Psštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 115. Posamezna številka Dia 1 —. IJiTO Hi. iah*J* ysak dan opoldne, tevzemži nedelj in pra7,nikov. &tam£a* najočruna: V Ljubljani In po pošti; | Din 20'—, inozemstvo Din 80'—» Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: &GSON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamk* za odgovor. Itačun pri poštnem 6ek* uradu štev. 12U53S. Nesprejemljive nettunske konvencije. V »Slobcdni Tribuni« sporoča dr. J u - Yx\ M o ga n s glavne točke nettunskih ioaveueij, ki jih ima v kratkem ratifi- naša skupščina. Po teh konvenci- ,a naša država sprejela sledeče obveze: j.-1; Pijanski državljani (ljaši ljudje, oni'S° 'z nezavednosti ali profitarstva P n'ali za Italijo. Op. ured.) imajo pra-Posluževati se na sodiščih in v ura-’h .^lijanskega jezika, imajo pravico .. ltaliiauskih šol. Notarji morajo na &k ki se nahajajo med Kaptrido in ^reluko, preidejo v last reške občine. Zakoni in naredbe agrarne refor-. ei ki veljajo v naši državi, ne velja-italijanske državljane v Dalmaci-in v bodoče se ne sme glede agrarne reforme za Italijane v Dalmaciji ničesar odrediti, če ne bi tega odobrila italijanska vlada. i ’rako dr. Mogan in samo bati se mo- ram. da so nettunske pogodbe v resni- v< Se za nas, kakor pa poroča dr, lcgan. *^isnio nobeni nacionalni šovinisti in e,»o, da tistih par renegatov ki je iz Profitarstva ali nezavednosti optiralo za Italijo, ne more pomeniti nove nevar nesti. Toda za to pa bi bile moralne po sledice tem težje. Kajti sprejem nettunskih konvencij bi pomenil, da naša država daje nagrade onim, ki so jo iz pro-fitarstva izdali. Pljunili bi zato na svojo čast, če bi sprejeli nettunske konven-ciie v sedanji obliki. , 'oda izdali bi tudi svojo gospodarsko odočnost. Že danes vlada lakota v Dalmaciji, ker ni dela Če pa obveljajo Zlast; s& vedtio izrinjen iz Dalmacije. ,, ‘e’ *©r se daje Italijanom pravica, w"l!f k01ivencije,' potem je naš de-Zla" da 1"'" se aaJe 'že . ' noten° nakupujejo naša posestva. nov “ gospodarska pozicija Italija- ljajo nredl!!'aCiji nad vse sillia’ Če J*™' lon> našen-«7'0116 kom'encije, potem je po-v • gospodarstva neizbežen. JI*™**** pa je določba glede e Dorine. že samo to, da se Ita-.upa predložiti nam tako zahtevo, Pomeni za nas najtežjo razžalitev. Za-igrana je naša svoboda, onečaščeno naše ime, če bi obveljala tudi ta italijanska zahteva. Že-limo živeti v miru z vsemi sosedi; pa '*«li i Italijo. Toda nettunske konvencije ^i&o pod nobenim pogojem sprejemlji-in če bodo vseeno sprejete, potem pa- de vsa krivda na Beograd. Protiofenziva pašičevcev. In te krivde mu naš narod nikdar ne °P»osti! Beograd, 26. maja. Čeprav je v Beogradu le malo poslancev, se je vendar včeraj jasno videlo, da stojimo neposredno pred zasedanjem parlamenta, in sicer pred zasedanjem, ki obeta prinesti ostro in ogorčeno borbo med radikali in med opozicijskimi strankami. Prvi dan sestanka parlamenta, to je današnji dan, ko je na dnevnem redu izvolitev drugega podpredsednika skupščine na mesto dr. Šibenika, ki je vstopil v vlado kot minister za agrarno reformo, se ne pričakuje s posebnim zanimanjem. Več ko gotovo je, da bo izvoljen za podpredsednika radičevski poslanec Preka. S tem večjo nestrpnostjo in bojevitostjo pa se pričakuje seja, ki bo v petek, ko se bo razpravljalo zopet o korupcijskih interpelacijah, katere je kakor znano, na novo vložila opozicija. Za ta novi kritičen dan v parlamentu so se radikali pripravljali že ves čas od zadnje velike razprave dne 11. t. m. in so te priprave že tudi razkrili. Oni namreč nameravajo izvesti protiofenzivo na opozicijo in vložiti s svoje strani interpelacije, s katerimi hočejo zadeti nekatere uglednejše posameznike iz vrst opozicije. Dalje so tudi že pripravili svoj načrt zakona o pobijanju korupcije Cilj radikalskega prizadevanja je precej jasen. Akcija proti korupciji bi se imela tako razdvojiti in napraviti tako splošna, da se čim najbolj razblini, če se I že ne more popolnoma potlačiti vseh afer Radeta Pašiča. Sicer pa se v političnih krogih pojavljajo zopet običajne kombinacije, ki za j sedaj še sicer nimajo nikake stvarne pod- j lage, ki pa jih moramo kot vestni kro- j nisti beležiti. Iz razgovorov s politiki iz najbližje Pašičeve okolice se je dalo ugotoviti, da smatrajo pašičevci položaj za jako resen, če že ne kritičen. Skoro soglasno vsi zagotavljajo, da bo morala ta vlada podati ostavko, brž ko se povrne kralj s svojega potovanja v Beograd. Glede izhoda iz te krize, ki bo sledila, pasi-čevci ponavljajo svojo staro trditev, da bo gotovo dobil Pašič volilni mandat, kar pa je samo prazna pobožna želja. Druga večja skupina radikalov, ki se v centrumu zbira okrog predsednika vlade Uzunoviča, ne smatra položaja tako kritičnim in zatrjuje, da jo bo Uzunovič srečno izvozil iz te situacije in da bo nadaljeval z zakonodajnim delom v narodni skupščini, do velikih skupščinskih počitnic. Težkoče s korupcijskimi interpelacijami bi se premagale s tem, da bi se v vladi sestavil kompromisni predlog za prehod na dnevni red ter da bi se izvolil tudi anketni odbor, in sicer, če le mogoče, že v petek. Za tem pa bi vlada predložila skupščini nekoliko zakonskih načrtov, ki so že dolgo časa najavljeni. Med prvimi bi se imel predložiti tudi zakonski načrt o pobijanju korupcije. RADIKALI VLOŽILI DVE INTERPELLACIJI PROTI DEMOKRATOM JOJIČU IN KUMANUDIJU. Beograd, 26. maja. Za včeraj popoldne je bila napovedana seja radikalskega poslanskega kluba. Do te seje pa ni prišlo, ker večine poslancev ni bilo v Beogradu; kar pa jih je bilo tam, so se udeležili pogreba poslanca Joče Jovanoviča. Po povratku s pogreba so odšli radikalni poslanci v svoj klub in se tam posvetovali z Uzunovičem. Pašiča sploh ni bilo v klub, čeprav je bila seja napovedana. V radikalnem klubu se je največ govorilo o akciji proti korupciji, ki bi jo izvedla radikalna stranka. Razpravljalo se je tudi o osnutku zakona proti korupciji, ki je tudi v glavnih potezah redigiran. Večina poslancev je izražala željo, naj se protikorupcijska akcija razširi tako, da se v narodni skupščini vloži več interpelacij proti posameznim članom opozicije, ki so bili na ministrskih položajih. ^v’e teki interpelaciji so radikali že vče-'aj vložili. Prva se nanaša na demokrat-s 'ega poslanca Risto Jojiča, bivšega mi-nistra za socialno politiko, druga pa na dr. humanudija, bivšega finančnega mi- JOVAN CVIJIČ NEVARNO OBOLEL. Beograd, 26. maja. Znani učenjak Jovan Cvijič je zadnje dni resno obolel. Njegova bolezen je posledica njegovih napornih potovanj po Balkanu, ki jih je izvršil v znastvene namene. Cvijičevo stanje je zelo resno, vendar je upati, da še okreva. DANES BO IZREČENA SODBA V FAL-ZIFIKATORSKEM PROCESU. Budapešta, ‘25. maja. Danes so govorili posamezni obtoženci. Prvi je govoril Nadossj-. Izjavlja, da ^ se Čuti krivega. Sodbo sprejema s krščansko lidanostjo in prosi sodišče, da bi vse druge obtožence