikdar doslej ni bil Atlantik pre; ma^an v rekordnem času štirih dnah. Tudi naše Slovence, živeče v Ameriki, je 7*.mamila misel, preživeti štiri nepozabne dni v čarobnem okvirju na Oceanu plavajočega mesta. Zato so sklenili organizirati svoj le-•ošnji izlet v domovino na tem bajnem pomorskem velikanu. 50 Ju$?oslovenov, med njimi 30 Slovencev, se je vkrcalo 7. j»unija pod osebnim vodstvom g. Avgusta Kollao-dra iz Cleveianda, na »Normandie«, tej bodo že po 7 dneh prispeli v LjuMjano in sicer julri v petek z brzim vlakom ob 8.50 zjutraj. — Drugo večjo skupino ameriških \xr letnikov, ki jo vodi slovenski zastopnik v NTew Yorfeu g. Leo Zakrajšek, bo pripeljal franoeski prekomornik »Champlain«. Izletniki bodo prispeli v Ljubljano 24. janija. Vsi se bodo udeležbi evherističnesra kongresa v Ljubljani. Pojasnila o njihovem prihodu daje zastopstvo >French Lme< v Ljubljani, Masarvkova cesta §t. 14. — Obsodba* izseljen Ni kega sleparja. Dne 29. novembra 1933 so newyorške oblasti na zahtevo ju gosi o venskega generalnega konzula v New Torkti aretirale javnega Deležnika Dragomara Kostiča, ki je dt«na i Jagodine. Obtožen je bil raznih poneverb. Jugoslo venski državljan* in Jugoslovani v Zedinjenih državah so se obrača ii r.anj v mnogih zapuščinskJh /adevan, Dragomir Kostič pa je denar pobral :n ga roneveril. Prejšnji mesec £,a je povrno fccTišče obsodilo zaradi poneverbe o2 000 dolarjev na dolgo zapouo kazen — Nov dnevnik na Sušaku. V soboto bo pričel na Sušaku izhajati politični dnevnik »Naša sloga« kot glasilo Primorja in Gorskega Rotorja, ki ga bo i »da Jal znanč publicist ln narodni poslanec MIlan Ban^č _ Prošnja artoroobilistom. Av4omobilski klub kr. Jugoslavije, sokolja Ljubljana, obvešča svoje člane o prošnji pripravljalnega odbora za II. evharisticni kongres v Jugoslaviji, da bi dali na razpolago svoje oseb- ne avtomobile za namene kongresa, predvsem aa prevoz raznih o d Učnih gostov. Člani naj sporoče svojo pripravljenost tajništvu kluba ali pa neposredno pripravljalnemu odboru za evharisticni kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7a/I. — Vožnja po desni strani na Koroškem od 15. t m. dalje. Da bi se preprečili morebitni nesporazumi, sitnosti ali celo nezgode ob bližnjih potovanjih v Avstriji, obvešča Avtokiub svoje članstvo in ostale vozače motornih vozil, da bo uvedena v noči od 14. na 15. t. m. in sicer točno opolnoči na Koroškem in vzhodnem Tirolskem vožnja po desni strani cest, prehitevanje po levi strani, torej enako, kakor je pri nas v Jugoslaviji. Od tega dne dalge je razdeljena Avstriija glede vozne 6meri v dva d*la: Tirolsko (celo), majhen del Solnograške in v Koroško, kjer se vozi po desni, ter v ostale pokrajine, kj<*r se vozi še nedaije po levi strani in prehiteva po desni. Pride CLAUDETE COLBERT v sijajnem filmu 30 DNI JE BILA PRINCESA '— Prve žrtve Save pri Zagrebu. Komaj se je začela kopalna sezona, že je 1ia telovadba i'-ce bo samo tt. 20 t m od 17 18., pozneje vsl^l p*£!t**c cdpade Telovadne rbleke naj bratje iS 6tvtre > 'ed čiščenjs omaric • jass* do mov — Uprava. Sokolsko društvo stapanja vaa priredi v nedeljo dne 16 t- m- svoj Javni telovav ni nastop na letnem telovadišču v &te »j* oji vasi Nastopili bodo vel oddelki. uii: starejš' t r3LOVENSEI NARODdična. Ingelena je pazljivo poslušala