milo sodilo, ker je iz njihovih izjav jasno, da so se dali zapeljati k potvarjanju bankovcev samo vsled tega, ker so znali, da je tudi on udeležen pri stvari. Princ Windisehgratz pa nastopa čisto drugače. Pravi, da je1 bil vzgojen kot vojak in je ostal zvest svoji prisegi. Po- nistra. V interpelacijah se obema poslancema očitajo razne zlorabe. Naslovljeni sta interpelaciji na ministra za socialno politiko in na finančnega ministra. Prvo interpelacijo so podpisali med drugimi Aleksič, Ivaniševič, Dragovič, Ljuba Živ-kovič in Franiševič. Interpelacija obsega 14 točk in utemeljitev ter zahteva od ministra natančnejših pojasnil. Drugo interpelacijo so-podpisali poslanci Miodrag Vasič, Živko Popovič, Kosta Aleksič, dr. Radonjič, Ilija Mihajlovič in Toma Popovič. V interpelaciji je govora o raznih zlorabah bivšega finančnega ministra Kumanudija, zlasti o priliki izmenjave novčanic in Blairovega posojila v zvezi z Balkansko banko in z ministrovim pomočnikom Dušanom Plavšičem. Poleg teli interpelacij namerava radi-kalski klub vložiti že nekaj interpelacij proti posemaznim uglednim članom opozicije, ki so od osvobojenja do danes na visokih položajih sodelovali pri delu vla-I de. — Seja radikalnega kluba bo danes j dopoldne. sebne razmere zahtevajo tudi poseben način boja. Zato pričakuje kazen s ponosom. Ve, da je glavni krivec in zato prosi, da se njega najstrožje kaznuje in da se ostale oprosti, ker so bili večinoma vsi vojaki, ki so morali ubogati poveljem. Sodba se razglasi danes ob 6. uri popoldan. Obširen delovni program finančnega ministra, Beograd, 26. maja. Finančni minister dr. Perič je glede vprašanja sanacije naših financ podal izjavo, v kateri med drugim pravi, da je že predložil narodni skupščini zakonski predlog o izenačenju neposrednih davkov in da bo skrbel, da se ta predlog čimprej uzakoni, s čimer se bodo davki v vsej državi izenačili. V vprašanju dinarja in valutne politike bo nadaljeval finančni minister dosedanje delo po istih načelih, po katerih se je to vprašanje doslej obravnavalo, ter bo v sporazumu z Narodno banko delal na stabilizacijo vrednosti dinarja. To politiko izvajajo isti zastopniki Narodne banke, ki so jo že dosedaj vodili skupno s pristojnim generalnim direktorjem finančnega ministrstva. Kar se tiče saniranja finančnih razmer, bo minister gledal, da se že presedanjem preračunu pri vseh postavkah, kjer to glede na neobhodne državne ]X)trel>e le količkaj gre, kolikor mogoče štedi. Pripravil bo tudi vse za izdelavo proračuna za naslednje proračunsko leto. V zvezi z varčevanjem je tudi načrt zakona o centralni upravi, ki ga je minister dr. Srskič že1 predložil Narodni skupščini. Uredbe o novi organizaciji ministrstev se bodo izdale ob določenem času tako, da se bodo spremembe že lahko pri izdelavi prihodnjega proračuna upoštevale in izkoristile. Pričakovati je temeljite redukcije uradov in uradništva. Za delo na saniranju financ in zboljšanju gospodarskih razmer bo, kolikor je on za to pristojen, izdelal določen načrt. V tej smeri je imel že posvetovanja z svojimi podtajniki in generalnimi direktorji. Teh posvetovanj pa ne bo imel samo v Beogradu, temveč bo šel tudi v ra/ne kraje naše1 domovine. Tako namerava že 29. t. m. odpotovati # Zagreb, kjer bo sprejel več višjih uradnikov svojega resora, a poleg tega tudi zastopnike-raznih gospodarskih institucij. UMOR PETLJURE. Pariz, 25. maja. Bivši guverner Ukra-jiine, general Petljura, je bil od nekega Ukrajinca na cesti ubit. Atentator je bil prijet. Pri zaslišanju je izjavil, da je ubil Petljuro, ker je ta dal svoječasno pomo-riti .mnogo Židov. POLJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ZA DIKTATURO. Varšava, 26. maja. Ministrski predv-sednik Bartel je izjavil, da bi bil Poljski potreben diktatorski režim za vzpostavitev miru in reda. FRANCIJA ODKLONILA VSAKA POGAJANJA Z ABDELKRIMOM. Pariz, 26. maja. Včeraj se se sestal ministrski senat, ki se je bavil z najuo-vejše mirovno ponudbo AbdeJkrimovo. Abdelkrim prosi, da se ustavijo sovražnosti. Enake ponudbo je prejela Španija. Vlada na to ponudbo ne bo odgovorila, ker stoji na stališču, da je Adbel-krim izgubil igro in nima več pravice govoriti v imenu domačih plemen, pri katerih je izgubil vso avtoriteto. Francosko - španske čete napredujejo. IZBRUH OGNJENIKA V TOKIU. Tokio, 26. maja. Včeraj popoldne je v Hokaidu iznova začel delovati že davno ugasli ognjenik Tokasi. Izbruh je bil strašen. Celo noč je ognjenik sipal gorečo lavo in kamenje. Celi kraji so bili zasuti. Ob tej priliki je bilo zasutih tudi 120 oseb v nekem premogovniku. V drugih kritjih je na tisoče ljudi doletela smrt. ORLANDO — UMRL. Livorno, 25. maja. Bivši italijanski ministrski predsednik Orlando je danes tu umrl. Orlando je bil odličen član italijanske liberalne stranke. Nekaj časa je šel s fašisti, skoraj pa se je z njimi popolnoma sprl. Od tedaj se ni več udeleževal političnega življenja. NOVA REPUBLIKA. Pariz, 25. maja. Francoski vrhovni komisar v Siriji De Jouvenel je proglasil usianovitev libanonske republike. Dr. Karlu Trillerju v slovo. Kakor strela z jasnega spomlad nega dneva m« j« zadek vest: da ni več med nami vrlega druga moje dobe, kristalnočistega .značaja, uzornega narodnega delavca, iskrenega rodoljuba in Slovana — dr. Karla Trillerja. In pa tako nepričakovano! Ako nas vest o kaki bolehni ali nezgodi pripravi na morebitno bridko izgube drage nam osebe, odličnega rojaka, iedaj se že pripravljamo v duši na najhujšo vesi, .ni imel celo vrsto politiških procesov, ki sem mu jih preskrbel s svojimi tiskovnimi pravdami in v boju za slovensko poroto. Mož je za takratno dobo izvrstno izpolnjeval svojo nalogo, kajti njegova brezobzirnost, oprta na sposobnost, je ukrotila vse nasprotnike ... Dr. Triller pa ni prišel v Gorico, marveč je šel v — Tolmin, kjer je kaj kmalu postal pravi Tolminec, priljubljen in spoštovan kakor nikdo drugi od očeta dr. Karla Lavriča dalje. Ali naš nenaravno hitri razvoj v Gorici sami je zahteval novih delavcev, zlasti na sodnijah, a za vsestransko iarodno delo so bili posetao v tistih časih odvetniki najneod-vrsnejse moči. Zato sem na vs£ lcriplje prigovarjal dr. H. Turni, da se posveti odvetnd-.štvu. On je smatral za ideal, da bo okrajni sodnik kje v Komnu ali Sežani, kjer bi imel najhvaležnejše polje v uradu in tudi v politiki, da bi mogel veliko koristiti narodu. Končno .so kombinacije z dež. zborom nanesle, da je le vstopil v pisarno dr. Staniča. Ko je bil dr. Tuma na tem, da otvori svojo pisarno v Gorici, je njegova politiška zaposlenost (bil je tudi deželni odbornik) zahtevala, da ima v Na Dunaju 22. maja 1926. pisarni družabnika. — šel sem v Postojno do dr. Dragotina Treota in potem še v Kamnik do višje 'instance (v tem oziru njegova soproga, ki je bila tam na letovišču), da se otia odloči za Trst ali — Gorico. Moji raziogi so (bili tako prepričevalni in mikavni, da sta se odločila za Gorico. — Dr. Treo je potem privabil dr. Puca, novega mladega delavca, in tako je tista moja pot v Kamnik dala .sedanji ljubljanski »Sodi« predsednika in uredniku »N. Dnevnika zagovornika — dr. Drag. Marušiča. Drugače bi dr. Puca v Gorico ne bito in dr. Marušič bi šel po drugih potih! — Torej: kleine Ursachen, grosse \Virkun-gen, ali: Slučaji, ki niso slučaji! Med te slučaje štejem tudi, da je ta naš dr. Treo "v Ljubljani družabnik Trillerju. Želim vsaj njemu, da bi še dolgo hodil po iz-oranih potih svojega prijatelja in druga, ki ga je kruta usoda iztrgala tako nasilno iz naše srede in njegove družbe. Dr. Triller je našel v Tolminu rodovitna tla za svojo delavnost: v narodnih društvih in v tolminski družbi. — V družbi inteli-gentov je takrat nastal hud razdor vsled spora med okrajnim glavarjem Princigom in vo diteljeni okrajne sodnije Matevžem Primožičem. Dr. Triller je bil seveda na strani Primožiča ali imel je težavno stališče, ki mu je zagrenilo bivanje v Tolminu da je komaj čakal .prilike, ko se bo mogel zopet vrniti v Ljubljano, kamor ga je vedno vabil in končno tudi zvabil — dr. Ivan Tavčar, ki je rabil tako čilo in zvesto moč za politiško delo narodne 'ali »arodno-napredne stranke. Kako priljubljen je bil dr. Triller v vsem okraju, je viden dokaz tudi to, da je bila planinska koča na Krnu krščena na njegovo ime. Jaz nisem bil nikdar hribolazec; moja največja tura je bila nekoč na vrh Matajurja, — ali Trillerju na čast sem sopihal tudi jaz na Krn. Lepa slavnost je to bila! In veliko nas je bilo tam gori. Prijatelj dr. Kušar iz Kranja jo je primahal kar s harmoniko na hrbtu in nas je zabaval, da so nam solze tekle po licih. — Bilo je tudi nekaj Čehov, med njimi velik prijatelj našega naroda in naših planin prof. Chodounskv iz Prage. In med mnogimi govorancami se je tam gori ob sivem očaku Krnu razlegala tudi češka beseda, ki je na-glašala našo vzajemno ljubezen. Prof. Clio-dounskemu sem češki odgovoril jaz in nazdravil ... »prukopnikum česko-slovinskeho pobratimstvi', kar je z vidnim zadovoljstvom zvesto poslušal in odobraval on — bodoči predsednik Češkoslo vensko - jugoslovanske Lige dr. Karol Triler. — To so spomini, to so spomini! Krn — Trillerjeva koča, o kateri ni več sledu, kakor se izgubljajo mnogi sledovi zlatih srečnih dni, o katerih je izrekel Italijan ‘tako lepo. da: bilo je bolje — ko je bilo slabše! 'Zlata naša podkrnska duša Kimona Rutarja ni kmalu koga vzljubila, ali dr. Trillerja je ljubil /. iskreno ljubeznijo najboljšega prijatelja. Tudi mene je imel zelo. zelo rad. Kljub mojemu srditemu razkolu z dr. Gregorčičem, Id je bii njegov podkrnski ožji rojak in prijatelj, ni nikdar pozabil priti k meni, ko je prihajal v Gorico. In vselej, ko sem bil v Ljubljani, je bil Rutar ves čas moja glavna družba. In nikdar ni pozabil reči: Danes pa pojdiva k Trillerju in gospej na dom! Pa sva šla tja proti Štruklju in gori v prvo nadstropje, kjer sva bila vedno dobrodošla draga gosta. Spomini na dr. Trillerja bi mogli napolniti obširno knjigo. Nerad pa bi pisal o njegovih nazorih o — sedanjem položaju v Ljubljani, o katerih sva si bila .esvih misli, samo da jih jaz ne prikrivam, on pa je menil, da bolje služi narodnim interesom, ako obesi nehvaležno politiko na kol. Ni mu bilo dano dočakati, da se zjasni nebo na našem politiškem obnebju v Sloveniji in legel je nenadno v grob, ki nam je ugrabil to plemenito srce, to zlato .slovansko dušo. Čast in slava njegovemu spominu! Njegovi zvesti družici pa moje globoko sožalje! A. Gabršček. »Štedljivi osrednji in zapravljivi okrožni urad “ Na napad »Orjunec se je oglasilo tudi »Jutro in v članku, kako se upravlja denar socialnega zavarovanja, navedlo skoraj popolnoma iste številke ko središnji ure I. Razlika je samo v tem, da je >Jutro* številke zaokrožilo. In tako ugotavlja »Jutro«, da je osrednji urad izplačal za 850.000 Din več, kakor pa je imel iz Slovenije vplačaftega denarja na raziiolago. Tudi matematike »Jutra«, ki je sumljivo podobna matematiki osrednjega urada, ne razumemo, kajti osrednji urad je po lastnem in priznanju »Jutra« prejel iz Slovenije okroglo 15,000.000 Din izdal pa samo 8,850.000 Din tako ostane prebitek okroglo 6,150.000 Din Kako moreta osrednji urad in »Jutnv spričo teh številk, ki so, čeprav zaokrožene, pa vendar dosti jasne, trditi, da je bilo v Sloveniji 850.000 Din več plačanih, nego je bilo prejetih. Ali smatrata morda tudi hranilne vloge v znesku 7,189.942 Din za izdatek? Ako smatrate to trditev za resno, zaslužite, gospodje, da se vas da v špirit. Tako norčevanje iz slovenske javnosti, ki zna tudi nekoliko računati, je pa vendarle nekoliko predebelo. Iz Slovenije je osrednji urad preje, kakor sam priznava,' okroglo 15,000.000 Din K temu je prišteti stroške za zgradbo na Miklošičevi cesti, ki jih samo »Jutro« mimogrede sramežljivo omenja, okreglo 13,000.000 Din skupno okroglo 28,000.000 Din Izdatki za Slovenijo 8,850.000 Din Prebitek osrednjega urada iz Slovenije znaša okroglo 19,150.000 Din Ta prebitek je iz hranilnih vlog in i/. vrednosti zgradbe na Miklošičevi cesti, ki je last osrednjega urada. V prejšnjih člankih smo povedali, da sta ljubljansko poslopje začela graditi bivša okr. bolniška blagajna in Delavska zavarovalnica zoper nezgode iz lastnih sredstev v času, ko še ni bilo osrednjega urada. Tudi Pokrajinski pokojninski sklad je prispel 2,500.000 l)in, ki jih je pa okrožni urad za časa ministrovanja dr. Žerjava moral vrniti. Pripominjamo, dii se pokrajinski pokojninski sklad dotira s prispevki Trboveljske premogokopne družbe, ki plačuje po 50 Din od vagona premoga, bi bilo morda neprijetno, če bi sklad prišel v »nevarnost« in bi TPD morala nekoliko globlje poseči v žep. Kaj za to, če stari rent-niki in njih svojc-i ne bodo imeli pravice do brezplačnega modernega zdravljenja v novem ambulatoriju. Leta 1922 je osrednji urad gradnjo ustavil, pod pretvezo, da je poslopje preveliko in predrago. Pozneje je po dolgotrajnih pogajanjih dovolil za več nego dve tretjini manjšo zgradbo, katere rentabiliteta je pa več nego dvomljiva. 'Dosegel se je sporazum, da se zgradba financira v prvi vrsti iz likvidacijske imovine bivše začasne delavske zavarovalnice zor>er nezgode, kolikor bi ta ne zadoščala, pa s tekočimi prispevki nezgodnega zavarovanja po novem zakonu. Dogovorjeno je bilo, da sme okrožni urad od 1. julija 1922 do HI. decembra 1925 porabiti 70% teh prispevkov, ki ■so i>o zakonu tast osrednjega urada, ostanek, t. j. 80%, pa oddaiti osrednjemu uradu. Iz tega sledi, da je dobil osrednji urad iz Slovenije več, nego on trdi, kajti računati mora tudi vrednost -zgradbe, ki je zgrajena na njegovo ime in njegov račun. Prvotno je bila sedanja zgradba proračunjena na 9.5 milj. Din, kopa- lišče pa na 1.5 milj. Din; torej skupaj na 11 milijonov Din. Ker se je preveč >štedljivo>-gradilo, se je preračunani znesek prekoračil za skoro 2 milj. Din. Naj odpre osrednji urad svoj račun rentabilitete — hiša je po zakonu iri dejansko njegova last — pa bo našel v njem znesek 13,000.000 Din, ki ga je tudi prišteti k prispevkom Slovenije. Osrednji urad trdi, da je prejel od 1. julija 192'J do 30. aprila 1926 na nezgodno-zavarovalnih prispevkih iz Slovenije 'samo 9,318.000 Din. V resnici je v tem znesku zapopadeiiih za dobo od 1. julija 1922 do 31. decembra 1925 samo 30%, od 1. januarja do 30. aprila 1926 pa 100% nezgodno-zavarovi.iluih prispevkov, kolikor iso jih delodajalci pač plačali in jih je okrožni urad oddal. Manjkajočih 70% za dobo od 1. julija 1922 do 31. decembra 1925, ako se je sploh vseh 70% porabilo, pa stvori vrednost zgradbe, ki jo je prišteti, iako da je y resnici prispevala ne samo 9 miij. .