njegov glas in zdelo se ji je, da odmeva iz njega globoka bolest Hotela ga je vprašati, kaj mu je, pa ni spravila iz sebe niti besedice. Srce ji je začelo močneje utripati, ni pa bilo dovolj močno, da bi izrazilo temu strtemu možu vsaj najmanjše sočutje. Harland je izpustil njeno roko, ki mu je razvnemala kri, in vzkliknil je razočarano: — Ta dežela se mi zdi preveč operna. Ali se lahko tako reče? — Lahko, gospod Harland. — To mesto se mi zdi preveč zadušeno z umetnostjo. Vse se suče okrog umetnikov, ki so že davno mrtvi. Človek mojega kova hodi po njem kakor statist. — Saj lahko odjpotujeva iz Florenee, gospod Harland. Njegova nervozna nestrpnost je naraščala. — Seveda lahko. Toda kam? Kam? Zakaj ta preklicani Muntwyller ne da od sebe nobenega glasu? Morda je v Engadinu že lepo vreme. — Morda. — Po samoti hrepenim, draga gospodična. Ljudi ne morem več gledati. Nežnost je zopet prevzela njeno srce, ko je slišala Harlanda govoriti o hrepenenju po samoti. — Saj lahko Muntwyllerju brzojavi v a. — Da, to tudi storiva in sicer takoj. Vstal je. — Predno pride odgovor, bosta minila najmanj dva dneva. Ali bi ne mogla ta čas kaj ukreniti? Rad hi proč od tod. Krenila sta proti postajališču cestne železnice. Ingelena je spotoma razmišljala. — Ali imate radi morje, gospod Harland? — Mar je tu blizu, morje? — Da, Sredozemsko morje, do katerega imava samo nekaj ur vožnje, — To je sijajno! Zakaj mi tega že preje niste povedali ? Seveda imam rad morje. To se pravi, morje me prav nič | ne zanima, ker sem bil enkrat teden . dni na nekem otoku v Severnem morju, , vendar je pa to nekaj drugega, kakor te bedaste slike. — Napotiva se torej v Viareggio. — Ali je ta mmorje? — Da. —Hajdiva v Viareggio. Upanje, da se bo dalo nekaj organizirati, čeprav je šlo samo za nekaj ur vožnje po železnici, je prebudilo v njem željo po delovanju in ga spravilo v dobro voljo. — Ali lahko še danes odpotujeva? — Seveda. — Imenitno! — Drevi bova že spala pri morju. Ne j smem pozabiti na brzojavko Muntwyl- I lerju. Ah, poglejte gospodična Ingelena, kako lepa je Florenca, kadar jo človek zapušča. Zasmejal se je in bil je vesel kakor šolar, ki se pelje na počitnice. Kmalu sta sedela v vlaku. V Pisi sta morala izstopiti in tam sta zvedela, da odpelje vlak proti Viareggii šele čez dve uri. — To nič ne de, saj lahko ta čas popijeva kavo, — je mesni Harland smeje. Kar je zamišljeno obmolknil in vprašal nekam boječe: Povejte mi, gospodična Ingelena, toda smejali se ml vendar ne boste, da sem slišal praviti o nekakšnem visečem stolpu v Pisi. AH je to morda tu? — Da, gospod Hariand. — O, to moram na videti. Navdušen sem namreč za vse viseče, Pojdiva, gospodična. Sedla sta v avto in se odpeljala. — Ubogo mestece, ta Pisa. Tu • bi niti pokopan ne hotel biti. — Kaj še, — se je zasmejalo dekle. — Baš za pokop je Pisa še posebno prikladna, — Kako to? Ker je tu eno najlepših pokopališč v Italiji. Sicer ga boste pa sami videli. — Vidite, kako se Človek lahko moti Vse to je posledica pomanjkljive izobrazbe. Zagledala sta stolp. — To je imenitno! — je vzkliknil Harland. — Smešen dovtip, AH ttvj morete povedati, zakaj so zgradili ti pri-smojenci stolp poševno? — Najbrž je bila napaka v konstruk-cijL — Vi se pa res na vse razumete in prozaični ste. Napaka v konstrukciji! Zakaj