->18.000 Din, ampak mijnianje 22 milijonov dinarjev. Osrednji urad nam je s svojimi številkami storil veliiko uslugo, ker te dokazujejo, da je Slovenija tisto kolibo na Miklošičevi cesti sama plačala, last pa bo osrednjega urada. Kes je sicer, da je investirani kapital po zakonu lasi osrednjega urada, toda tega on ne zgubi, ker ga bo moral okrožni urad večinoma sam obrestovati in amortizirati. (Dalje prih.) Politične vesti. = Novo razočaranje. Esdeesarski listi so pridno pisali, da bosia Radičeva govora v Somboru in Stari Pazovi nevarna za obstoj vlade. Pa se je zopet enkrat izkazalo, da so vsa esdeesarska prerokovanja od muh. St. Radič je mnogo govoril in ni ničesar prikrival, toda vse, kar je povedal, je tako res, da ne more nihče ugovarjati. In tako mora g. Sv. Pribičevič tudi po svojem 80. .-hodu kon-statirati, da sporazum še vedno živi, da pa zelo slabo živi v opoziciji — njegova dična SDS. = Stjepan Radič o vladi. Na shodu v Stari Pazovi je dejal -St. Radič o vladi sledeče Imamo dobro vlado, a bi mogli imeti tudi boljšo, toda današnja vlada — imenujem le tri ministre — je dobra. Naš ministrski predsednik je gospodar. Ni ravno kmet, ki orje in koplje, a je gospodar, ki ga imajo vsi radi. Rodom je iz Niša. Družba, v kateri se giblje, so kmetje. Njegov najboljši drug, poslanec S r e č k o v i č, je kmet od pluga in motike, ali kakor sam pravi: Jaz sem od čistokrvne kmetske pasme. Drugi je finančni minister, ki ima največ posla z bankovci, z milijardami. Je io kmečki sin iz Mačve, ki ima brate, ki orjejo in kopljejo na polju in sedaj, ko pride poleije, odide tja na počitnice, ker je zanj najlepše življenje med svojimi brati. To je popolen se-ljaški duh. To 'je velik napredek proti prejšnjemu ministru, ki je bil bankarski in vsakogar. (Klic: Doli ž njim!) Ni treba doti ž njim, ker je že doli! In tretji je železniški minister, naobražen in vse skozi pošten človek. To je Vasa Jovanovič, ki ima sicer le malo posla s kmetskim isvetom, ki pa je izbran v bihačkem okraju, kjer se ljudje ne šalijo: Če nisi pošten, ne pridi nam pred oči! Ti trije ministri dajo značaj in obiležje sedanji vladi. Oni so ta plug. ki globoko orje, da izgine trnje korupcije. Sedaj treba samo dobrega semena, to pa so dobri zakoni. Gospoda pa je preje delala zakone, ki so bili prave mišnice, v katere se je revež vsak hip ujel... In zato treba, da dela skupščina zakone. = Katere zakone treba skleniti? O tem je St. Radič obširno govoril v Stari Pazovi in dejal, da treba najprej izenačiti davke. V tem oziru je zakonski načrt že izdelan in če ne bo delala opozicija neprilik, bo zakon v juniju od skupščine izglasovan. Dalje treba odpraviti davek na nove kmetske hiše. Ministrski predsednik Uzunovič je v tem oziru dejal: Če smo mi seljaška država, potem treba tudi kmečko hišo oprostiti od davka.; — Nato pride na vrsto zakon o segregaciji in zakon o nošenju orožja. Vsak poštenjak ima pravico, da ima orožje in sicer brez takse. Danes pa je tako. da imajo lopovi orožje, poštenjaki pa so brez njega. — Koncem junija mora priti na vrsto občinski zakon. Ne gre, da upravljajo občine komisarji, če so dobri, jih bomo sami izvolili. Toda drugi nimajo pravice, da bi jih nam postavljali. — Predvsem pa mora veljati enaka pravica za vse. Danes je pa tako, da pride v Beograd žid in pravi: Ja sam velika Jugosloven, ja sam velika Serb , j>a dobiva vse, a kmetom Srbom in Hrvatom se dajejo batine. = Zakaj noče St. Radič nobenih konfliktov v vladi? O tem je dejal St. Radič sledeče: V svojem prvem govoru sem naštel zakone, ki jih je treba sprejeti. Toda niti enega teh zakonov ne bi bilo, če bi bila kriza. Zato čujte: 1ISS, oziroma seljački klub je sklenil, ne zaradi vlade ali pa zavoljo naše zaveznic e radikalne stranke, temveč zaradi kmetskega naroda, da ne stori nič, kar bi količkaj moglo povzročiti krizo, toda da obenem pazi, da se vse to izvrši, kar je bilo dogovorjeno. Dogovorjeno pa je bilo, da se ne gre domov, pa čeprav bi začela vročina, Ker je nekatera gospoda hotela, da se mov. Če morete vi kositi in orati na , v potem more tudi gospoda sedet1 skup_ Reogradu. Bila je namera, da se l ‘ 1 ČUi ščina na odmor, toda mi *'n0. ^ir ie naredi. . Ce pa bo, b< niti to >" X “dobre vlade napravi samo zaradi tega, u» “ * m0- Š ProtPdr. Nikiču. Ostro pa je nastopil St Radič proti dr. Nikiču Dejal je: Ker v vindi — vsaj med selajačkimi ministri ie en črv. To je dr. Nikič. On bo moral iti! Kako bo šel iz vlade, to je drugo vprašanje, toda znajte, da se ni zaman dvignil proti njemu ves hrvatski narod. On ne more ostati v vladi, je besno vzkliknil Sl. Radič. To ni kriza, temveč to pomeni, da se vlada popravlja. To je zahteva celokupnega hrvatskega naroda, to bo formalna zahteva seljačkega kluba in to se mora izvršiti. roti koncu Radičevega govora je še ponov- no prišlo do ostrih medklicov proti dr. Ni-, '*cu V} J‘fdič je vsem tem medklicem glasf - ~ Kak°i’ se iz tega vidi, je po-1 a !/ ~'klca *emeljito omajan, i ~ , !'IJa gi Pribičeviea. Šef samostojnih demokiatov silno pridno šteje svoje shode in s ponosni je govoril v ponedeljek v Bje-1 o varu, da ima danes svoj 80. sliod Samohvala bi bila popolna. Če'bi g. Pribičevič dostavil, da je v Bjelovaru osemdesetič premleval stare fraze, da se ga pa njegovi verni poslušalci še vedno niso naveličali. — Kakor na vseh drugih shodili, tako je tudi na ssvojih binkoštnih shodili v Bršljaniei, Grubiškem Polju in v Bjelovaru govoril Sv. Pribičevič j>roti sporazumu, za katerega zadene glavna krivda Nikolo Pašiča. Zakaj samo enkrat bi moral reči N. Pašič: Ne! in sporazuma bi ne bilo. — Nato je Sv. Pribičevič silno napadel vlado in konstatiral, da so davki sedaj tako silni, da bo narod skoraj na beraški palici. — k temu treba dostaviti. da so skoraj vsi današnji davki bil' sklenjeni, ko je bil v vladi g. Svetozar Pobiče v ir in da so bili za časa sporazumne vlade KR davki le znižani, niti eden pa zviSan. G. Pribičevič ima torej presneto malo pra-%, vice, da govori proti davkom. Zakaj ko je bil on minister, je bil položen temelj sedanji mizeriji. — Sovjeti vračajo bivšim posestnikom hi" se. »Krasnaja Gazetac (Rdeči list) sporoča, da je v Petrogradu vračanje hiš prejšnjim lastnikom v polnem teku. Že več sto hiš ie bilo zopet izročenih bivšim lastnikom v p°~, polno last. -Vsak novi hišni pocestnik dobi od stanovanjskega urada posebno potrdil°> da je hiša prešla v njegovo popolno last-Toda vsak novi hišni posestnik dobi še neko drugo potrdilo, da ima namreč plačati toliko in toliko novih davkov za lastninsko pravico na hišo. In ti novi hišni davki morajo biti zelo visoki, ker so se začeli bivši lastniki odklanjati sprejem lastništva. Zato --so začeli komunistični listi pisati, da ti novi davki ne bodo več povečani in da tudi davki nami niso previsoki. Povrnitev hiš bivšim hišnim posestnikom je torej predvsem fi- . skalno vprašanje za sovjete. Obenem brezdvomen dokaz, da sovjetski gospodarski sistem ne drži in da je načelo osebne last" nine celo v komunistični Rusiji zmagovito- Kratke vesti. Gospodarsko stanje sovjetske Rusije se je v zadnjem času zelo poslabšalo, ker se silno pozna tudi na ruski valuti. Dočim je bilo še preti desetimi dnevi .plačati za en ameriški dolar dva rablja, je treba plačati sedaj ze tri. Računati je še z nadaljnjim padcem rublja. Abdelkrim je odvezal vse svoje vojake j prisege pokornosti, a jih pozval, da se z / njim bore za svobodo do zadnje kaplje krvi. JL Poljska javlja, da ni odstopila od kand i- 1 dature na stalno mesto v Svetu Zveze na- 1 rodov. Pri egiptovskih volitvah so zopet zmagali pristaši Zaglil-plaše, (znanega nasprotnika angleške nadvlade. Nemškp demokratska stranka je izdala na svoje volilce poziv, da delujejo pri ljudskem glasovanju z vso odločnostjo za brezod škod n insko zaplembo premoženja bivših nemških vladarjev. Beležke. Čuden narod. Sv. Ciril: Čuden narod je ta jugoslovensk' narod, brat Metod. Slave naju, ker sva ji'11 pred tisoč leti iznašla pisavo, toda še do danes se je niso nau&ili. (»Politika.«) »V senci bajonetov.« Pod tem naslovom pišejo esdeesarski listi na široko, kako da so Radiča ščitili v Star1' I\'i2))vi orožniki. Mislimo, da ravno esniKki listi nimajo prav nobene pravic® norčevati se iz Radiča zaradi te zaščite. ^a' kaj niso Radiča ščitili orožniki pred njego; vimi volilci, temveč pred nahujskanim1 ljudmi, pristaši SDS. Ti ljudje so hoteli izzvati krvave dogodke in če ne bi policija nastopila tako energično, bi tekla v Stari Pazovi — kri. Nad vse značilna za frivolnost teh ljudi je izjava atentatorja Mihiča, ki je dejal, da je hotel s svojo Ijombo samo preplašiti ljudi in videti, kako da beži Kadic in njegova verna vojska.« In take šale bi s* ti nahujskani ljudje dovolili z bombo, ■1,aP£'” njeno- z ekrazitom. Upravičeno je dejlM j„' Pernar: »Ne rabimo za sebe orožniške " stence, temveč rabimo jo za one vništ®'. in nepridiprave. Ker Za |>oštenjake n.V' orožniki in zato se njih tudi noben P°-njak ne boji? — razpust izobraževalnega dbiistva »GORSKA VILA« V PODGRADU. 11. t. m. se je pripeljal v Podgrad podprefekture iz Kopra in pozval k«; občinski urad pmteednlka ia^^l S omeiijm "llokka- kmT'J ni hotel 'izročat!. Na vprašanje zakaj je diu Stvo raapu&čeno, je odgovoril: Ker je bilo društvo vedno protidržavno in protiitalijansko.? Vse delovanje društva se je moralo/ oinGjGVtifci na 6it<\liiiico in knjižnico zelo'redke pevske vaje. Sicer pa je značilen za ugled italijanisK gospode v Podgradu sledeči slučaj: Pred nekaj dnevi so špijonirali okoli društvenega se deža, didaktični ravnatelj, zdravnik dr. in občinski komisar. Prvi dan ae meta mov-ala plezati drug drugemu na rame wi g dati skozi okno v društveno čita/nieo. sar je e tal sramežljivo ob strani. Štev. 115. NARODNI DNEVNIK, sreda, 26. maja 1926. &iruu d. Vlil. mednarodna tekma v Lyanu. Predvčerajšnjem so dospele iz Lvona prve brzojavne vesti o mednarodni telovadni tekmi v Ly»nu, ki se je vršila, kot smo poročali v našem listu 22. in 23. t. m. Brzojavke sc oznanile Sokolstvu in vsej naši prostrani domovini radostno vest o sokolski wnagi na tej tekmi. Devet držav (Anglija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Francoska, Holandska, Jugoslavija, Luksemburška in Komunska) je poslalo na lo miroljubno tekmo po 6 oz. največ 8 telovadcev, da pokažejo svjoje sposobnosti v vrhunskih vajah. Sokolstvo je izšlo zmagovito in s tem dokazalo zastopnikom različnih narodov ter tisočem lanccskega naroda, ki so prihiteli v Lyon „ *™l 48- zlet, višino sokolskega telovadne-5“ “»ma, veličino sokolske vzgoje in zma-S?vir s°kolske ideje, delo nesmrtnih bratov dr. Tyrša in Piignerja. J«g»slcvejiSko sokolstvo je s to zmago uvignilo fudi ime in ugled naše države v vscm kulturnem svetu. Naj se zaveda tega 'es ujedinjeni jugoslovenski narod, ki naj koraka s Sokolstvom v strnjenih vrstah po Poti resnice bratstva, enakosti, ljubezni in }'seh onih brezštevilnih vrlin in čednosti, jih visebuje sokolska ideja — edino le ona; '1'eknf nam jav^a^° dozdaj brzojavke: je bila končana v nedeljo 23. t. m. ^rs*a cehoslovaških Sokolov je do-in ^ mesto, jugoslovenska vrsta drugo vrsta tretje mesto. — Še ne-niMnUrf ,V6Slt ie bila, da so bili med posa-"oslova Prv'i trije dva Francoza in .Tufa a„.._n ®unii. Tej brzojavki je takoj sledi- drus* uu- leJ orzojavKi nled r ’ v kateri se uradno poroča, da ,je < n1enil°.?m6zniJci (med 59 telovadci zgoraj Vpn ' i držav) na prvem mestu Jugoslo-bero,r’ Šumi, drugi Čehosl. Effen- — Iz t r’ 'reti' zopet Cehoslovak V a c h a. „a] -?a je razvidno, da je Sokolstvo zma- ji na celi črti, tako kot posamezniki, ka- o na tekmi\o,etru Šumi-ju, ki je izšel birai tekmi bile izrečene po iz- besede: Jako res^^J v fyon, s,ede?e energije in nezlniYffi;,?°ko1’ telovadec P°ln v ix>lni J1'e volje, ki odgovarja kofbrat lu n ™!. tekme Ud. Ka- vsi ostili S “,kaZal1 so ae po vrsti tudi seženi usiw>ti t? nai kolje dokazuje do-uspeh. _ Zdravo naSe Sokolstvo! PREGLED MEDNARODNIH tekmovalnih TEKEM. Prva mednarodna tekma je bila 1. 1903. ■— Anversi in so se tekme udeležili Francozi, '“.elgijei, Luksemburžani, Holandci. Prvi so Francozi, drugi Belgijci. «ruga tekma je bila 1. 1905 v Bordeaux-u ‘ *j$ultatom: 1. Francija, 2. Holandska, 3. DeJgija in 4. Luksemburg. i ‘ r(1tja tekma je bila 1- 1907 v Pragi Te- nTMIf1 l^JiVijji liji ln|iili tudi Sokoli. Rezultat ci 4 l ukslm' 0ehi’ 2- Francozi, 3. Belgijci, 4. Luksemburžani, 5. Slovenci in 6. Mad- Četrta tekma se je vršila 1. 1909 v Lu *aemburgu. Uspeh tekme je bil: 1. Francozi in ,3- Italiiavni' 4- Belgijci, 5. Slovenci 111 o. Luksemburžani. Od tu so stalno napredovali Sokoli in tek-taf leta. 1912 v Turinu so dale sledeč rezul-' t-Cehi (974 točk), 2. Francozi (934 točk), • Italijani (899 točlc), 4. Slovenci (881 točk), Luksemtyiržani (830 točk), 6. Belgijci (786 pek, ".Hrvati (737 točk) in 8. Rutmrni (230 točk). Šesta mednarodna telovadna tekma se je vršila v Parizu z rezultatom: 1. Cehi (804 točke). 