ne potres, prst božji ali sicer kaj romantičnega ? — Za romantiko se ne navdušujem, — je odgovorila Ingelena smeje, — Berlin, Berlin, — se je posmehoval Harland, ko sta izstopila iz tramvaja. Ogledala sta si cerkev in baptist eri j, potem sta pa odšla na Campo Santo. Na pokopališču je počivala tišina poznega popoldneva. Noben glas se ni širil od mrtvih k živim, samo ptičica je na vejici ciprese veselo žvrgolehu Po stebrih so se vile ovijalke in se majale v večernem vetriču, — Gosposko pokopališče, — je dejal Harland, ko sta stopala po krožni stezici. — Pokopališče za kapitaliste. Velik pisan metulj je poleta val počasi nad grobovi — Ce bi mogel izbirati, bi bil raje pokopan v Grenlandiji kakor pa v Pisi. Vi tudi gospodična? — Morda je pa sladko ne biti, gospod Harland. Skrivil je ustne. — Kaj pomenijo te grozne slike? — To je Orcagnev »Triumf smrtif. S silnim odporom je Harland ogledoval trupla treh kraljev, ležeča v odprtih grobovih. Eno je bilo baš začelo razpadati, drugo so razjedali črvi, tretje je bilo pa že okostnjak. — Pa je res sladko ne biti, je dejal Harland in mraz ga je spreletel od gnusa. —Te krasne dame in gospodje, ki jahajo tam mimo, mislijo prav tako, kakor vi, gospod Harland. Sicer pa nič ne škodi, če si človek zatisne nos in zamiži. — Le poglejte to smrt, kako se plazi ta pošast. Tudi ona ima že sive lase, — Ta skupina pokvek in beračev je čisto dobra. Kako hrepeneče se ozirajo po smrti, ki se ne zmeni za nje in gre naprej, da pobere mlade, krepke in mogočne. To je naslikano malo tendenci-jozno, vendar pa posrečeno. Se vam ne zdi, gospod Harland? — Prosvetni film. Kakar pod pritiskom se je vrnil Harland k tem trem grobovom. — Naj gnusne jši so pa le ti trije gni-joči kralji. Človek se mora dati sežgati. Zdaj mi je pa že dovolj tega triumfa smrti. Pojdiva, gospodična. Dolgih korakov je bežal Harland s Campa Santo in kar ni mogel dočakati, da bi se odpeljal naprej. — Kako lepo je to mestece, — je dejal, ko sta se odpeljala iz območja visečega stolpa. Kolika sreča, ko vidi človek zopet žive ljudi, ki jih še ne razjedajo Črvi! Nebo je žarelo kakor ogromen večerni požar. Harland je gledal široko odprtih oči plapolajočo zarjo in vzkliknil je hrepeneče: Živeti mora človek, gospodična Ingelena! Živeti! Živeti! Ruska razstava v Londonu Odsev nekdanje moel, bogastva in sijaja na dvoru V Londonu so priredili rusko razstavo, ki kaže po svojem sijaju ves razkošni luksus v nekdanjih carskih palačah v Rusiji, predvsem v Carskem selu. Tu so zbrane dragocene umetnine, kakršnih ni skoraj nikjer na svetu, ld spominjajo na nekdanjo staro carsko Rusijo. Mnogi ruski, angleški in francoski aristokrati so posodili za razstavo izredno dragocene predmete, da bi bila učinkovitejša in sijajnejša. Vrednost tu nakupičenih dragocenosti se more le težko preceniti. Gotovo je, da ima na tisoče zbranih dragocenih kamnov, klasičnih slik, prastarih rokopisov in drugih izrednosti vrednost, ki prav nič ne zaostaja za milijoni funtov šter-lingoiv, katere so ob priliki jubileja angleškega kraljevskega para prinesli v London iz vseh delov britanskega imperija. V galeriji sHk zbuja predvsem pozornost monumentalni portret Katarine Velike, klasično mojstrsko delo Levic-kega, ki prekaša po svoji učinkovitosti celo krasni doprsni kip