2. Francozi (777), 3. Italijani (772). -$• Belgijci (720), 5. Slovenci (706) in 6. Lu-^*®n>buržani (668 točk), kot nna ie nadaljne tekme preprečila in le ona j ^mednarodna tekma po vojni je bila po i2ni . v Anversi. Ta tekma se je vršila igg,. nefllanem redu in v okviru olimpijskih števil osamezne vrste so se razlikovale v reznilot foUmvalcev’ v?led leS« je bil tudi 3u^ra» V ^segii češki tekmovalci najviSje štc-vii , ,'■ ■. tofk (94 odst.), a so vseeno bn/ nu Teg Jlv’' .. mednarodna telovadna tek m ? t "jestu. n hi ja ni 1. 1922 z rezultatom: i £,>!a;' ‘k), 2. Jugosloveni (764), 3. Frakcolf mednarodna telovadna tek m-? t . Ljubljani 1. 1922 z rezultatom- i i. M'1' v tOČlv _ ..MB-™, 4. Belgijci (628), in 5. Luksemburžan]'755!) točk). 8. mednarodna telovadna tekma se je vršila zopet v okvirju olimpijade. Pogoji pri olimpijadi so precej različni ko pri tekmah, -j,1 prirede mednarodne telovadne zveze. *Jko ise na olimpijadah ne tekmuje v lahki “"'etiki, temveč samo na telovadnem orodju. 33*R5 r hoslovašin J®i n?ovalcev odstopila m so če-niki Prvn tekmovali le kot posfunez- toek) .in mesbo dosegli Italijani (839 (816) j. ig0 Francozi (820), 3. Švicarji (715) n' “ugosloveni (762), 5. Amerikanci ‘•ukseinbur»'gleŽi (637)- 7- Fincl (554) 8' Med n ni-*to SloVenlmeSn‘ki Pa je dosegel prvo me-1,8 ‘loS^l^kelj, ki je dosegel od loseglivih tem pridobil točk 110.34. Štukelj si je J)riIO*n ’ ■ vuuviiv yi v ptuti \ u. Df,,.* ,LJl tretje mesto sta si briborila kot Šupč?k "m93 to6k)OVaki‘ PraŽBk (lna82) Sokol II. oj>ozarja svoje članstvo, da »o prijave za udeležbo na vsesokolskenv zletu v Pragi zaključene. Vsakdo, ki se je priglasil *a ta zlet, si mora takoj oskrbeli potni list, ga naj do konca tega meseca odda v društveni plisarni (realka, vsak večer od 20. ure ?'{*); društvo bode potem pravočasno pre-.Hi-belo potrebne vizume. Dne 30. t. m. se vrla 'd abo';u P^ted vseh, ki iso se prijavili , lago. K temu pregledu morajo priti omi, ^ se nameravajo zleta udeležiti v kroiu v ^nem u, p^pi^ kroju; kdor ’te-g ne bi storit, ne bo mogel v Prago. 'Vetovno prvenstvo. Dnevne vesti- SLOVENSKE ZMAGE. V Lyonu in Mariboru, na telovadnem in na duševnem polju so zmagali o Kinkoštih Slovenci. Častne in laskave sta za maloštevilni slovenski narod obe zmagi, ni pa laskavo, da je treba na podlagi teh zmag še posebej govoriti o slovenski sili. In vendar iso danes razmere takšne, da je treba o tej slovenski sili še posebej govoriti. Zakaj našli so se ljudje, ki so govorili, da nima slovenski narod pravice do lastnega obstoja, temveč da mora čim preje prevzeti tujo — čeprav bratsko — individualnost. Obe binkoštni zmagi pa sta te oznanjevalce slabičevstva postavili temeljito na laž. zakaj ti zmagi pričata, da ni slovenski narod isamo sposoben živeti svoje lastno življenje, !emveč da more tudi z uspehom in zmagovito tekmovati z drugimi narodi. In iz te zavesti se mora pomnožiti slovenski ponos in to mora biti uspeh obeh bin-košlnih zmag. — Kralj in kraljica na Bledu. Kot se poroča iz Beograda, odpotuje kralj in kraljica začetkom meseca junija na Bled, kjer ostaneta čez poletje. — Otvoritev univerzitetne knjižnice v Beogradu. V pondeljek je bila slavnostna otvoritev beograjske univerzitetne knjižnice. Za nakup knjig je daroval, kot znano, Carnegijev fond meseca januarja 50 000 dolarjev. — Mednarodni kongres stanovanjskih najemnikov. V petek je bil otvorjen v Curi-hu mednarodni kongres stanovanjskih najemnikov. Kongresa so se udeležili delegati iz Nemčije, Anglije, Francije, Poljske, Švedske, Danske, Čehoslovaške, Švice, Madjarske in naše države. Cilj kongresa je ustanovitev mednarodnega saveza stanovanjskih najemnikov. — Izseljevanje v Južno Ameriko. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja, da je pričel novoustanovljeni jugoslovenski izseljeniški urad za Južno Ameriko poslovati. Zastopnik je Jovo Marčetič. Izseljenci, ki žele po svojem prihodu v Buenos Aires informacij, naj se obračajo nanj. Njegov naslov je: Anda de Mayo 1370, XI. p. Escr. 296-1. — Novo poslopje notranjega ministrstva. Ministrstvo notranjih 4el namerava zgraditi v Beogradu za svoje pisarne moderno palačo. Načrti se že izdelujejo, gre samo še za kredit računa pa se, da se prične z zgradbo še tekom letošnjega poletja. — Izlet zagrebških učiteljev v Prago. Zagrebški učitelji in učiteljice, člani učiteljskega društva Jednirtvo?, prirede koncem prihodnjega meseca izlet na Čehoslovaško. Na Vidov dan ob priliki vsesokolskega zleta, pridejo v Prago, nakar si ogledajo še ostala večja mesta Čehoslovaške. — Entomološki kongres. Dne 27. t. m. se vrši v Beogradu kongres entomologov iz vse države. Inicijativa za kongres je izšla iz krogov univerzitetnih profesorjev. Cilj kongresa je ustanovitev entomoloSega društva za vso državo. Prijave za udeležbo isprejema do dne 2f>. t. m. entomološki institut beograjske univerze. — Svetovni kongres antisenutov se vrsi \ kratkem v Sprinffterbu na Danskem. K zborovanju so se priglasili zastopniki iz 28 držav. — Iz poštne službe. Premeščeni so: od po-., šte Maribor 2 k pošti Ljubljana 2 Zorko Kambič, od pošte Zagreb 2 k pošti Maribor 1 Ivan Plausteiner, od pošte Laporje k po-vsii Mežice Cecilija Plankar in iz, Maribora v Zemun Danica Dokmanovič. — Naklada boljševističnih listov. Po uradnih podatkih sovjetske oblasti, je izhajalo dne 1. januarja 1925 v sovjetski Rusiji 579 dnevnikov s skupno naklado 6,956. x0lra razbitih. Rešilna Železniška nesreča na Dimaiii Pred- ie ”a dunajskem ni vlak i;... ,'011! nek‘ semerinški oseb- dov, je žandarmerija aretirala par dni pred tem tri trboveljske komunistične delavce. — Najdba municije v podstrešju. V podstrešju neke hiše v centru Beograda so našli te dni delavci, ki so popravljali streho, veliko množino municije. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da je bilo skritih v stalili zabojih 2000 ostrih nabojev nemškega kalibra. Municija je izborno ohranjena. Bila je last hišne posestnice. Pustili so jo v hiši začasa vojne avstrijski vojaki, ki so bili tam nastanjeni. Lastnica trdi, da o municiji ni ničesar vedela. Policija je sklenila, da preišče \se beograjske hiše, ker je mogoče, da je municija skrita tudi v drugih hišah. — Smrtni skok s padalom. Te dni je preizkušal letalski oddelek v Galacu (Rumuni-ja) padala. Letalski stotnik Hives je skočil z višine 1000 metrov s padalom iz areoplana. Ker se padalo ni odprlo, je treščil stotnik v mestu na zemljo ter obležal ves razbit mrtev. — V spanju izvršil poizkus samomora. V nekem regensburškem predkraju se je pripetil te dni nenavaden slučaj. Vdova nekega dninarja je začula ponoči nenadoma iz sosedne sobe močno hropenje. Šla je pogledat in našla je svojega 18-letnega sina obešenega. Imela je toliko pričujočnosti duha, da je odrezala hitro vrv. Ko se je fant zopet zavedel, je vprašal začudeno, kaj se je zgodilo. Ko mu je mati jokaje povedala, da se je obesil, sprva ni hotel niti verjeti, kmalu pa se je spomnil, da se mu je sanjalo, da se je poizkusil v družbi tovarišev za šalo obesiti. V sanjah je dejanje res izvršil. — Pojasnjen zločin. V Subotici je