Petra Velikega, ki ga je izklesala mojstrska roka Rastre llija. V posebni dvorani pokrivajo cele stene deloma že davno klasične slike, ki predstavljajo prizore z ruskrh dvornih plesov in ki izvirajo iz slovite zbirke Popova, Neprecenljive vrednosti je iz zlatih in srebrnih nitk stkani gobelin Nikolaja L, neprekosljivi z dragocenimi kamni okrašeni oltarski prti, nad vse dragocene so baržunaste in svilene obike iz garderobe carice Elizabete. To umetnostno razstavo izpopolnjujejo dragocene porcelanske posode iz dobe Katarine Velike in čajni service carja Pavla, poleg mnogoštevilnih porcelanskih kipov iz dobe rokokoja. Posebno pozornost zbuja zaradi svojih velikih dragocenih kamnov, ki ga Dva svetova V »Daily Mailu« je te dni objavil angleški državnik VVinston Churchill članek, v katerem se bavi z ustavnimi razmerami v Angliji ter v Ameriki, posebno glede na zadnji sklep vrhovnega sodišča v Washxngtonu, s katerim so bile razveljavljene vse odločbe Roose-veltove vlade o gospodarski obnovi. Med drugim pravi v svojem članScu: V naši državi velja sklep parlamenta, ki dobi na priporočilo odgovornega ministra potrdilo krone, kot zakon. Njegovi pravni veljavnosti se ne more oporekati pred nobenim sodiščem. Za dale- kosežnost pravic krone in parlamenta na nobene meje. Celo največje izpre-membe ustave se morejo izvršiti z navadno večino obeh zbornic in z naknadnim pristankom krone. V Zecfinjenih državah imajo za razliko pisano ustavo, katere izpolnjevanje nadzoruje najvišje sodišče, ki lahko izsili tudi njeno izpolnjevanje. Vsakdo se more pritožiti pred tem sodiščem ter ne samo spraviti v dvom tolmačenje zakona, temveč tudi njegovo pravno veljavnost samo. In če se sodišče izreče zanj, pa naj bi bil lastnik samo par kokoši, postane vse delo zakonodaje in ekseku-tive nično. Da se ustava izpremeni bodisi le v nebistvenih točkah, je potrebna dvetretjinska večina suverenih zveznih držav Severne Amerike. Bodočnost bo pokazala, kateri izmed obeh sistemov je pametnejši. Draga odlikovanja Ob vladarskem jubileju kralja Jurija V. je bilo v Angliji odlikovanih in nagrajenih mnogo ljudi, veliko jih je prejelo tudi razne častne naslove. Naslovi v Angliji so pa precej draga stvar, ker so podvrženi davku. Tako pobira angleški fiskus za vojvodski klobuk 750 funtov, za naslov markija 630 funtov, za DANES ter vsak TOREK in ČETRTEK zvečer KONCERT na vrtu GRAND HOTE L A „UNION" VSAKO NEDELJO popoldne KONCERT v hotelu „BELLEVUE" — IGRA ORKESTER VOJAŠKE GODBE Narodna tiskarna LJUBLJANA PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din RABLJENA KOLESA damska in moška — dobite poceni pri »Promete (nasproti k rižanske cerkve.) 1977 Zdrav, odbran KROMPIR oddaja, dokler še kaj zaloge, 1 kg po Din 1*25 TVRDKA A. VOLK, Ljubljana, Realjeva cesta 24 STAnOVMJA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din SAMSKO STANOVANJE obstoječe iz sobe, kopalnice in predsobe, ali en osobno stanova* nje z veliko sobo, kuhinjo, kopalnico in predsobo v moderni novejši nisi, sredi mesta iščem za 1. julij ali pozneje. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda* pod »Samsko stanovanje 1957<. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ENTEL — AZUR — POSE izvrši ekspresno — Matek A Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj). 54/L VLAGATELJI PRISTOPITE ▼ zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljeve, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/JX 56/L, MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLL LJUBLJANA, Tvrseva ceste 6 (nasproti Nebotičnika) 56/L DRAŽBA najrazličnejših spominskih in galanterijskih predmetov, nožev, ščetk, glavnikov, škarij, britev, trgovske oprave, pohištva, se bo vršila v soboto, dne 15. junija ob 14. uri in naslednje dni v trgovini Marije Mi-helič, Ljubljana, šelenburgova ulica (nasproti kavarne »Zvezda«), z nadaljevanjem v Flori janski ulici št. 32. 1969 krase, ogromni samovar, ki ga je podaril car Pavel metropolitu Platonu v Moskvi. Še bolj zanimiva je zlata čaša, ki jo je podarila Katarina Velika knezu Potem ki mi za god. Izmed zbirke mnogoštevilnih starih rokopisov naj omenimo samo najstarejši ruski evangelij, ki izvira iz 11. stoletja ter so ga ruski aristokrati L 1049. poklonili francoskemu kralju. Posebno velik vtis napravi j a na mnogoštevilne obiskovalce ruske razstave •velika zbirka dragocenih kamnov. Tu stoji poleg drugega posoda za juho iz čistega zlata, ki je bila nekdaj last Ivana Groznega. Samo mnogoštevilne kupe, v katerih je nudil svojim gostom pri raznih pijančevanjih vodko in ki so okrašene z najbolj redkimi dragoceuimi kamni, predstavljajo že ogromno premoženje. V tej zanimivi zbirki je tudi s smaragdi okrašena kaseta za tobak, katere vrednost cenijo na 12.000 funtov. V neki drugi dvorani občudujejo palico, katere ročaj predstavlja Katarino Veliko. Ta ročaj je izdelan iz čistega kristala in je kipec, ki ga predstavlja umetniško dovršeno izrezan. Nazvečjo zanimivost pa seveda predstavlja zbirka diamantov zadnjega carja. Tu so zbrane vse pomembnejše dragocenosti, ki jih je zbral tragično umrli poslednji vladar vseh Rusov v teku desetletij, v kolikor jih niso zaplenili bolj-ševiki in obdržali v Rusiji. V tej zbirki se nahajajo držaji palic, obsuti z demanti, peresni ki iz smaragden-, okviri za fotografije iz safirov in druge redkosti. Najdragocenejši predmet v tej zbirki je takozvana Jusupova ogrlica iz velikih modrikastih diamantov, med katerimi je v sredi ogromni črni biser Asra, ki je eden izmed najbolj dragocenih na svetu. grofovsko čast 530 funtov, a naslov viscounta stane 430, barona 330 in ba-roneta 285 funtov. Vsak, ki je počašćen z naslovoma, pa mora precej žrtvovati tudfi za toaleto, ki odgovarja njegovi časti in pa za grb, M si ga sme poljubno izbrati ali izmisliti. Matuschka ponovno posojen Madžarom Atentatorja Silvestra Matuschko, ki je svoj čas povzročil veMko železniško nesrečo pri Biatorbagyju in ki sedaj prestaja svojo kazen v jetmšnici Stem v Avstriji, bo po vesteh iz Budimpešte ponovno poslan na Madžarsko, ker ga madžarsko sodišče potrebuje za razpravo o njegovem prizivu proti obsodbi za- radi omenjenega atentata. Dunajsko kazensko sodišče je že prejelo prošnjo oblasti, naj bi Matuschko vnovič posodili za proces. Prošnji bodo bržkone v kratkem ugodili ter bo torej Matuschka že tretjič poslan na Madžarsko, nakar ga bodo zopet vrnili v Avstrijo, da prestane najprej tu svojo kazen. Izpopolnitev angleških železnic Kakor drugod, kjer je močno razvit avtomobilski promet, se tudi v Angliji opaža znatno nazadovanje v osebnem železniškem prometu. Da vzdrže konkurenco, so sedaj pričeli Angleži po zgle-čm Američanov uvažati prave luksuzne vlake, ki bodo nudili vso udobnost. V bodoče bodo v Angliji vlaki opremljeni z radiem, daljngledi, kosmetičnimi salom, brivmeami, kopalnicami, plesnimi in telovadnimi dvoranami in bari. Urejene bodo tudi posebne sobe s steno-grafkami in strojepiskami, ki bodo potnikom na razpolago, pisale pisma in oddajale brzojavke. Seveda je vprašanje, če bodo kljub temu zopet pridobili občinstvo za potovanje po železnici. Zverinstvo ljubimca O nenavadno surovem zločinu je te dni razpravljalo porotno sodišče v Leo-bnu v Avstriji. Zagovarjati se je moral 26 letni ključavničarski pomočnik Sieg-fried Sbaschnigg iz Kapfenberga, ki je imel razmerje z 21 letno služkinjo Av-gusto Schmied in z njo tudi otroka. Ker je bil brez posla, je morala Avgusta sama skrbeti za otroka in zato je tudi hotela razmerje s Sbaschniggom prekiniti Dogovorila se je za sestanek 19. maja, na katerem je hotela dati ljub-čku za vedno slovo. Po sestanku jo je spremil Sbaschnigg domov. Na stanovanju je prosil njeno mater, naj dovoJi. da gre Avgusta še enkrat z njim v kino. Čeprav nerada, je mati pristala. Par je odšel v Bruck ob Muri. ker pa sta kino zamudila, sta odšla na sprehod. Nenadoma se je začel Sbaschnigg prepirati in ko mu ljubica ni hotela dati poljuba, je planil ves divji na njo, jo treščil ob tla in jo začei daviti. Dekle se ga je krepko otepalo in ko je videl, da ji ne more do živega, ji je najprej odgriznil nos, nato pa ji s palcem utisnil levo oko, ki ga je potem še iztrgal, hotel pa ji je tudi desno. Ko je videl dekle vso okrvavljeno, se je ustrašil, naročil avtotaksi in jo odpeljal v bolnico. Nato se je odpeliai k njenim stnr sem in povedal, da je Avgusta v bolnici. Starši so videli, da je njegova obleka krvava in so ga vprašali, kaj se je zgodilo. Tedaj je Sbaschnigg hladnokrvno odvrnil, da nič posebnega. Sam je še spremil starše do avtomobila in se z njimi odpeljal v Bruck, kjer je pa pobegnil. Pri razpravi se je zagovarjal s topno duševno zmedenostjo. Obsojen je bil na dve in pol leta težke ječe, kar je za njegov razmerama težak zločin res malo. OLimiiijski zvon, simbol XI. olimpijskih iger L 1936 v Berlinu z napisom: »Kličem mladino sveta.« Za poživitev gos; darstva na kmetih Litija, 11. jMiik-j.i Zgodovina rmr bo o sklepu občnega zbora obvestil našo javnost. Prepričani smo, da se bo na ta način poživilo naše gospodarstvo. Vlagatelji se bodo spet pojavili, saj bodo dobili zagotovilo, da bodo njihove nove vloge na razpolago za termin, ki ga bodo določili, z njihovimi vlogami pa se bo pomagalo tudi mnogim kratkoročnim dolžnikom. Občni zbor je ugotovil tudi razne neskladnosti zakona o zaščiti kmetov. Prav ta zakon je zavrl poslovanje naših denarnih zavodov. Razen malega odstotka upravičenih je zaščitil tudi veliko večino takih, ki jim to le škoduje. Saj vedo upravni odbori hranilnih zavodov sami, koga je treba zaščititi, komu je treba pomagati z odložitvijo terjatev. Moderen nesporazum. Neki mladenič je prišel že večkrat v hišo. Naposled je rekla mati svop hčerki: »Fant mi zelo ugaja«. Vsa ogorčena jo je hčerka zavrnila: »Ali mama, saj imaš vendar papana! Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno Fran J del usta Oton Cnrlstttt. — Vsi ? Ljubi jam.