izzvala veliko senzacijo aretacija šestih oseb, ki so osumljene da so vrgle meseca marca maturanta Nemeka v vodo. Preiskava je ugotovila, da je imel maturant z ženo Ivana Petroviča intimno razmerje, kar je dalo Petro-\iču povod za to, da je napadel dijaka v družbi 5 tovarišev ponoči na ulici, ga hudo pretepel ter vrgel nezavestnega 'v vodo, kjer je utonil. — Revolverska bitka med policijo in vlomilci v Berlinu. Te dni je zasačila berlinska policija tolpo vlomilcev, ki se je baš pripravljala, da izropa neko trgovino. Ko so vlomilci videli, da so pri delu moteni, so oddali na pelicijo več revolverskih strelov. Policija je odgovorila takisto z revol-verskimi streli ter enega od vlomilcev na glavi težko poškodovala. Ostali so pobegnili ter se ubranili zasledovalcev s streli. od notniSMi,111, Pri T,e|n se je prevrnil eden je jel t “t™ t“ V' dni skem ki so o--, ? severnem Japon- ga, nenadoma brata™,1,”. Sifonih ffbaS — Za Bled in okolico ustanovni občni zbor društva Uiukii zemljiških posestnikov se vrši v freda 26. t m. ob pol 9. uri zvečer v prostorih hotela »Beograd im Bledu Poročevalec Zvezni predsednik g. Frelih iii Ljubljane. Ker se bo na občnem zboru razpravljalo tudi o najemninah za letoviška stanovanja na Bledu in o drugih važnih zadevah se vsi posestniki vabijo k obilni udeležbi. — Tovariše iz svetovne vojne vabimo, da se v največjem številu udeleže pogreba tovariša Ivana Sterleta, ki se vrši danes popoldne ob 4. iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. — Aretacije v Trbovljah. 0 Biokoštili je trboveljska »Svoboda« priredila slovesno razvitje prapora. Ker so se oblasti bale izgre- Ljubljana. I— Portret pokojnega župana dr. L. Periča je razstavljen v izložbi mestne elektrarne v -magistralnem poslopju. Portret je delo akademičnega slikarja Vavpotiča ter 'je prav dober. 1— Vlom. Neznan lopov je vlomil v trafiko na vogalu poti na Rožnik in ceste v Rožno dolino ter odnesel za okrog 4<)00 Din raznih tobačnih izdelkov in okrog’ 400 Din gotovine. SLAVNOST REZERVNIH OFICIRJEV V ZAGREBU. Z radostjo in ponosom ugotavljajo rezervni oficirji, da jih je pričakoval Zagreb z velikim interesom. Raz hiše je plapolalo toliko zastav, kot se to pri svečanih prilikah v iZagre-bu redkokdaj zgodi. Vsak vlak je pričakovala poleg oficijelnih zastopnikov ogromna množica ljudstva. Prvi vlak je privedel v soboto udeležence kongresa n Beograda. Na kolodvoru jih je sprejel zagrebški pododbor in veliko število aktivnih oficirjev, na čelu jim komandant Savske divizije, general Uaun Mirkovič in vojaški odbor. S tem vlakom je prispelo v Zagreb okrog 100 rezervnih oficirjev 'iz Beograda in Srbije. Goste je pozdravil član zagrebškega pododbora rezervni kapetan Ante Jerkovič. Odgovoril mu. je rezervni podpolkovnik Mrzaljovie, zdravnik v šabou, ki je govo-i'jl o narodnem edinstvu, ljubezni in slogi. Med drugim je prispel s tem vlakom tudi gla-soviti komitskd vojvoda Kosta Pečanac s 14 četniki v četniški opremi. Njihova prsa so krasila številna odlikovanja. Razven' tega je pripeljal kapetan Voje Mihajlov.ič 35 bojevnikov iz Lazarevca v narodni noši, med kate-rinii se je nahajala tudi glasoviia komiiašica Sofija Krsmanovič, ki se ie udeležila kot čelnica vseh bojev od leta 1912 do 1910 ter si priborila za svoje junaštvo številna odlikova-nja. Beograjski gooti tso >se podali od številne množice na ulicah iburno aklaniirani na grob narodnih mučenikov Zriuskega in Frankopa-11x1, Ivjer fc»o položili lodpol-l"lkc Fre,‘ W. Abbot, ki je bil izredno prisrčno sprejet. v, ae(lelj° zjutraj so pripeljali vlali ostale udeležence. ziutoi1 "T v'ade so se pripeljali v soboto dr žum in rudnikov nošto i„ ,a , lkl®' v soboto zvečer minister slave J, ,lr- Šuperina. Na dan pro- I',neteh idej je rešilo društvo razna socialna vprašanja. Tako je doseglo med drugim zakonito izenačenje rezervnih oficirjev glede pravic in dolžnosti z aktivnimi. Dalje je društvo podpiralo svoje bolne tovariše. Samo za zdravljenje rezervnih oficirjev je izdalo lansko leto 1,200.000 Din. Rešilo je ugodno tudi vprašanje uniforme: doseglo je, da da država rezervnim oficirjem 8000 komadov popolne opreme. Cilj društva je idealen in nikakor ne agresiven. Nato je bil rešen točko za točko dnevni red. Stari odbor je bil svojih funkcij razrešen ter izvoljen novi, v katerega je bilo poleg starih izvoljenih nekoliko novih članov iz novo ustanovljenih pododborov. Končno je predlagal predsednik resolucijo, katere vsebina je v glavnem sledeča: Kongres se klanja sencam bojevnikov, padlih za svobodo in ujedinjenje našega troimenega naroda. Kous ta tira se, da so bili doseženi v notranji organizaciji udruženja vidni uspehi. Kongres obrača pažnjo sodelovanju z udru-ženji rezervnih oficirjev in bojevnikov zavezniških in prijateljskih držav. Visoko ceni delo Zveze narodov za osignranje miru in sodelovanja na moralnem, kulturnem, intelektualnem in materielnem polju. Kongres kou-statira še enkrat, da vladajo med aktivnimi in rezervnimi oficirji edinstvo, bratstvo in ljubezen. Predsedništvu se nalaga, da ■sporoči Nj. Vel. kralju srčno zahvalo rezervnih oficirjev in bojevnikov iz vse države za darovano zastavo in kumovanje. S tem je bil dnevni red iizčrpan in besedo je povzel rezervni podpolkovnik Radosav Agatonovič, ki je povdarjal v svojem vrnosi-teiri, od urnebesnega ploskanja spremljanem govonu, da se vrši slavnost rezervnih oficirjev zato ravno v Zagrebu, ker čutijo rezervni oficirji potrebo konsolidacije notranjih razmer, da se valovi na Jadranskem morju zavrnejo tja, od koder prihajajo. Nato je bila prečitana pozdravna brzojavka kralju. Na kongresu je govoril tudi angleški podpolkovnik Abbot v imenu mednarodne federacije bojevnikov. Pozdravil je kongres v topilih besedah, razložil pomen izraza >Fi-dac- , pozval je Srbe, Hrvate in Slovence, naj ostanejo zvesti svojim idealom in složni ter zaključil svoj govor z besedami: Klanjam se sMvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kralja Aleksandra I. in kraljice Marije. Na -binkoštni pondeljek se je vršilo »3o-vesno blagoslavljenje zastave, ki jo je podaril /udruženju kralj. Slavnostnemu aktu je prisostvovalo okrog 80.000 oseb. Kralja sta zastopala vojni minister Dušan Trifunovič in notranji minister Boža Maksimovič, slednji v uniformi rezervnega kapetana. Vlado sta zastopala ministra dr. Nikič in dr. Superimi. Vojaška godba je zaigrala »k molitvi« nakar ?°4 ovlli Zivstavo po vrati pravoslavni, katoliški in muslimanski duhovnik. Po bla-goslovljenju je imel zastopnik kralja, general Trifunovič kratek nagovor. Povdarjal je, da je podaril zastavo rezervnim oficirjem kralj v zahvalo za zasluge pri ujedinjenju in osvobo-jenju našega naroda. Na koncu svojega govora je zaklical v imenu kralja: »Živeli rezervni oficirji♦, nakar je zaigrala godba državno himno. Prisotna množica je priredila kralju dolgotrajne manifestacije. Po zahvalnem govoru predsednika udruženja je oddala vojaška četa salvo. Sledil je delile 4000 rezervnih oficirjev, četnikov, bivših vojnikov iz Sumadije ter zagrebške d i viz je. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA . V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda 26. maja: Jakob Ruda. Red D. Četrtek 27. maja: Idiot. Red F. Petek 28. maja: Ladja Tenacity. Red E. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda 26. maja: Boheme. Red A. Četrtek 27. nia)a: Boris Godunov. Red B Petek 28. maja: Wally. Red C. Pevski zbor Glasbene- Malice. Vaje za ženski zbor torek in četrtek ob 20. uri, za moški zibor sredo In petek ob 20. uri. — Odbor. Gospodarstvo. POUČILO VINOGRADNIKOM. Ker je padel dne 21. maja na Dolenjskem prvi izdatni in topli dež, je verjetno, da so prišli pri njem prvi -trosi (klice) perono^pore, to je glivice, ki povzroča na trti silno nevar-' no bolezen, imenovano >palež«, na spodnje liste trt. V' leku 12 in 14 dni potem imamo pričakovati na teh listih prve poletne trose te gii-\ ice in s tem prvi napad trt od peronogpore. Do tega časa, torej do konca it, m. moramo trte prvič poškropiti z galično apneno broiz-go, sicer nam bolezen lahko uniči najvažnejše dele trt, to je listje in grozdni zarod. Vinogradniki, poškropite torej r tedna P* Binkoštih svoje vinograde! vode in potrebna množina apna, w do še enkrat toliko apna. GlftY"a f, f’ da trto na lino, »lasti po grozdnem zarodu m «:<«*o.«e-a*c»eiio škropivo ali malo močnejše koli pri ugem škropljenju, torej galice 1 in pol do V‘ moči drugem , . „ , . „ 2 kg, apna 2 in pol do 3 in pol kg, sulikola 200 do 250 g, salojidina 1 kg na ICOJ vode. Škropite natančno, na fino in temeljito, ker | je od tega odvisen ves uspeh. Grozdje se mora s škropivom dobro premočiti. I Kdor do srede julija ne ubrani trto od pa-leža, jo tudi pozneje ne bo. V suhem vremenu bo trikratno škropljenje dovolj, v mokrem je treba škropiti še v četrtič in iu zlasti po grozdju, po listih okoli njega in še 1 m nad njim. Če opali bolezen vršičke, jih odrežemo, glavno pa je, da ohranimo zdravo grozdje, listje, ki ga redi iu pa ono dolžino mladik, ki jo rabimo za prihodnje leto. B. Skalick.v, ravnatelj kmet. šole na Grmu (Novo mesto). LJUBLANSKA BORZA, torek, dne 25. maja 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 195, zaklj. 195. — Blago: Bukova drva, suha, fco Ljubljana, 5 vag., den. 17, bi. 17, zaklj. 17. Bukovo oglje, suho, vilano. fro vag. meja, 1 vag. den..88, bi. 88, zakljv,88-Koruza, suha, zdrava, fco vag. bačka post- 2 vag., den. 134, bi. 134, zaklj. 134. BORZ K. i Zagreb, 25. maja. Devize: Ne\vyork ček • j 56.569—56.869, London izplačilo 27iU*4— i 277.24, ček 276.04—277.24, Pariz izplačilo 197.63 — 199.63, Praga izplačilo 168X46 — I 168.046, ček 167.994—168.094, Curih, ček 1096.298—1100.298, Milan izplačilo 218.08— 219.26, Berlin izplačilo 1352.5—1356.5. Curih, 25. maja. Beograd, 9.115, Ne\vyork 516.875, London 25.1325, Pariz 17.2125, Praga.1 15.30, Milan 19.95, Berlin 123.05, Dunaj 73, Bukarešta 1.925 Sofija 3.74. Budimpešta 0.007220. Zahvala. * Za počaščenje spomina in za vse dokaze sočutja cb smrti soproga, brata in strica, blagopokojnega dr. Karla Trillerja izražamo vsem prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so nam in javnosti tako nenadoma odvzetega ranjkega spremili v tako častnem sprevodu k zadnjemu počitku, svojo iskreno in najprisrčnejšo zahvalo! Posebna zahvala veljaj še za zadnje spremstvo preč. duhovščini v Ljubljani, Škofjiloki in Stariloki, zastopnikom javnih uradov, korporacij in zavodov, Sokolskemu savezu ter Sokolskima društvoma v Ljubljani in Škofijoloki, ki je priredilo pokojniku v svojih prostorih zadnji bratski sprejem, vsem govornikom za ganljive poslovilne govore ob rakvi in odprtem grobu ter škofjeloškim pevcem za pesmi, ki so jih pokojniku tako lepo zapeli v slovo! Ohranimo vsi blagopokojnika in uzorno njegovo delovanje v trajnem spominu! Žalujoči preostali. Ljubljana, dne 23. majnika 1926. JlL ■ Izvršni odbor udruženja vojnih invalidov javlja nenadno prebridko izgubo svojega dolgoletnega odbornika, sedanjega podpredsednika in zvestega člana tovariša Ivo Sterle-ta vojn. invalida, rez. podporočnika in bančnega uradnika iz Ljubljane. Njegovo prezgodnjo smrt obžalujemo globoko njegovi tovariši in ga hočemo ohraniti v trajnem spominu. L1UBLJANA, dne 25. maja 1926. Ravnateljstvo in uradništvo Ljubljanske kreditne banke javlja tužno vest, da se je njen uradnik gospod Ivan Sterle včeraj v gorah smrtno ponesrečil. Pokojnemu, Ju je bil vzoren uradnik in splošno priljubljen tovariš, ohranili bodemo najlepši spomin. V Ljubljani, dne 25. maja 1926. Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih IltK-siib | kozarcih in aparatih. ! Tvomiška zaloga: Fructus — Ljubljana. Krekov trg 10. ! Tudi na obroke! Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne naznanja tužno vest, da se je njen nadvse požrtvovalen član in odbornik, tovariš ivan Sterle bančni uradnik ^ dne 23. t. m. smrtno ponesrečil v kamniških planinah. Blagega pokojnika ohranijo vsi tovariši iz svetovne vojne v najlepšem spominu. , §§ LJUBLJANA, 25. maja 1926. Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. i ■- PREMOG - ČEMI Wolfova 1/H. - Telet- 56. VRTNARSKE ZADEVE posreduje Goikovo »Vrtnarsko podjetje" v Kranju. .> tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, II ■ iiivvvi nudi naJllneJSi ln najokusnejši namizni kit las vinskega kisa. O 3T »AHTBVAJTB PONUDBO! ( Tehnično lnhlglfenlčno nojmoder-ne]n urejena kitamo v Jufjo»l«vlJl. ,tm •L in. U. naitobopj«, Absolvent rgovskega tečaj« išče mesta pri kakem podjetju, .kakor lesnem, v Sloveniji. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Praktikant 13.000 • Celulozni^es Melika drva, plača naj-toolje Fructus, Ljubljana. Krekov t»'g 10- NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegljišf-a, klubi, prvovrstna vina. Poletna stanovanja z opremo se dobe v gra-šfiini v ViiSnji gori. Okoli gradu in v gozdu mamo in prijazno sprehajališče. Vpraša se pri oskrbništvu. mm ■ IplSfc Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinovi znamke Gritzner, Adler, PHonix Blizu Prešernovega ^a*°!^’uqodn" pla”ilnl,p09°^ 'Judi spomenika za vodo. p na 0j,roke. - Večletna garancija. Josip Peteline, Ljubija"^ Od dobreg® najboljše je švicarski pletilni stroj DllBlEP- Več tisoč cvetlic za okiaMtev oken^ic nov, cvetUftnih g ^ okn)_ $&’ javnih prostorov, re- liS8 itd. priporo čalv&n Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče St. 12. * balko- Čevljarji pozori .Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani" otvori pri-krojevalni teoretični in praktični tečaj za g. mojstre in g. pomočnike. — Sprejemajo se tudi udeleženci iz dežele. Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. M A J C E, Celovška cesta Ste«. 57, UubUana 7^ Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. _ Za ti»karno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever.