LETO VII ŠTEVILKA 70 31. JULIJ 1973
brestov
^obzornik
lasiIo delovne skupnosti
Naše gospodarjenje v prvem polletju
PROIZVODNJA HITRO NARAŠČA. PRODAJA STAGNIRA, IZVOZ UPADA. AKUMULATIVNOST JE POD PLANIRANO STOPNJO. OSEBNI DOHODKI NA PLANSKI DINAMIKI.
Obračun gospodarjenja v letošnjem prvem polletju kaže — primerjalno po posameznih kategorijah — razlčno dinamiko rasti, medtem ko je v celoti dosežena akumulativnost pod planirano dinamiko. Za leto 1973 je značilen bistven preobrat k stabilizaciji gospodarskih gibanj in k ponovni uveljavitvi družbeno-gospo-darske reforme na vseh ravneh gospodarstva. Prav tako so za leto 1973 značilna bistvena nihanja in valutne spremembe, ki se odražajo tudi v poslovnih rezultatih našega podjetja (revalvacija marke, padec dolarja in lire).
PROIZVODNJA
Obseg proizvodnje celotnega podjetja kaže v primerjavi z enakim obdobjem lani stopnjo rasti za 17 odstotkov, medtem ko je letni plan izpolnjen z 48 odstotki. Tako doseganje obsega proizvodnje kaže, da bo letni plan proizvodnje v celoti izpolnjen, saj je drugo polletje vedno intenzivnejše od prvega. Tudi letos se najhitreje povečuje obseg proizvodnje pohištva, istočasno pa je čutiti rahlo povečanje obsega proizvodnje žaganega lesa in ivernih plošč
Doseženi obseg proizvodnje znaša letos 151.940.000 dinarjev, njegova struktura pa je naslednja:
Naziv
Plan 1973 I. poli. 1973
Pohištvo primar. izdel. ostalo
79.0
16.0 5,0
80,1
14,5
5,4
Med proizvodnjo primarnih izdelkov je izpadla proizvodnja ladijskega poda, ki je glede na tržna dogajanja postal za proizvodnjo nezanimiv.
Osnovne težave v proizvodnji v t- polletju so bile zaradi pomanjkanja delovne sile za uvedbo tretje izmene v TLI Stari trg in za-radi pomanjkanja kvalitetne in suhe. bukove surovine za proizvodnjo masivnih izdelkov. Za bu-*?v in ostali žagan les je na ita-ujanskem trgu izredna konjunktura, poleg tega pa je razlika med penami teh surovin na zunanjem m domačem trgu očitna, tako da se proizvajalci žaganega lesa od-ocajo za izvoz svojih izdelkov.
v Obseg proizvodnje, gledan lo-ceno od ostalih kategorij, kaže elo uspešno tendenco. Prav go-°vo pa bi bila taka primerjava rez povezave celotnega poslov-ega procesa enostranska in ne-oena. Nabava surovin in repro-materialov je bila skladna s pozebami proizvodnje. Cene repro-materialov so nihale zlasti v mar-
cu in sicer predvsem zaradi sprememb v tečajih posameznih valut. Zadnja revalvacija marke in šilinga pomeni novo povečanje nabavnin cen uvoženega materiala s tega področja.
Zaradi izredno močne inflacijske stopnje na italijanskem trgu so cene repromaterialov, uvoženih s tega tržišča, stalno naraščale. Tako naraščanje cen v celoti vpliva na zviševanje materialnih stroškov in globalne lastne cene, kar znižuje akumulativnost podjetja in poslovnih enot.
PRODAJA
Čeprav je prodaji namenjen poseben članek v našem Obzorniku, bom na kratko nakazal nekaj osnovnih vprašanj. Razlika med rastjo proizvodnje in prodaje, ki je v primerjavi s planom dosežena le s 35,8 odstotka, se kaže v naraščanju zalog gotovih izdelkov.
Zlasti je pod pričakovanjem prodaja finalnih izdelkov in pa izvoz, čeprav je na domačem trgu padec kupne moči vplival na plasma pohištva, ocenjujemo prodajo na domačem trgu dokaj ugodno. Osnovni izpad plasmaja je v izvozu, ker so proizvodne kapacitete dejansko nad možnostmi plasmaja zgolj na domačem trgu. Sedanji asortiment proizvodnje razen masivnega pohištva ni ustrezen za zahodna tržišča, na vzhodna tržišča pa zaradi neurejenih meddržavnih menjav ne moremo plasirati pričakovanih količin. Prav gotovo so nujni nekateri premiki na področju asortimenta in izvoza.
OBRATNA SREDSTVA IN ZALOGE
Primerjava koeficientov obračanja obratnih sredstev nam pokaže preveliko angažiranost obratnih sredstev, ki so bila uporabljena za kritje odvečnih zalog, njihova učinkovitost pa je slaba. Tako stanje se bo izboljšalo, če bodo zaloge in prodaja vzporedno naraščale. Vse, dokler je stopnja rasti podjetja nižja od stopnje rasti obratnih sredstev, je učinkovitost obratnih sredstev slaba.
Iz vsebine:
NOVA INVESTICIJA — CENTRALNO SKLADIŠČE ® O INDUSTRIJSKI CONI ® NOVO O DELOVNIH RAZMERJIH • OB DELITVI STANOVANJSKIH POSOJIL # KAKO PREŽIVLJAMO LETNI ODDIH • DVANAJST NOVIH ODLOKOV • SEPTEM BRA PARTIZANSKO SREČANJE
Za letošnje I. polletje lahko ugotovimo, da se je likvidnost v primeri z lanskim obdobjem izboljšala. Na boljšo likvidnost je vplivala visoka realizacija v izvozu konec lanskega leta in pa hitrejši dotok denarja od kupcev. Tudi za celotno gospodarstvo velja ugotovitev, da je likvidnost ugodnejša kot lani.
Povečani obseg proizvodnje je pogojeval tudi večje zaloge surovin in materialov. Zaloge te kategorije obratnih sredstev se letos počasneje obračajo. Tako so se v lanskem I. polletju zaloge materiala in surovin obrnile 3,3 krat, letos pa 2,6 krat. Obdobje angažiranja zalog je v poprečju letos znašalo 69 dni, lani pa 53 dni. Zaloge surovin in materiala so se zvišale zaradi zahtev proizvodnje sestavljivega pohištva in zadostitve potrebne surovinske osnove za pohištvene kapacitete. Tudi povišane cene repromaterialov so vplivale na vrednostno raven zalog materialov in surovin.
Osnovne težave za zagotovitev normalnega reprodukcijskega toka in zadostnih virov obratnih sredstev se kažejo v gibanju zalog gotovih izdelkov. Zmanjšani izvoz in razlike v rasti proizvodnje in prodaje se odražajo v bistveno povečanih poprečnih zalogah. Stanje zalog gotovih izdelkov je bilo konec junija 1973 58.377.000 dinarjev, kar je za okrog 18.000.000 dinarjev nad pla-
y’w*‘
IZ DELA KOMISIJ ZA ORGANIZIRANJE TOZD
Komisije delov podjetja so ob sodelovanju skupne komisije in ustreznih služb pripravile gradivo za analizo o možnostih ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela v podjetju.
Elaborat obsega ekonomske, organizacijske in samoupravne osnove, na podlagi katerih bi bilo mogoče organizirati temeljne organizacije in v prihodnje urejati razmerja med njimi.
Izhodišča elaborata so ugotovitve:
—	da je sedanje podjetje nastalo iz skupnega dela z združenimi sredstvi z močnim poudarkom medsebojne odvisnosti pri delu in poslovanju, kar je pogojeno v zaokroženem delovnem procesu;
—	da sodobni ekonomski tokovi doma in v svetu zahtevajo specializacijo oziroma delitev dela, hkrati pa nujno povezovanje specializiranih enot v trdne ekonomske tvorbe;
—	da so temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti dolžne pomagati organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izredne ekonomske težave; ta dolžnost je zapisana v temeljnih ustavnih načelih, ki urejajo združeno delo in izvira iz značaja družbene lastnine;
—	da lahko zagotovimo trajno socialno varnost posameznika in manjših enot le ob sodelovanju in povezovanju le-teh ter ob njihovem povezovanju s širšimi skupnostmi.
Ob upoštevanju gornjih izhodišč so se komisije odločile oblikovati svoje mnenje o predlogu za število in obseg TOZD, ki naj bodo v BRESTU in nakazale, kako naj bi zagotovili sistem upravljanja, kakršnega zahteva ustava.
Elaborat bo natisnjen in ga bodo dobili vsi zaposleni, da bodo lahko o njem poglobljeno razpravljali, si ustvarili lastno mnenje ter dokončno odločli o pogojih, to je o ustanovitvi temeljne organizacije. Istočasno bo podan tudi že temelj za ureditev prihodnjih razmerij med njimi.
Pozivamo vse delavce BRESTA, da se vključijo v javno razpravo o pogojih za ustanovitev TOZD, ki bo organizirana v avgustu.
nom poprečnih zalog gotovih izdelkov. Bistveno povečanje zalog je predvsem na področju furniranega pohištva (TPC) in kuhinjskega pohištva (TPS), kjer je proizvodnja dosežena nad prodajo. V lanskem I. polletju smo dosegli, da se gotovi izdelki obrnejo v 44 dneh, medtem ko je bilo letos potrebnih 72 dni, da bi se
enkrat obrnile zaloge gotovih izdelkov.
V letu 1973 smo z razprodajo starega programa v celoti odpravili zalogo izdelkov slabše kvalitete, tako da so trenutne zaloge idoče in v celoti kurantne.
Kupci so letos plačevali svoje obveznosti hitreje kot lani, saj Konec na 2. strani
Proizvodnja je bila v prvem poletju zadovoljiva; težave so drugod
Stališča komunistov Bresta o ustanovitvi TOZD
14. julija so se na svojem zboru sestali komunisti Bresta. Tema razprave tega zbora je bila za sedanjo družbeno-politično aktivnost dokaj aktualna — določiti stališče komunistov in politična izhodišča pri ustanavljanju TOZD in pri samoupravnem sistemu v pogojih nove organiziranosti Bresta. Razprava pomeni pomemben prispevek k razčiščevanju stališč in oporo v prihodnjem delu pri ustanavljanju TOZD in razvijanju samoupravljanja v Brestu, kljub temu, da se je razprava morda včasih preveč oddaljila od osnovne teme. Naj omenim nekaj osnovnih stališč iz razprave.
ŠE VEČJA POVEZANOST
Zbor komunistov je kot izhodišče pri oblikovanju TOZD in organiziranju Bresta podprl shemo, ki je bila predlagana v tezah komisije centralnega delavskega sveta za uresničevanje ustavnih dopolnil. Ob tem je bilo sprejeto stališče, da ustanavljanje TOZD
ne pomeni nikakršnega razbijanja in dezintegriranja Bresta, kar je včasih slišati, saj naj prihodnje TOZD ostanejo v sestavi Bresta. Pa ne samo to, komunisti podpirajo prizadevanja po širšem sodelovanju in povezovanju celotnega Bresta v širše integracijske skupnosti.
OSNOVA — SOCIALNA VARNOST
Ob razmišljanjih o ustanavljanju TOZD v Brest je razprava opozorila na dve vrsti stališč, ki ne ustrezajo resničnemu stanju in prizadevanjem. Prvo je v tem, da se z organiziranjem sedanjih poslovnih enot v TOZD pri nas ne bo nič spremenilo, oziroma da se bodo le »table zamenjale«, vse drugo pa bo ostalo kot doslej. Druga skrajnost pa je v tem, da bodo že s samim organiziranjem TOZD nastale talce spremembe, ki bodo same po sebi odstranile vse težave (in bodo TOZD na primer kar naenkrat razpolagale z večjimi dohodki).
Iz Tovarne pohištva Martinjak
EKONOMSKI SLOVARČEK
SMOTRNA PORABA ČASA
V prejšnjih sestavkih smo opredelili delo kot smotrno človekovo dejavnost smotrno porabo njegovih umskih in telesnih sposobnosti. Vendar ni važna poraba dela, temveč v kakšnem času je narejen nek proizvod. Geslo: »v čim krajšem času čim več proizvesti« je osnovno načelo poslovanja.
Ločiti moramo proizvodni čas od delovnega časa. Del delovnega časa vedno porabimo tudi za neproizvodno dejavnost: dopusti, prazniki, bolniški izostanki z dela. Vsako podjetje teži, da bi bil ta del delovnega časa čim manj-
ši, ker je potem več časa za proizvodnjo. To omogoča večji obseg proizvodnje in s tem ugodnejši finančni rezultat. Sam delovni dan pa imenujemo delovni čas, ki ga delimo na:
1.	Cas prekinitve (polurna prekinitev za malico, priprava strojev, zastoj);
2.	čas dela.
Cim manjši je odstotek časa prekinitve, tem večja je sposobnost podjetje za ugodnejše rezultate proizvodnje in finančni rezultat. Izkoristek delovnega časa je odvisen predvsem od naslednjih funkcij:
— utečenost proizvodnje,
—	kvaliteta organizacije podjetja,
—■ razdrobljenost asortimenta,
—	izkoriščanje strojev,
—	vrsta proizvodnje (serijska, velikoserijska itd.).
NORME
Norma je vnaprej določeni delovni učinek, ki ga mora v določenem času doseči delavec z normalnim trudom in v normalnih delovnih pogojih. Vprašljiva pri ugotovitvi norme je prav opredelitev normalnih delovnih pogojev in normalnega napora.
Postavitev norm imenujemo normiranje.
Norme so lahko:
1.	izkustvene,
2.	statistične in
3.	tehnične.
Izkustvene norme postavlja normirec tako, da upošteva izkušnje iz preteklega leta ali obdobja. Ta norma ni povsem pravilna, ker se lahko normirec zmoti v plus ali minus.
Statistična norma je veliko bolj realna, ker normirec upošteva porabljeni čas v preteklosti po statističnem zasledovanju.
Tehnična norma upošteva normalne pogoje dela in normalnega (poprečnega) delavca. Za ugotovitev poprečno potrebnega časa ta norma uporablja meritev časa in snemanje delovnih mest. Ta norma je najkvalitetnejša in edina realna norma, ki se najbolj prilagaja dejanskemu stanju.
B. Mišič
NAŠE GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU
Nadaljevanje s 1. strani
so dolgove poravnavali poprečno v 55 dneh.
Da bi zagotavljali promptna obratna sredstva, smo s pridobitvijo dodatnih potrošniških posojil pospešili prodajo in dotok denarnih nakazil. Tudi novopri-dobljena kratkoročna posojila za obratne namene . so omilila pritok zalog gotovih izdelkov na nemoten finančni tok v podjetju. Po zakonskih določilih o trajnih obratnih sredstvih ima podjetje potrebni znesek trajnih obratnih obratnih sredstev v skupnih virih obratnih sredstev.
DOHODEK IN OSEBNI DOHODKI
Doseženi celotni dohodek je zaradi slabše prodaje (ker računamo na realizacijo in ne na proizvodnjo) za 2 odstotka pod doseženim celotnim dohodkom lanskega I. polletja.
Poleg prodaje je največje vprašanje povečani delež materialnih stroškov v strukturi celotnega dohodka. Tako naraščanje deleža materialnih stroškov ob zamrznjenih prodajnih cenah nujno vpliva na manjšo akumulativ-nost podjetja. Z zniževanjem stopnje akumulativnosti pa se znižuje tudi reproduktivna sposobnost podjetja v prihodnjem razvoju.
Osebni dohodki I. polletja 1973 so na ravni planskih osebnih dohodkov in znašajo 1883 dinarjev. Nasproti osebnim dohodkom lani kažejo rast za 5 odstotkov.
Produktivnost narašča, medtem ko ekonomičnost in rentabilnost zaradi vpliva zalog in večjih materialnih stroškov zaostajata v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Nedvomno so rezultati poslovanja pod planom in pričakovanji, tako da bodo nujni posegi za aktivnost in za dosego ugodnejših rezultatov.
B. Mišič
Zato so komunisti opozorili na to, da ne smemo pričakovati nekih nenadnih »čudežnih« sprememb, prav tako pa tudi ne gre za to, da pod novim nazivom ostane vse po starem, pač pa moramo z ustanavljanjem TOZD graditi in razvijati tudi nove samoupravne odnose, ki bodo temeljili na odločanju delavcev, na čistih računih med TOZD, zasnovanih na dolgoročnih interesih, na solidarnosti in socialni varnosti vseh delovnih ljudi Bresta. Konkretiziranje teh načel bodo določali novi samoupravni akti.
SKUPNI POSLI
Organiziranje poslovnih enot v TOZD tudi ne pomeni, da bodo po novem vse zadeve opravljale same TOZD, pač pa bodo tudi v naprej zaradi racionalnega poslovanja združevale nekatere dejavnosti v okvir skupnih služb. Delavci v teh skupnih dejavnostih se bodo prav tako samoupravno organizirali, pri upravljanju skupnih dejavnosti bodo sodelovali delegati ostalih TOZD, tam kjer bodo to opravičevali interes, vložena sredstva in podobno.
Posamezne dejavnosti skupnih služb se bodo organizirale kot
delovne enote v okviru skupnih služb. Delovne enote kot samoupravne enote se bodo organizirale tudi pri ostalih TOZD. Ob skupnih službah pa je vsekakor potrebno presekati mnenja, ki temeljijo na preteklosti, da je to »direkcija«, ki odloča o delitvi sredstev, plač, sploh o usodi delavcev. Dohodek je treba deliti tam, kjer se ustvarja, kar pa ne pomeni, da naj ostane razbit in razdrobljen, pač pa bo zaradi boljšega učinka in racionalnosti potrebno določena sredstva združevati, seveda na samoupravni osnovi, na ravni celotnega podjetja. Zbor komunistov se je zavzel za enotno finančno politiko z enim žiro računom za podjetje, čiste odnose in račune pa bo mogoče zagotoviti z interno banko. Glede na to, da vse sedanje poslovne enote ne pokrivajo vseh svojih obveznosti, zbor komunistov meni, da je potrebno prihodnji TOZD zagotovi možnosti, to je usposobiti jo za razširjeno reprodukcijo.
Povedati je potrebno, da se nova načela ne bodo uresničevala sama po sebi, pač pa je to odvisno od aktivnosti vseh subjektivnih sil, pa tudi od prizadevanj in hotenj vsega kolektiva.
J. Frank
Nova investicija -
centralno skladišče Bresta
Sedaj ima Industrija pohištva Brest Cerknica v sklopu združenega podjetja šest obratov v različnih krajih naše občine, od Rakeka do Starega trga. Vsi obrati imajo skladišča gotovih izdelkov v skupni koristni površini 13.755 kvadratnih metrov. Skladišča po posameznih obratih so bila zgrajena v obdobju od 1967. do 1969. leta. Iz leta v leto pa se povečuje proizvodnja gotovih izdelkov in s tem tudi potreba po novih površinah skladiščnih prostorov. Povečanje proizvodnje zahteva tudi prostorsko razširitev, ki pa gre v sedanji situaciji na račun sedanjih skladiščnih površin.
V letu 1972 je bilo potrebno za vskladiščenje gotovih izdelkov na račun povečane proizvodnje vzeti v najem 3.745 kvadratnih metrov skladišč. V letu 1973 pa predvidevamo še odvzem skladiščnih prostorov za 2.825 kvadratnih metrov sedanji proizvodnji. Skupno bi bilo potrebno zgraditi za pokritje že nastajajočih potreb skladišče v izmeri 10.000 kvadratnih metrov.
Novo centralno skladišče gotovih izdelkov bo postavljeno na novi lokaciji pri Podskrajniku. Izbira lokacije je bila opravljena po splošno znanih strokovnih metodah.
Novo skladišče gotovih izdelkov bo veliko 108 krat 97 metrov. Zgrajeno bo iz montažnih betonskih elementov sistema »GORICA«.
Pritličje bo iz šestih popolnoma enakih delov, širokih po 16 metrov, od katerih bo imel vsak svojo nakladalno rampo, dva dela skupaj pa svojo razkladalno rampo.
Nakladalne in razkladalne rampe bodo izvedene z dvižnimi mizami in bodo pomaknjene v notranjost skladišča, s čimer bo ustvarjena možnost za mehanizirano nakladanje in razkladanje. V zadnjem, šestem delu bodo prostori za pisarno, za odmor in garderobe, shrambo za gasilsko orodje in sanitarije. Tlak skladišča bo v enaki višini kot dovozna cesta.
Skladišče bo zgrajeno tako, da bo v perspektivi mogoče po potrebi dograjevati nove lope. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa bomo v prvi fazi tehnološko opremo skladišča prenesli iz sedanjih obratov. Pripravljalna dela za skladišče gotovih izdelkov so v teku. Menimo,
da bodo nastale edino težave pri pridobitvi soglasij za lokacijsko dokumentacijo, za katere pa menimo, da jih bomo s skupnimi napori rešili.
Predvidoma naj bi bilo skladišče dograjeno sredi leta 1974.
D. Mazij in C. Rudolf
Nov
pravilnik
PRAVILNIK O VARSTVU PRI
DELU V JAVNI RAZPRAVI
Centralni delavski svet je na svoji 181. redni seji, ki je bila 26. julija, posredoval v javno razpravo novi predlog pravilnika o varstvu pri delu. Osnutek predvideva enotno urejanje tega varstva za vse podjetje. Istočasno pa je to tudi bogato gradivo za organizacije združenega dela, če le-te ne bodo soglašale z enotnim urejanjem tega področja v podjetju.
Novi pravilnik morda ne prihaja ravno v pravem času, saj je pred nami organiziranje TOZD, razen tega pa bo v skladu z določili ustavnih dopolnil z novim letom nehal veljati tudi Temeljni zakon o varstvu pri delu. Kakšen bo republiški, ki ga bo nadomestil, pa še ne vemo. Kljub temu je verjetno le bolje dejavnosti v zvezi z varstvom pri delu temeljito urediti ter kasneje določila pravilnika ustrezno prilagajati, kot pa čakati na spremembe zakona in splošnih aktov podjetja.
V. Žnidaršič
STROKOVNE
ODLOČITVE
Kako smo se odločali za industrijsko cono
Na osnovi investicijskih predlogov, ki so bili izdelani v letih 1971 in 1972, se je pojavilo vprašanje, kje zgraditi nove objekte. Pri pregledu vseh Brestovih zemljišč smo ugotovili, da ni nobenih možnosti dobiti kompleks zemljišča v izmeri 100.909 kvadratnih metrov. Tak kompleks potrebuje Industrija pohištva Brest za zgraditev nove tovarne ivernih plošč (5,5 hektara) in skladišč gotovih izdelkov (3 hektare). Razlika 1,5 hektara pa odpade na dovozne in odvozne poti teina vzporedne objekte. Za prihodnji razvoj (30 let) pa je podjetju Brest potrebno zagotoviti še dodatnih 100.000 kvadratnih metrov.
Na osnovi tega je Industrija pohištva Brest v avgustu 1972 zaprosila skupščino občine Cerknica za dodelitev nove industrijske cone in posredovala tudi predlog možne lokacije na Loškem polju. Lokacija na Loškem polju oziroma nova industrijska cona je bila s sklepom sveta za komunalne, stanovanjske in gradbene zadeve ter urbanizem dne 27. 9. 1972 zavrnjena z utemeljitvijo, da mora ta predel ostati rezervat za stanovanjsko gradnjo.
Brest je z dopisom 23. 11. 1972 znova zaprosil Komunalno-sta-novanjsko podjetje za lokacijsko dokumentacijo za zgraditev centralnega skladišča gotovih izdelkov v izmeri 25.500 kvadratnih metrov ter rezervno površino za prihodnji razvoj. Komunalno-sta-novanjsko podjetje je dalo izdelati predlog spremembe urbanističnega načrta Cerknice Urbanističnemu zavodu — Projektivni atelje v Ljubljani.
Predlog je bil izdelan in predložen v komisijsko obravnavo 27.
3.	1973, na kateri so sodelovali predstavniki skupščine občine Cerknica, predstavnik Republiškega inšpektorata za urbanizem, direktor Zavoda za spomeniško varstvo, predstavnik Zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije, direktor Zavoda za turizem Cerknica, predstavniki Elektro Ljubljana in Ljubljana-okolica, predstavnik Projektivnega ateljeja iz Ljubljane, člani Sveta za urbanizem skupščine občine Cerknica, sveta za kmetijstvo skupščine občine Cerknica, direktor Komunalnega stanovanjskega podjetja Cerknica, predstavnik krajevne skupnosti Cerknica ter Predstavniki Bresta.
Na komisijski obravnavi je bi-. lo uvodoma obrazloženo stanje mdustrijske cone v Cerknici in potrebe po novih površinah. Predstavljene so bile tri variante:
1.	Sprememba stanovanjske cone na »Platojih« proti Dolenji vasi v industrijsko cono.
2.	Aneks dosedanjih kmetijskih Površin proti Loškem v mestno območje kot industrijske površine.
. 3. Površino med Dolenjo vasjo m Zelšami preurediti za dokončno uporabo v industrijske namene. Po razpravi je bila sprejeta tretja varianta kot najprimernejša iz naslednjih razlogov: da ostanejo stanovanjske površine v Cerknici neokrnjene, da je prostor proti Loškem za razširitev tn morebitne rezerve preveč ometen in da jc značaj prihodnje industrije tak, da bi z ropotom mo-td bližnje stanovanjske površine. v Predstavnik' Bresta so soglašali s tretjo varianto določene industrijske cone kljub temu, da bo Sradnja objektov na tem tere-nu nekoliko dražja (teren je močvirnat) kot na ostalih dveh pred-taganih zemljiščih.
9§tali pogoji pa so med seboj Primerljivi (prometne zveze, vodovod, tehnološka voda, energetika).
. Občinska skupščina Cerknica 'e na seji 10. 7. 1973 sprejela ozi-
o.ma potrdila predlagano lokajo, ki je bila v tridesetdnevni javni razpravi na občini in na brestu.
Da	se iZOgnj]i nep
»zlagam v najrazličneji . h javnega obveščanj; . ujemo naslednja stroki
, L Poraba tehnološke vode se X nov* tovarni ivernih plošč Ubala v mejah od 2,5 do 3,5 ku-cnega metra na uro. Struktura Porabe pa bo naslednja:
a)	3 kubične metre na uro za čiščenje oblovine od umazanije,
b)	0,5 kubičnega metra na uro za dodajanje lepilu.
Voda za čiščenje oblovine biološko ne bo onesnaževala, saj ne bo vsebovala nobenih kemičnih sestavin, samo blato in pesek in jo bo mogoče z mehaničnim čiščenjem očistiti do take stopnje, da se bo brez posledic spuščala v javno kanalizacijo.
Voda, ki jo bomo dodajali lepilu, v obliki tekočega agregatnega stanja ne bo predstavljala nevarnosti. V največji meri bo izhlapela pri stiskanju ivernih plošč.
Ostanke lepila in razno nečistočo, ki nastane pri lepilnih strojih, bomo tedensko odvažali v posebno izdelano betonsko jamo, ki bo vodotesna (praktičen dokaz v naši sedanji tovarni ivernih plošč!).
V	novih obratih bo zaposlenih okrog 150 ljudi, kar predstavlja dnevno 2,25 kubičnega metra odpadne vode (fekalne odplake). Za te količine fekalnih odplak bo zgrajena biološka čistilna naprava, ki bo vezana na centralno biološko napravo za celotno območje naselja Cerknice.
Pri proizvodnji pohištvenih ivernih plošč se bo pri kemičnih reakcijah pri proizvodnih prostorih spuščal prosti formaldehid, ki se giblje (odvisno od proizvodnje in vremenskih razmer) od 40 do 80 kilogramov na dan, kar pa ne vpliva kvarno na okolico (sedanja tovarna v Cerknici). Kljub temu, da je dopustna količina po DIN normah 6 miligramov na kubični meter zraka, je ta količina po naših analizah znatno nižja (sedanja tovarna 2 miligrama na kubični meter zraka). Po meritvah se v sedanjih odplakah v sedanji tovarni ivernih plošč ne pojavlja formaldehid.
Že v osnovnem konceptu o transportiranju iverja, žagovine in sekancev smo predvideli ustrezne transporterje, prav zato, da ne bi onesnažili okolice. Problem je edino z brusnim prahom, ki ga bomo zajemali s filtri. S takim sistemom transportiran j a je izključeno vsako večje onesnaženje zraka, dopustna količina 50 miligramov na kubični meter pa v nobenem primeru ne bo presežena.
Iz vsega omenjega sledi, da nevarnost za to območje le ni takšna, kot jo nekateri strokovnjaki prikazujejo v sredstvih javnega obveščanja. Pripravljeni pa smo vse, ki imajo kakršnekoli pomisleke glede industrijske cone, sprejeti na Brestu v Cerknici, da bi lahko na osnovi tega zavzeli pravilno tolmačenje.
Pripominjamo še, v odgovor tistim, ki trdijo, da je lokacija za novo industrijsko cono premalo pretehtana, da smo pri izbiri naj-pravilnejše lokacije upoštevali vse splošno veljavne kriterije, ki vplivajo na pravilno izbiro. Ti kriteriji pa so bili:
a)	ekonomski (izvori surovin, energija, tehnična voda, kadri, prometne zveze);
b)	neekonomski (zaostalost področja, delovna sila, strateški razlogi, tradicija);
c)	naravni (geografske razmere, topografske razmere);
d)	družbenopolitični (politika družbenih organov, infrastruktura, davki, stanje industrije).
V	strokovnih krogih Bresta pa smo globoko prepričani, da so
nove industrijske kapacitete osnova za prihodnji razvoj Bresta in tega dela Notranjske. Na teh osnovah pa bodo lahko bogateje rasle tudi ostale, tako imenova-
ne terciarne dejavnosti, od katerih tudi mi mnogo pričakujemo.
Upamo, da bo delovna skupnost Bresta, ki ob nekaterih sestavkih v časopisju prav gotovo
ni ostala neprizadta, ob omenjen-nih pojasnilih dobila dovolj jasno predstavo o strokovnosti pri izbiri lokacije za novo tovarno ivernih plošč.
D. Mazij in C. Rudolf
rest na skopskem sejmu
Na 23. Skopskem sejmu, ki je trajal od 21. do 28. junija, je prvič v sodelovanju s trgovskim podjetjem SLAVIJA razstavljal tudi BREST. Na 50 kvadratnih metrih razstavne površine je bil v grobem razstavljen naš proizvodni program.
Kljub nekoliko neprimernemu datumu je sejem obiskalo kar lepo število obiskovalcev, predvsem pa so bili med njimi poslovni ljudje. V Makedoniji je trenutno vsa trgovina nasičena s pohištvom, toda kljub temu so se posamezni kupci za naš program zelo zanimali.
Veliko zanimanje sta vzbudili sedežna garnitura SERPENT in pa spalnica BARBARA s praktičnim dvižnim ležiščem. Tudi dnevna soba in kuhinja sta privabili in navdušili makedonske kupce. Skratka, BREST so Makedonci sprejeli kot solidno slovensko firmo z velikim okusom za sodobno pohištvo, kar smo tudi dosegli Vendar pa nimamo asortmenta za širši krog delovnih ljudi — cenejše pohištvo — za katerega je bilo dosti povpraševanja.
Uspeh BRESTA na sejmu lahko ilustriram tudi s tem, da smo v hali SLAVIJE prodali največ pohištva. Prihodnje leto bomo verjetno nastopili v Grupi 9, kar bi še lepše zastopalo našo proizvodnjo. Od celotne grupe jih je letos razstavljalo pet, od tega štirje samostojno.
Makedonsko tržišče je veliko, vendar tudi zahtevno, tako da naš program težko prodira nanj. Poleg tega tudi prodajalci ne znajo pravilno prodajati našega programa. Mislim, da bi lahko povečali prodajo na tem tržišču s svojim salonom. Večina večjih
Avtobusno postajališče na drugi strani ulice zagotavlja precejšen obisk, zato se je pred časom sama po sebi ustvarila podoba nekdanje prodajalne — preprosti in poceni izdelki, ki so pri roki. Zanimivo pa je, da že sedaj, v prvih mesecih poslovanja, ugotavljamo drugačno strukturo kupcev, ki se vse bolj odločajo za sestave dražjega pohištva. In zaposleni?
Štiri prodajalce smo »nasledili« od prejšnjega podjetja, štirje pa so na novo zaposleni. Med zaposlenimi je ena učenka v gospodarstvu in skladiščni delavec. Dostavo na dom pogodbeno opravlja zasebni avtoprevoznik.
Ocenjujemo, da je prodajalna v prvih mesecih spodbudno za-
podjetij že ima svojo trgovsko mrežo, ki jim ustvarja promet do 40% od celotnega področja. Z letošnjim skopskim sejmom se je BREST uspešno predstavil mnogim novim kupcem.
J. Obreza
čela, še večje prodajne rezultate pa bo dosegla v jesenskih mesecih. Razveseljivo je tudi, da se Mariborčani precej zanimajo za Brestove kuhinje, čeprav je veliki proizvajalec kuhinj Marles prav pred nosom.
Seveda pa smo naleteli na začetku poslovanja tudi na nekatere težave, ki jih moramo razrešiti:
— Po oceni bi kazalo, odkupiti še drugi del zgradbe, ker nujno potrebujemo priročno skladišče. Ta del zgradbe pa so opuščena in neprimerna stanovanja in drugi prostori, ki so v zasebni lasti.
— Prodajalno moramo primerno ogrevati, zato že delamo načrte za napeljavo centralne kur-Konec na 4. strani
PRODAJALNA V MARIBORU - VZPODBUDNO
Maja letos je začela poslovati Brestova prodajalna pohištva v Mariboru. Objekt smo kupili na natečaju od trgovsko-obrtnega podjetja Optima Maribor v ulici Kneza Koclja v neposrednem mestnem središču. Skupna uporabna kvadratura razstavnega in skladiščnega prostora je 260 kvadratnih metrov.

Tudi na Skopskem sejmu pohištva je bilo za Brestove izdelke veliko zanimanja
Novo o delovnih razmerjih
KAJ PRINAŠA NOVEGA ZVEZNI ZAKON O MEDSEBOJNIH DELOV-
NIH RAZMERJIH
Zvezna skupščina je letos v aprilu sprejela šest zakonov s področja združenega dela. Pozornost med njimi zasluži Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 22 19. aprila 1973. Zakon nadomešča dosedanji »temeljni zakon o delovnih razmerjih«, ki ga pretežno poznamo. Novi zvezni zakon pa starega ne .spreminja v celoti, celo obratno — le malo določil je spremenjenih. Vrsto zadev iz delovnih razmerij bodo namreč poslej urejale republike. Tako se bo stari zakon uporabljal, dokler ne bodo sprejeti zadevni republiški predpisi, vendar najdalj do 31. decembra 1973.
Poskusimo nanizati poglavitne spremembe, ki jih novi zakon postavlja v naša medsebojna razmerja.
Še en posnetek iz Tovarne pohištva Martinjak
LETOS NAJMANJ 18 DNI DOPUSTA
O različnih razlagah, kdaj naj stopi v veljavo določilo novega zakona o najmanj 18 dneh dopusta, smo že pisali. Za uradno mnenje smo zaprosili tudi Zvezni sekretariat za delo.
Na osnovi tega je centralni delavski svet na seji 26. julija sklenil, da bomo ta določila upoštevali že v drugem letošnjem polletju. Torej: najmanj 18 dni dopusta; pravica do dopusta pa se pridobi že po 6 mesecih zaposlitve v podjetju.
Težave ob delitvi
stanovanjskih POSOjil
STANOVANJSKA KOMISIJA JE IMELA LETOS TEŽAVNO NALOGO. ZA 166 PROSILCEV STANOVANJSKEGA POSOJILA JE IMELA NA VOLJO LE 1.357.000 DIN. ZATO JE LAHKO KOLIKOR TOLIKO ZADOVOLJIVO REŠILA SAMO 51 PROŠENJ. OSTALIH 115 PROSILCEV, KI NEDVOMNO TAKO POSOJILO TUDI POTREBUJEJO, PA JE OSTALO PRAZNIH ROK.
KAKO BOMO UREJALI RAZMERJA PO NOVEM?
Najprej bo delavski svet temeljne organizacije združenega dela (TOZD) pripravil predlog »sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu«. Predlog določijo delavci TOZD z večino glasov vseh zaposlenih, ko poprej zagotovijo pri pripravi predlogov udeležbo delavcev oziroma vseh delov temeljne organizacije.
Omenjeni samoupravni sporazum je sklenjen, kadar najmanj dve tretjini vseh delavcev v temeljni organizaciji pismeno izjavita, da soglašata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma. Tak sporazum velja potem seveda tudi za vse tiste delavce, ki ga sicer niso sprejeli, a so v krepki manjšini.
Več temeljnih organizacij se lahko odloči za povsem enak sporazum, le da ga vsaka sprejme na opisani način.
KDAJ PRIDOBIMO LASTNOST DELAVCA?
Zakon uvaja nov izraz in sicer »lastnost delavca« namesto dosedanjega »delovno razmerje«. Lastnost delavca v združenem delu pridobi delavec z dnem, ko podpiše izjavo, da soglaša s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
Če delavec, ki je izjavo podpisal, ne prične določeega dne z
delom, pa zato nima opravičenega razloga, izgubi lastnost delavca v tej temeljni organizaciji in ne more uveljavljati pravic in ne prevzeti obveznosti iz združenega dela.
KAKO SE OBJAVIJO IN RAZPIŠEJO PROSTA DELOVNA MESTA?
Vsa prosta delovna mesta, pogoji glede strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke in drugi pogoji, ki so potrebni za delo na delovnem mestu, se objavijo v javnih informacijskih sredstvih.
Po javnem razpisu se zasedajo tista delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta). Za taka delovna mesta mora biti v skladu z zakonom predpisana tudi doba, ko je treba ponovno opraviti razpis (ponovna izbira — reelekcija). Zakon določa še, da se za posamezna vodilna delovna mesta lahko določijo smotri oziroma naloge, ki jih morajo doseči delavci, ki taka mesta zasedajo.
Novo in pomembno je tudi določilo, da se izbira med prijavljenimi kandidati mora opraviti, če izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa oziroma objave.
»ODPRAVE DELOVNEGA MESTA« NI VEČ!
Po novih določilih delavcu ne more prenehati lastnost delavca v združenem delu, če je iz tehnoloških ali ekonomskih razlo-
gov prenehala pravica po njegovem delu v temeljni organizaciji združenega dela.
Za primere, ko pride do tako imenovanih viškov delovne sile, je treba med TOZD urediti način odločanja in pogoje, ko je delavec iz ene TOZD dolžan začasno ali trajno delati v drugi TOZD ali celo v drugem podjetju oziroma dolžnosti v zvezi z organiziranjem (»odpiranjem«) novih delovnih mest.
Kadar preneha TOZD ali celotna delovna organizacija, preneha tudi lastnost delavca vsem, ki so v njej zaposleni. V takih primerih ima delavec med začasno brezposelnostjo iz naslova minulega dela in solidarnosti pravico do denarnega nadomestila, pravico do zdravstvenega varstva, pravico do prekvalifikacije in strokovne usposobitve ter druge pravice, s katerimi se zagotavlja njegova socialna varnost v primerih in ob pogojih, ki jih določajo zakon, družbeni dogovor in samoupravni sporazum.
VOJAŠKI ROK IN 15 DNI
Novi zakon natančno določa, da delavcu, ki zaradi odhoda na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka prekine delo v TOZD, ne preneha lastnost delavca v združenem delu in ima pravico vrniti se v petnajstih dneh po odslužitvi vojaškega roka na delo v isto TOZD.
Med dovoljeno odsotnostjo mu seveda pravice iz dela mirujejo.
O DOPUSTU PRECEJ NOVEGA
Najnižji letni dopust je iz sedanjih 14 delovnih dni povečan na 18 delovnih dni in ga delavec lahko nastopi v vsakem koledarskem letu. Pravico do dopusta pridobi delavec že po šestih mesecih nepretrgane delovne dobe.
Pisali smo že, da je vprašljivo, od kdaj dalje se uporablja to določilo. Tolmačenja so diametralno nasprotna: po prvem naj bi se to določilo uredilo v splošnih aktih in nato uporabljalo, vendar najkasneje od 31. 12. 1973. dalje, po drugem pa takoj z uveljavitvijo zakona. Ker so pravni razlogi »za in proti« precej izenačeni, bomo v podjetju koristili dopust v drugi polovici letošnjega leta tako, kot bo odločil centralni delavski svet, ko bo poprej obveščen o razlogih za tako in drugačno odločitev.
—0—
Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu vsebuje seveda poleg omenjenih novosti še vrsto drobnih sprememb ali dopolnil. Pravo sliko o delovnih razmerjih po novem bo dal skupno z republiškimi predpisi, ki jih pričakujemo.
Z. Zabukovec
PRODAJALNA V MARIBORU — VZPODBUDNO
Nadaljevanje na 3. strani jave s priključkom na mestni plinovod.
— Sedanja zasilna urejenost prodajalne ne ustreza, zato moramo dati prostorom salonski videz s privlačnim okoljem. Še v poletnih mesecih bomo prostore prebelili, preuredili razsvetljavo, na novo namestili panoje in dodali še druge učinke za lažji izbor, lepši videz pohištva in boljše počutje kupcev. Ob tej nalogi pa bomo reševali tudi vprašanje učinkovite svetlobne reklame in ustreznega pročelja zgradbe.
Omenjene težave terjajo, da jih takoj ustrezno rešujemo v okviru možnosti in v lastni režiji, obenem pa si prizadevamo, da bi prodajni servis izboljšali v smislu prizadevanj prodaje Bresta: »vse za dom«.
Prepričani smo, da se nam bodo prizadevanja „obrestovala, to pa je tudi hotenje srednjeročne usmeritve v programu Brestove prodaje.
F. Sterle
Odločitev komisije je povzročila val nezadovoljstva. To je razumljivo, saj je ostalo brez posojila le preveč prosilcev. Mnogi od teh so si z lastnimi sredstvi že zgradili hišo do strehe in s tem popolnoma izčrpali svoje prihranke. Tako so jim za nadaljevanje gradnje ostala le sredstva, ki jih lahko sproti odtegujejo od osebnih dohodkov. Le-ta pa v sedanjih pogojih ob kar največjem varčevanju le ne morejo biti tolikšna, da bi lahko bistveno vplivala na graditev. Zlasti pa ne pri delavcih z razmeroma nizkimi osebnimi dohodki.
Sredstva, ki jih je podjetje namenilo za stanovanjsko gradnjo, niso tako majhna. V ta namen bo letos porabljenih okrog 6.000.000 din.
Razdeljena pa bodo takole:
—okrog 1.357.000 din je že razdeljenih kot dolgoročna posojila za individualno gradnjo stanovanj;
—	okrog 1.323.000 din bo porabljenih za nakup dveh enosobnih in šestih dvosobnih stanovanj;
—	okrog 1.520.000 din bo porabljenih za odplačilo anuitet od stanovanjskih kreditov, ki jih je podjetje v preteklih letih dobilo od poslovnih bank;
—- okrog 1.800.000 din bo vloženih v solidarnostni stanovanjski sklad občine Cerknica v skladu s sprejetim sporazumom.
Ce na pogled velika sredstva podrobneje analiziramo, torej vidimo, da so za naše potrebe in naše obveznosti pravzaprav majhna. Z njimi ni mogoče zadovoljivo rešiti niti prošenj za stanovanjske kredite niti prošenj za stanovanja. Razdelitev osmih stanovanj med trenutno 65 prosilcev bo prav gotovo prav tako problematično kot je bila razdelitev stanovanjskih posojil.
Pri sami delitvi teh sredstev se je morala komisija ravnati po veljavnem pravilniku. Ta je zelo natančen, zato je bilo delo komisije omejeno pravzaprav le na preverjanje podatkov o stanovanjskih razmerah prosilcev, o njihovih dohodkih in podobnem. Vse drugo kot je, kdo bo tako posojilo dobil, kakšen znesek posojila mu pripada in podobno, pa je bilo le še predmet izračuna. Za posojilo so bili torej predlagani tisti delavci, ki so kar največ let zaposleni pri našem podjetju, ki imajo pri nas zaposlene tudi druge družinske člane, ki ži-
ve v slabih stanovanjskih pogojih, ki imajo nizek dohodek na družinskega člana in podobno.
Pri tem pa moramo povedati, da predlog komisije, ki je bil v javni razpravi, še ni bil povsem točen. V njem namreč še niso bili upoštevani dohodki prosilcev od kmetijstva in gozda. Ker je komisija to opazila šele na seji, ki je bila le nekaj dni pred kolektivnim dopustom, je predlog vseeno dala v javno razpravo (da se ne bi dodelitev kreditov še bolj zavlekla), istočasno pa zahtevala od strokovne službe, da te dohodke ugotovi in v skladu z ugotovitvami popravi prednostno listo prosilcev. To je bilo med javno razpravo tudi napravljeno in posredovano svetu za kadre, ki je o dodelitvi stanovanjskih posojil dokončno odločal. Zaradi teh dohodkov so iz prvotnega predloga za posojilo izpadli štirje prosilci.
Pri razdeljevanju stanovanjskih posojil se je pokazalo, da je novi pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil razmeroma dober, vendar ne povsem popoln. Popraviti bi bilo treba zlasti določila o stanovanjskem standardu, povečati odbitne točke na lastno stanovanje, nekaj več točk pa bi verjetno morali dobiti tudi delavci, ki bodo po dograditvi lastne hiše prepustili podjetju družbeno stanovanje. Ker pa je pred nami organiziranje TOZD, bi morda kazalo s temi popravki še nekoliko počakati.
V. Žnidaršič
Čas ozimnice se bliža
Agronomi in drugi kmetijski strokovnjaki napovedujejo letos zelo dobro letino. Žito je baje obrodilo kot nikoli doslej po vojni, toda kljub temu napovedujejo višje cene žita.
Krompirju trenutno cene padajo. Kako bo v naprej, še ni nič gotovega. Vsekakor pa je skrajni čas, da začnejo sindikalne organizacije po poslovnih enotah kar najhitreje zbirati podatke o tem, kaj, kje in koliko prehrambenih pridelkov bo treba pravočasno naročiti, da bodo člani kolektiva preskrbljeni za zimo. Sedaj je še čas za sklepanje ugodnih p°' godb ob dostopnih cenah.
Š. Bogovčič
Propagandna služba Bresta se je letos odločila za večjo propagandno akcijo v sodelovanju z revijo Naša žena. Za revijo Naša žena se nismo odločili naključno:
—	revija Naša žena je najstarejša specializirana ženska revija,
—	naklada revije je okoli 65.000 izvodov,
—	skoraj 90 odstotkov bralcev revije je naročnikov,
—	struktura bralcev je izredno zanimiva za nas — proizvajalce stanovanjske opreme.
Akcija Brest — Naša žena ni bila običajna nagradna igra, kjer bralci le strižejo kupone, jih pošiljajo v uredništvo in čakajo na nagrado. V tej nagradni igri smo predstavili zgornje in spodnje elemente kuhinje Vega-60, tloris kuhinje in označili, kje so priključki. Reševalci so morali pravilno sestaviti elemente. Samo pravilne rešitve so šle v boben za žrebanje, sreča pa se je nasmehnila dijakinji MAJDI IPAVEC z Jesenic. V našem Salonu pohištva je izbrala elemente kuhinje Vega-60 v vrednosti 12.000 din.
Akcija Brest — Naša žena teče še naprej. Reševalci se tokrat ubadajo, kako pravilno postaviti dnevno sobo Barbara. O poteku te akcije bomo poročali v septembru.
B. Lavrič
Srečna nagrajenka v našem Salonu pohištva
Spornih petdeset milijonov
Med kolektivom so se v zadnjih časih raznašale različne vesti J* nejasnosti v zvezi z delitvijo stanovanjskih kreditov, češ, da smo *ani dodatno razdelili 50 milijonov starih dinarjev med zelo ozek Krog strokovnjakov« (celo o petih se je slišalo), da je letos zato manj sredstev, da se je delilo brez vednosti javnosti in podobno...
Zato dajemo vsem, ki so ali ki niso zahtevali uradnega odgovora, naslednje pojasnilo:
Zaradi nesorazmerja med številom prosilcev in razpoložljivimi sredstvi je stanovanjska komisija v letu 1972 dala v javno [azpravo predlog, po katerem naj m se 176.000.000 S din razdelilo med 109 prosilcev, kar je pomenilo poprečno 1.600.000 S din na Prosilca.
.Niti komisija niti delavci v javni razpravi niti svet za kadre se s, takšnim drobljenjem sredstev niso mogli zadovoljiti, zato smo lskali novih možnosti za povečanje zneskov, da bi s tem omogočili vsaj nekaterim delavcem hi-treje dokončati gradnjo.
Ker novih stanovanj za nakup y Cerknici v letu 1972 sploh ni bi-
. in tako ni bilo mogoče pritegniti novih strokovnih delavcev, smo poskušali storiti vse, da bi ?t>držali dotedanje in da bi tistim mrned njih, ki so se lotili nove imadnje ali adaptacije, omogočili č'.rn hitrejšo zgraditev stanovanja, da bi se spet lahko v celoti Posvetili delu v podjetju.
NAŠI LJUDJE
“Kako hitro minejo leta«, pra-1 Švigelj, ki že dobrih triindvajset let dela pri Brestu. »Včasih n mi dozdeva, da sem šele pred meseci začel, čeprav sem začel akrat, ko se je lesna industrija me postavljala na lastne noge.« Začel je na žagi v Dolenji vasi, 'ehdar je kmalu nato vodil ekonomijo, ki je pripadala tedanjemu LIP Brestu. Z ustanovitvijo adruge je ta ekonomija tedaj jmpšla v zadrugo, delavci pa so PDšli na žage in v zabojarno.
K zabojarne se še spominja H:P°ja, na katerem je delal la-'Jski pod — paralelke s štirimi tevimi cirkularji. Stroj je bil
i.	leseni stavbi z eno samo steno.
ontilacije ni bilo in, ko je zapihalo, je nosilo žaganje po vsem Prostoru. Takrat je bilo treba lotrpeti, danes pa tega ljudje 'so več vajeni.
. Pozneje, se spominja Švigelj, l°. je začela z delom še ena za-ojarna v kateri je bil vodja iz-jPeUe, so dobili prvi domač stroj.
ova cepilna tračna žaga Bratovo, ki pa je bila polna svojih tar -in J° je bilo treba podpi-tresp11 Pribijath kadar je začela
s iCo takole niza spomine na ti-v e dni, kaj vse so takrat delali jZabojamL od zabojev za pivo, 'as, pa do zabojev za pomaran-
Slavko Švigelj
če,
s>or
.more mimo tega, kako dh,rjm.ni so bili začetki in kako
bili^.ace je danes. Skromni ^ bilo tU v ijudje in mnogokrat je Voiv.ec razumevanja in dobre tie kot danes.
; Ko ie
Slirn • ’ nato Pa _______________
hekv'? m glavni skladiščnik, že VseN tet gre skozi njegove roke in jaJčar je namenjeno tovarnam
SviSelj je eden izmed redkih,
začela z delom nova se je preizkusil kot su-ar, nato pa kot skladiščnik
s
kakšno ki
napeto nam je že
precej odmaknjen, saj je vso surovost vojne občutil na svoji koži.
Kot mlad fant se je vključil v narodnoosvobodilni boj kot te-renec in kurir takratnih varnostnih sil. Kurirska pot ga je nekoč zanesla na Brod na Kolpi, kjer se je utrujen hotel ustaviti. Pri hiši so ga samo čudno gledali, zato jo je mahnil naprej. Malo dalje je naletel na kolono belogardistov in drug izbire ni bilo kot Kolpa. Do vratu v ledeni vodi je čakal, da je nevarnost minila.
Pred koncem vojne, ko so se fronte že sesule, so se v Babnem polju znašli komanda mesta Stari trg, odred in misija glavnega štaba. V zimski noči so Nemci in belogardisti stisnili obroč, v zgodnjih jutranjih urah pa napadli. Švigelj se spominja, da so prodirali po osojnih legah, kjer je sneg že skopnel, hoteč jih potisniti na zasnežene obronke, kjer se je v snegu globoko udiralo. V hajki je le za las ušel smrti, rešila sta ga nahrbtnik in odeja, ki sta prestregla rafal iz brzostrelke. Ko je nahrbtnik snel, so se iz njega usule krogle.
Kljub vsem tem doživetjem mu dobre volje le ni zmanjkalo in sem ter tja še kakšno zažvižga, čeprav zna ubrati tudi druge strune, kadar stvari ne tečejo, kot bi morale.
V. Potočnik
NIŽJE CENE OSVEŽILNIM PIJAČAM
Upravni odbor Delavske restavracije je sprejel predlog poslovnih enot BRESTA, da se cene brezalkoholnih pijač uskladijo med poslovnimi enotami.
Za standardne proizvode, med katere sodijo kokta, jupi, coca-cola, radenska voda, dvojni C (tetrapak) in jabolčni sok, so cene enotne za vse poslovne enote, in sicer so 10 odstotkov višje od nabavnih, če upoštevamo prometni davek. Nove cene so: kokta — jupi coca-cola radenska voda dvojni C — tetrapak jabolčni sok (1 liter)
Vse ostale brezalkoholne _ in alkoholne pijače bodo prodajali po običajnih cenah.
Zaradi nižjih prodajnih cen nekaterih brezalkoholnih pijač je bilo dogovorjeno, da bo podjetje dalo na račun nižjih cen večjo subvencijo za kritje prehrambenih stroškov.
Omenjene cene veljajo od 1. julija dalje.
J. Klančar
1.20 din
1.50	din
1.50	din 1.90 din
6.50	din
tevnejših delovnih mestih v štirih poslovnih enotah.
O najvišjem doslej dodeljenem kreditu na Brestu smo pisali že
v prejšnji številki Obzornika. Ta znaša 60.000 N din in so ga doslej dobili štirje naši delavci.
Ob tem pa ne smemo spregledati, da so bili krediti, dodeljeni pred leti v višini treh, štirih ali petih milijonov, vrednostno znatno višji kot tisti, ki smo jih podelili lani.
Takšno stališče sta na skupni seji zavzela tudi koordinacijski odbor sindikata in svet komunistov Bresta.
Zato smo pri banki najeli kredit, katerega je svet za kadre razdelil takole:
Med enajst strokovnih delavcev, ki bi sicer po prvotnem predlogu komisije prejeli skupno 220 tisoč din je dodal še 112.000 din;
11 delavcem, ki po prvotnem predlogu zaradi skopih sredstev sploh ne bi dobili kredita v letu 1972, pa je iz novih sredstev razdelil 155.000 din. Tako je trditev, ki so jo nekateri zlonamerno razširili med delavci, da smo »pod fertahom raztalali 50 milijonov med vodilne in strokovne delavce na SKS«, netočna in nepoštena.
Dodatnih 525.000 din torej ni bilo razdeljenih med ozek krog strokovnjakov, ampak med 39 delavcev s tem, da je okroglo polovico te vsote res prejelo 11 članov kolektiva, ki delajo na zah-
Stara pesem: dosti prosilcev, premalo sredstev
Kako preživljamo letni oddih
Smo sredi dopustne sezone. Precej naših članov kolektiva pa je svoj letni oddih izkoristilo med obema kolektivnima dopustoma v maju in juliju.
V zdraviliščih se je zdravilo 41 delavcev. Organizirano je v Novi-gradu doslej letovalo 40 članov in 36 njihovih družinskih članov. To so skromni podatki, ki so nam bili na voljo. Po 75. členu pravilnika o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov je svoje pravice do zdravstvenega oddiha pridobilo le 41 delavcev. Večinoma so iz Tovarne pohištva Cerknica, nekaj pa jih je iz Tovarne pohištva Martinjak. Ostale poslovne enote razen SKS so verjetno zanemarile to pravico, ki delavcem gre. Kako in kje so nekateri posamezniki preživeli svoj letni dopust, nam povedo naslednji razgovori.
Fani Zemljah, mati samohranilka mladoletnih otrok, zaposlena v TP Martinjaku že 19 let. Več let je pri trgovala od ust in s posojilom zgradila montažno hišo, v katero bo morala še veliko vložiti, da bo opremljena. Na oddih je šla z otroki v Novigrad. Pravi, da se je zelo dobro počutila in tudi zdravje se ji je izboljšalo. Čeravno je šla na oddih na lastne stroške, meni, da bi si moral takšno rekreacijo vsaj enkrat na leto privoščiti vsak zaposleni. Čuti, da si odgovorne organizacije v podjetju premalo prizadevajo za organizacijo oddiha delavcev. Podjetje bi moralo v prihodnje vsekakor najti ustreznejši način za takšno letovanje, ki bi bilo pristopno za vsak žep.
Milka Prhne, delavka v tapetništvu TP Martinjak, ki je v podjetju zaposlena deset let, je šla po zdravstveni poti na oddih v Kranjsko goro. V soboto je vzela še otroka. Pravi, da se je dobro počutila. Samo s cenami ni bila preveč zadovoljna.
Jože Kebe je pri podjetju že 19 let. Dela v tehnološkem oddelku Tovarne pohištva v Cerknici. V Novigradu je bil s svojo tričlansko družino deset dni. Je športnik — strelec in večino svojega prostega časa žrtvuje za strelstvo. Na takšen oddih gre vsako leto in tako si nabere moči za delo.
Na letošnjo organizacjo letovanja na morju nima pripomb, ampak samo pohvalo. »Še bom šel,« je povedal, »čeravno na lastne stroške.«
Silva Matičič je že dvanajst let delavka v Tovarni pohištva Cerknica. Na morje je šla^ po priporočilu zdravnika prvič. Počutila se je zelo dobro. Imela pa je smolo, da je po daljši suši ravno tisti teden, ko je bila na oddihu, deževalo.
Jože Obreza, referent prodaje na SKS, je tudi letoval s svojimi prijatelji v Novigradu, in sicer pod platneno streho. Pravi, da je
le-
iz-
to najbolj ugodno in poceni to vanj e in da se to najbolj plača.
Marija Trubačev (TP Stari trg):
Že nekaj let izkoristim vsaj del letnega dopusta za letovanje na morju. Upoštevajoč cene in ostale pogoje se odločam za naj cenejši način letovanja, pod šotorom. Letos sem bila s svojima otrokoma v Poreču. Stroški letovanja niso bili visoki, saj sem porabo spravila na naj nižjo mejo. Naj povem, da so našo prehrano predstavljali v glavnem kruh, maslo in marmelada ter »argo« juhe. Raznih slaščic in podobnega si sploh nismo privoščili, še celo sadja zelo malo.
Na to, da bi si privoščila dopust v hotelu — četudi naj nižje kategorije, še pomislim ne. Sicer pa so cene vsem znane. Ko že govorim o cenah in dopustu, želim pripomniti, naj bi tudi naše podjetje po možnosti pač, dajalo regres tudi otrokom svojih delavcev, kar je v večini podjetij že dolgo v praksi.
Čeprav smo bili na morju le nekaj dni in pod zelo skromnimi pogoji, smo se vendarle naužili sonca in kopanja, kar je posebno ugajalo otrokoma. To pa je bil tudi namen.
Tudi ni sprejemljiv očitek, da je zaradi teh 52 milijonov, ki smo jih lani razdelili več, letošnji stanovanjski sklad osiromašen, saj smo iz sklada skupne porabe krili ne le tistih 52 milijonov, ki smo jih lani na opisan način razdelili, ampak bomo iz tega sklada pokrili v letu 1973 vse anuitete — te pa ne znašajo 52, ampak 152 milijonov S din in bi se normalno morale kriti iz sredstev šest-odstotnega stanovanjskega prispevka.
J. Praprotnik
SAP bo
podražil
prevoze
Iz podjetje SAP so nam sporočili, da se bodo spremenile cene prevoznih sredstev v okviru sklenjenega sporazuma o avtobusnih tarifah. V zvezi s tem se je te dni oglasil pri nas predstavnik SAP in nas seznanil, da nameravajo dvigniti cene prevoznim storitvam za naše potrebe za skoraj 50 odstotkov.
Podražitev prevoznih stroškov ne bo vplivala na prevozne stroške delavcev, katerih stroški presegajo 96.70 din. Za ostale delavce pa bo prevoz dražji. Po členu 12. Sporazuma o oblikovanju dohodka in delitvi dohodka in osebnih dohodkov se članom delovne skupnosti krijejo stroški prevoza na delo in z dela, ki presegajo 10 odstotkov planiranega naj nižjega kalkulativnega osebnega dohodka. Podjetje bo moralo ob podražitvi dajati več subvencije na stroške prevozov.
Podjetje SAP nam sicer še ni dostavilo predloga podražitve. Zato še ne vemo, za koliko se bodo te storitve dejansko povečale, vsekakor pa bo prišlo do podražitve.
Samoupravni organi ter odgovorni dejavniki v našem podjetju pa bodo morali ob tako veliki podražitvi tudi zavzeti določena stališča.
J. Klančar
kot vojak tri leta okušal ob raznih pogojih in letnih časih.
Na uresničenje želje bom mislil kdaj pozneje, sedaj pa me od teh želja odvračajo posledice gradnje hiše — občutni mesečni odtegljaji zaslužka za vračanje kredita.
Z uvajanjem kolektivnega dopusta pa sem zelo zadovoljen. Saj se edino tako med dopustom počutim zares prostega.
Še in še bi lahko opisali počutje tudi tistih, ki so dopust preživeli doma ob urejanju svojih vrtov, pri svojcih, ali pa o osmerici pogumnih iz Tovarne pohi-
L
Ob Dnevu borca je bila slovesnost tudi pred spomenikom padlih borcev v Cerknici
Ferdo Petrič (TP Stari trg):
Kolektivni dopust me je doletel ob nepravem času. Prav tedaj sem imel namreč vso družino v »bolniški«. Kaj iz tega sledi, si lahko predstavljate. Bil sem gospodar in gospodinja v hiši. No, sicer pa sem imel dovolj časa tudi za urejanje vrta. Tudi sicer verjetno ne bi šel nikamor, čeprav si zelo želim preživeti dopust kje v hribih ali planinah. Morja sem namreč sit, saj sem ga
štva Cerknica, ki so se podali na Triglav.
Za konec pa še to: Pred leti je več manjših podjetij postavilo v Novigradu ob morski obali nekaj preprostih barak za svoje delavce. Čeravno so jih takrat imenovali »barakarji«, je to danes veliko naselje. Nič več jim ne pravijo »barakarji«, ker je podobnih naselij ob naši obali še.
Š. Bogovčič F. Mlakar
Dvanajst novih odlokov
S PRETEKLE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Pretekla seja občinske skupščine, ki je bila 10. julija, je bila izredno bogata in plodna. Na dnevnem redu je bilo kar osemnajst točk. Sprejeti je bilo dvanajst novih odlokov. Med njimi so nekateri zelo pomembni, zato se mi zdi potrebno informirati občane o poglavitni vsebini nekaterih izmed njih.
ODLOK O DELNI
NADOMESTITVI STANARINE IN DRUGE DRUŽBENE POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Znano je, da je bil na začetku letošnjega leta ustanovljen solidarnostni stanovanjski sklad, v katerega plačujejo vse gospodarske in druge organizacije 30 odstotkov od šestodstotnega prispevka od ibrutto osebnih dohodkov, ki je namenjen za stanovanjsko izgradnjo. Že z odlokom o ustanovitvi solidarnostnega sklada je bil določen namen tega sklada.
Z odlokom o delni nadomestitvi stanarin pa je podrobneje urejeno, kdo je upravičen do družbene pomoči pri stanovanjski najemnini, v katerih primerih bodo dobili družbeno pomoč investitorji, ki grade družbena stanovanja in občani, ki grade lastno stanovanje, ali so ga pripravljeni kupiti in namensko vlagati tudi lastna sredstva.
Pripomniti je treba, da tudi ta odlok ne ureja vseh vprašanj s tega področja, ampak da bo stanovanjska skupnost s svojimi predpisi uredila vse podrobnosti.
ODLOK O DOLOČITVI STANOVANJSKEGA STANDARDA
Ta odlok ureja osnovne elemente standardnega stanovanja. Pojavljala se je namreč bojazen, da bi v splošni zagnanosti pri reševanju stanovanjske proble matike za vse izgubili občutek za neki minimum in gradili stanovanja, ki ne bi ustrezala higi-ensko-tehničnim pogojem. Pojavljala pa se je tudi druga bojazen, da s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada ne bi gradili pretirano luksuznih stanovanj, ker to ne bi bil več solidarnostni sklad.
Zaradi teh okoliščin je bilo potrebno s predpisom določiti normative, ki ustrezajo našim razmeram. S tem še mi rečeno, da nekdo ne bo mogel graditi izven teh normativov. V takih primerih bo pač moral imeti lastna sredstva. Družbene pomoči za
bogata, luksuzna stanovanja torej ne bo, ne bo pa tudi družbene pomoči v tistih primerih, če bi nekdo hotel graditi zasilno stanovanje.
ODLOK O DOLOČITVI IN
PLAČEVANJU STANARINE NA OBMOČJU OBČINE CERKNICA
S stanovanjsko reformo, ki je bila sprejeta nekako pred osmimi ali devetimi leti, je bilo določeno, da bomo od leta 1970 postopoma prešli na ekonomske stanarine. Zaradi inflacijskih gibanj in zlasti hitrega naraščanja cen gradbenemu materialu in uslugam pa bi ekonomske stanarine ogrozile standard ljudi, zlasti ljudi z nižjimi osebnimi dohodki.
Zaradi tega je bilo leta 1966 upeljano linearno subvencioniranje stanarin, v letu 1969 pa je bil sprejet zakon o zamrznitvi cen, ki je zajel tudi stanarine. Letos je bil sprejet dogovor o oblikovanju politike cen. Na osnovi tega dogovora se stanarine lahko povišajo za 12,3%. S tem povišanjem seveda ne bomo še prišli na ekonomske stanarine. Da bi do rtega prišli, bodo v stanovanjskem gospodarstvu potrebni novi ukrepi.
Z občinskim odlokom so ukinjene linearne subvencije in prehajamo na plačevanje stanarin, določenih v stanovanjski pogodbi.
Poleg teh najvažnejših odlokov je bila sprejeta, kot je bilo že omenjeno, še vrsta drugih. Važnejši je še odlok o dopolnitvi urbanističnega načrta Cerknica — industrijske cone. Prihodnja industrijska izgradnja Cerknice se bo preselila na novo področje, na predel pod Podskrajnikom. To zemljišče je za kmetijstvo neuporabno, zato so odborniki soglasno izglasovali to področje kot edino primerno.
Ostali odloki niso toliko pomembni oziroma ne zadevajo toliko občanov, ampak se nanašajo na gospodarstvo in na nekatere druge zadeve.
Zaradi pomanjkanja prostora sem nakazal samo nekatere značilnosti posameznih predpisov. Kdor se bo hotel pobliže seznaniti z njimi, jih bo mogel pač pogledati v Uradnem listu, kjer bodo objavljeni.
T. Kebe
NIČ VEČ NOČNEGA DELA
DELAVSKI SVET TOVARNE POHIŠTVA CERKNICA JE NA PRETEKLI SEJI RAZPRAVLJAL O NOČNEM DELU ŽENA IN MLADINE
Razprava na delavskem svetu je bila na podlagi priporočila skupščine socialistične republike Slovenije, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu.
V zvezi s tem priporočilom je bila članom delavskega sveta posredovana analiza o nočnem delu žena v naši tovarni. Pri tem je bilo ugotovljeno, da v zadnjem času nočno delo žena zmanjšujemo. žene delajo ponoči samo še v oddelku nanosa površin, pa tudi tam se pojavlja le od časa do časa, ker je ta oddelek ozko grlo in je zato trenutno nočno delo še potrebno. Po daljši razpravi je delavski svet sklenil:
Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, da se ženam, materam z otroki, starimi do 7 let, prepreči nočno delo. Če so matere z otroki zaposlene na takih delovnih mestih, kjer je potrebno nočno delo, jih je treba ustrezno prerazporediti.
Da bi nočno delo žena v naši tovarni čimprej povsem odpravili, je potrebno, da služba priprave dela in operativno vodstvo proizvodnje prouči, kakšni ukrepi bi bili potrebni, da ženam ne bo treba delati v nočnem času. Ukrepi morajo zajemati tudi roke, do kdaj mora biti takšen ukrep realiziran.
Vsekakor pa morajo biti predlogi o ukinitvi nočnega dela žena posredovani delavskemu svetu čimprej.
Tudi o nočnem delu mladine je delavski svet sprejel sklep, po katerem mladina do 18 let starosti ne sme delati ponoči. To je sicer že odpravljeno, vendar odgovorne v proizvodnji znova opozarjamo, da se izogibajo morebitnih takšnih primerov.
J. Klančar
Vedno
pripravljeni
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM REZERVNIH STAREŠIN USPEŠNO ZAKLJUČEN
Letos se je začel izobraževalni program za rezervne starešine pozneje kot navadno, in to zato, ker so bila predavanja zahtevna in ni bilo na voljo ustreznih predavateljev. Teoretična vprašanja so rezervni starešine obdelali na predavanjih v maju ob filmu Boj z diverzanti v vseh krajevnih organizacijah. V veliko pomoč za strokovno usposabljanje je tudi mesečnik Naša obramba. Rezervni starešine so zvečine nanj naročeni. S prisotnostjo na predavanjih so bila vodstva krajevnih organizacij zadovoljna. Drugi del obveznega programa za rezervne otarešine so bili taktično-orienta-cijski pohodi. Le-ti so bili v juniju. Pohodi so bili v vseh krajevnih organizacijah uspešni. Izpitna komisija, ki je pripravila pohode, je imela veliko dela.
Naloga te komisije je bila pripraviti vse potrebno gradivo za teoretična vprašanja iz topografije, taktike, kontrolo, orientacijske poti in streljanje z vojaško puško.
Izpite so opravljali v Grahovem, na Velikih Blokah, v Cerknici, na Rakeku in v Starem trgu.
Kljub temu, da so bili izpiti uspešni, je občinski odbor ZRVS mnenja, da še ni dovolj zavzetosti za delo v vseh krajevnih organizacijah.
J. Hren
Ob Dnevu borca je bilo tudi letos v stari Brestovi restavraciji tradicionalno srečanje vseh zaposlenih borcev — Brestovcev.
Najprej je vse udeležence v imenu organov upravljanja in družbeno političnih organizacij pozdravil sekretar sveta komunistov Janez Praprotnik in v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen boja, ki so ga izbojevali v najtežjih dneh naše zgodovine borci in aktivisti po vsej naši domovini, nič manj pomemben pa ni bil prispevek borcev tudi po osvoboditvi pri izgradnji naše domovine in pri utrjevanju naših samoupravnih odnosov.
Na koncu je izrazil željo, da bi se ta srečanja nadaljevala, vsem pa je zaželel tudi zdravje in tudi v prihodnje plodno sodelovanje v kolektivih, kjer opravljajo po svojih zmožnostih svoja dela.
Udeležencem srečanja je zapel nekaj borbenih partizanskih pesmi tudi moški pevski zbor iz Cerknice. Obenem pa so prisotni borci dobili v spomin knjigo s tematiko iz naše revolucije.
Škoda je bilo samo, da se tega srečanja niso udeležili vsi borci, saj jih je precej manjkalo.
Po slavnostnem delu je zaživelo tovariško razpoloženje, borci so obujali spomine na slavno preteklost, pa tudi borbenih pesmi ni manjkalo.
Vsi so bili enotnega mnenja, naj bi se taka srečanja tudi v prihodnje, pa čeprav v najskromnejši obliki, nadaljevala in se na njih izmenjavala mnenja ljudi, ki so za skupnost dali vse svoje moči.
I. ŠKRABEC
Osvežitev kulturnega življenja
KONCERTI KOMORNE GLASBE V ZELŠKI CERKVI
Temeljna kulturna skupnost in Zavod za turizem Cerknica sta ob tvornem sodelovanju s Komorno sceno, Partizansko knjigo, Zavodom za spomeniško varstvo in Kompasom iz Ljubljane ter ob pomoči nekaterih delovnih organizacij uresničila svojevrstno zamisel — koncertne komorne glasbe v cerkvi v Zelšah pri Cerknici.
Ta edinstveni arhitektonski spomenik nudi s svojo akustičnostjo in svojevrstnim okoljem izreden prostor za kvalitetne izvedbe komorne glasbe. Za koncerte ga je strokovno usposobil Zavod za spomeniško varstvo, Komorna scena xsa je zagotovila sodelovanje zares kvalitetnih tujih in domačih komornih sestavov.
Doslej sta bila že dva koncerta — nastop Slovaškega kvarteta in večer slovenskih samospevov — ki sta nudila izjemno" umetniško doživetje. Koncerti bodo vsak petek vse do 24. avgusta.
Vsekakor so koncerti prinesli novo, svojevrstno kvaliteto v kulturno življenje na tem območju, obenem pa bomo lahko domačin1 in tujim gostom poleg naravnih lepot nudili še eno estetsko doživetju
Želeli bi, da bi ti koncerti postali nepogrešljiva prireditev v slovenskem kulturnem prostoru in da bi prešli v tradicijo.
B. Levec
MLADI RAZISKOVALCI SPET V CERKNICI
Cerknica je tudi letos sprejela svoje mlade goste, člane mladinskega raziskovalnega tabora. Simpatična Tržačanka Ester se je ljubeznivo odzvala naši prošnji in nam napisala nekaj o njihovem delu ifl življenju.
Cerkniška šola je spet sprejela mlade znanstvenike iz Slovenije in iz zamejstva in njihove želje po novih odkritjih na področju etnologije, speleologi j e in arheologije.
Sprejem zaradi počitniškega meseca ni bil ravno najboljši, toda mladi raziskovalci smo se brž vživeli v prijetno življenje tabora in si prvi dan krajšali s tem, da smo se med seboj spoznali. Sledilo je prijetnejše sožitje pod nadzorom tovarišev ter domačinov Jožeta Meleta in Jožeta Trudna.
Raziskovalne skupine delujejo pod nadzorstvom mentorjev, ki vodijo raziskave etnologov v Dolenji vasi, speleologov na suhih tleh Cerkniškega jezera in arheologov pri cerkniški cerkvi. Dvanajst dni (od 19. do 31. julija) bodo skupine kopale okrog cerkve, lazile po jamah in se pogovarjale s priletnimi vaščani o starih navadah in običajih.
Spoznali smo se tudi že s cerkniško mladino, ki nas je prijateljsko pozdravila v »Jezeru« in priredila srečanje v nogometu, ki se je žal za nas slabo končalo.
Čeprav se doslej nismo moglJ pohvaliti z vremenom, morarn0 priznati, da je kljub temu življenje v taboru dovolj pestro za nas in za cerkniške otroke, ki na5 kdaj pa kdaj obiščejo in na5 kratkočasijo s svojo prijetno Živahnostjo.
Zajtrkujemo, večerjamo in kosimo v delavski restavraciji v' Brestu, tem velikem lesarskeh1 objektu. Tu smo zadovoljni ? vsem, posebno pa z delavci, k1 so nam gostoljubno razkazali veliko tovarno, v kateri delajo.
Pomen našega tabora pa je, p°" leg črpanja znanstvenih virov, t°’ di vzgoja v družbi, razvijanje p d' jateljskega, zdravega sožitja i*1 medsebojno spoznavanje. Ml®' dinci se v taboru spoznajo pred' vsem pri igrah, pri športih in konjičkih, ki vežejo njihova zah1' manj a.
Upamo, da se bomo tudi p1"1' hodnje leto zbrali s prijetno nal°' go, da razširimo znanstvene Pfj' datke o prelepem kraju — Cerknici. Vabimo vse mladinke j11 mladince, da se nam pridruži)0'
RAZPIS
BREST, INDUSTRIJA POHIŠTVA CERKNICA želi zasest' s strokovnimi delavci naslednja prosta delovna mesta:
1.	pomočnik glavnega direktorja za komercialno-tehničn0 področje
2.	vodja izvoza
3.	product manager
4.	samostojni referent prodaje za domači trg
5.	oblikovalec
6.	konstruktor
7.	pravnik
8.	referent za kadre
9.	referent za funkcionalno izobraževanje
10.	šef finančne službe
11.	referent za zavarovanje
12.	vodja vzorčne delavnice
13.	prevzemalec lesa
Pravico do prijave na delovno mesto imajo vsi člani de' lovne skupnosti.
Pismene prijave vložite v splošno-kadrovskem sektofjj! do 15. avgusta 1973. Tam so vam dostopni tudi razpisni pog°l oziroma zahteve posameznih delovnih mest.
V 30 dneh po zaključku prijavnega roka bomo vse kand1' date obvestili o sklepu organa upravljanja, ki bo opravil izb0' prijavljencev.
Splošno-kadrovska služba
Poletne dni zidove in reklami Primerna mesta krasijo (ne) umetniški plakati, ki vneto vabijo Zavedne občane na različne prireditve, ki se jim po domače pra-veselica. Kljub žejni krizi so Pile prireditve zadovoljivo obiskane, na veselje prirediteljev in Pa žalost ljubiteljev narave, ki Prosijo vsemogočnega, naj ven-
dar pošlje ujmo, ki bo posnažila izmučeno naravo.
Trg našega malega mesta vidno napreduje. Vedno je dobro založen s povrtnino, sadjem, cvetlicami, izdelki naših bližnjih in daljnih sosedov; tudi kič je na zalogi.
z
?e dobro leto je, odkar je nekdanji napis »Kmetijska zadruga« tak-Se,t. kakršen je ...
^ sušni dobi je na Cerkniškem jezeru poplava piknikov. Med najbolj sPelimi je bil ribiški.
'*leč'an* --tovni potniki« iz našega malega mesta so šli letos zelo
N°v USPEH STRELCEV
%>ort aV1\° 80 Pečini meseci za ta biti' P;ekako mrtva sezona, so bj. o3*1 strelci kljub temu aktiv-tekm0116 ovak so na hitrostnem ko ^°vV,anJu v streljanju z vojaš-van?^S-° na 300 metrov. Tekmo-kudn-t16 organizirala SD Vič — general 5od pokroviteljstvom včarfai^??dpo^ovnika Franca Ta-ekip a\T v ^a- Tekmovalo je 161
Naše strelce lahko'
samo
pohvalimo, saj so si v tej hudi konkurenci pristreljali odlično šesto mesto. Boljši od njih so bili tekmovalci Olimpije, Tržiča in Sežane.
Tudi na tekmovanju z malokalibrsko puško in pištolo, ki ga je organizirala OSZ Postojna v počastitev Dneva vstaje, so dosegli lepe rezultate.
V streljanju z malokalibrsko pištolo je bila naša ekipa druga.
Septembra bo veliko partizansko srečanje
Partizani nekdanjih brigad in odredov imajo že nekaj let sem občasna srečanja, ko se nekdanji borci snidejo in govorijo o nekdanjih težkih, a slavnih časili. Nekdanji aktivisti Osvobodilne fronte, mladina in žene, katerih delo je bilo med revolucijo tudi zelo važno in nevarno, so bili pri tem nekam pozabljeni. Sedaj so se tudi oni razživeli, po vsej Sloveniji ustanavljajo svoje odbore in pripravljajo srečanja nekdanjih aktivistov.
Tudi nekdanji aktivisti na Notranjskem so pred kratkim ustanovili iniciativni odbor nekdanjega Notranjskega okrožja. Osvobodilne fronte. To okrožje je zajemalo sedanje občine Cerknica, Logatec in Vrhnika ter zahod, del podeželja sedanje občine Ljubljana Vič — Rudnik. Na predlog iniciativnega odbora so se 13.ju-lija letos sestali predstavniki družbeno-političnih organizacij vseh štirih občin in sklenili, da bo v prihodnje zbor nekdanjih notranjskih aktivistov vsako leto v eni izmed teh občin. Letošnje prvo srečanje bo v nedeljo, 16. septembra v Cerknici. Tam bo obenem tudi proslava 30-letnice ustanovitve Bračičeve brigade.
To bo velik praznik za vso Notranjsko. Poleg nekdanjih aktivistov, ki bodo ob tej priložnosti izvolili svoj stalni odbor, se bodo zbora udeleževali borci Notranjskega odreda, Bračičeve brigade in jurišnjega bataljona
18.	divizije.
Na srečanje bodo prišle tudi delegacije ostalih partizanskih enot, ki so se med vojno borile na Notranjskem:	šercerjeve,
Tomšičeve, Gradnikove in Gubčeve brigade, pa tudi delegacije Krimskega in Dolomitskega odreda.
OBČANI LOŠKE DOLINE IN
BABNEGA POLJA ŽE DRUGIČ »ZA«
Da smo zmožni napraviti marsikaj, smo dokazali pred štirimi leti, ko smo se na -eferendumu odločili za samoprispevek za novo šolo. Danes lahko s ponosom vsakemu človeku pokažemo sad naše solidarnosti, ki našim najmlajšim nudi idealne pogoje za pridobivanje novega znanja.
Spoznanje občanov Loške doline in Babnega polja, da še niso naredili vsega, kar si želijo in potrebujejo, je privedlo do tega, da sta se Socialistična zveza delovnega ljudstva in Krajevna skupnost Loške doline odločili razpisati novo ljudsko glasovanje.
Ureditev šolskih prostorov v Babnem polju in v Iga vasi bo nudila lepše in boljše pogoje za učenje tamkajšnjih otrok.
Elektrifikacija posameznih vasi in asflatiranje cest sta nujna, saj se zavedamo, da si naš človek iz dneva v dan izboljšuje svoj življenjski standard.
Glasovanje je bilo 15. julija, ko so v Babnem polju, Iga vasi in Staremu trgu glasovali kmetje in upokojenci, in 16. julija, ko so glasovali delovni ljudje v svojih delovnih organizacijah oziroma v Starem trgu.
V volilni seznam je bilo vpisanih 1956 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 1606 ali 81,10 odstotka. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1066 volilnih
Od posameznikov pa sta si drugo in tretje mesto delila Matičič in Benko.
V streljanju z malokalibrsko puško je bila naša ekipa na četrtem mestu. Najboljši je bil Bra-tovž iz Postojne, ki si je priboril prehodni pokal za Jankovičev memorial.
Š. Bogovčič
Srečanje v Cerknici se bo pričelo že v soboto 15. septembra popoldne, ko bo odprta razstava Muzeja ljudske revolucije iz Loža v avli osnovne šole. Isti večer bodo nastopili pevski zbori in godbe na pihala iz vrhniške, logaške in cerkniške občine.
Verjetno bo tudi ognjemet na Slivnici.
Na glavni dan srečanja, 16. septembra bodo nekdanji aktivisti, borci domicilnih enot Bračičeve brigade, Notranjskega odreda in jurišnega bataljona JLA in partizanska teritorialna enota korakali v slavnostnem pohodu skozi Cerknico na prireditveni prostor pred osnovno šolo. Tam bodo predstavniki vseh štirih notranjskih občin podelili nekda-
KDO NAJ
SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI ZARADI NESKLEPČNOSTI NI BILO
Pred kakšnim mesecem dni je bila po daljših pripravah sklicana skupščina temeljne kulturne skupnosti Cerknica, ki naj bi sprejela letni program svojega dela in potrdila letošnji finančni načrt. Da je bilo na lanski skupščini dokaj mučno, smo že pisali, saj je bilo moč le s telefonskimi klici zagotoviti sklepčnost. Letos niti telefonski klici niso zalegli. Izmed 31 članov skupščine se jih je nabralo osem ki so nekoliko potarnali in se razšli. Da ni bilo nikogar izmed povabljenih predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizaciji niti njihovih delegatov, pa skoraj ne kaže posebej omenjati.
upravičencev ali 54,5 odstotka.
Odločitev občanov za samoprispevek je dokaz, da smo si enotni, da nam je za napredek celotne Loške doline. Posebno pa moram poudariti solidarnost vaščanov Babnega polja, saj so se z 90 odstotki odločili za samoprispevek.
Breme samoprispevka za novo šolo zadnjih štirih let se je komaj izteklo; toda kljub temu so se občani pozitivno odločili.
Pripravljenost ljudi Loške doline, da s svojim delom in samoprispevkom marsikaj prispevajo za lepšo prihodnost naše skupnosti, pa ne obvezuje samo Krajevne konference SZDL in Krajevne skupnosti Loška dolina, ampak obvezuje tudi ostale občinske in republiške organe, da tudi oni prispevajo svoj del na našem področju.
Poudariti moram, da je uspešno glasovanje ovirala cela vrsta vzrokov. Če bi ocenjeval izid glasovanja, moram priznati, da bi bil izid glasovanja veliko boljši, če bi imeli rešena nekatera vprašanja. Eno izmed glavnih vprašanj, na katero nismo mogli dobiti natačnejšega odgovora, je cesta Pudob—Snežnik. Vsekakor bi lahko pričakovali večjo udeležbo na glasovalnem mestu Igavas (38,97 odstotka), če bi bil tudi republiški sklad za ceste pripravljen začeti dela na tem odcepu. Saj končno je to republiška cesta. Še enkrat poudarjam, da bomo vsi skupaj kot občani Loške doline in kot člani SZDL, seveda če bomo enotni, tudi to vprašanje poskušali ugodno rešiti.
Tudi čas referenduma v juliju je bil zelo neugoden. To je čas dopustov, saj je bilo na primer samo v Kovinoplastiki ta čas odsotnih 100 delavcev.
S sedanjim glasovanjem smo širši javnosti dokazali, da smo, čeprav majhna dolina pod Snežnikom, s svojo enotnostjo veliki.
R. Mlakar
njemu Notranjskemu okrožju Osvobodilne fronte domicilno listino. Po govoru predsednika CK ZKS tovariša Franca Popita, nekdanjega organizatorja vstaje na Notranjskem, bo kulturni program. Sodelovali bodo Partizanski pevski zbor in godba milice iz Ljubljane ter recitatorji ljubljanskih gledališč. Po programu bo tovariško srečanje. Pričakujemo, da se bo te letošnje največje prireditve na Notranjskem udeležilo do 4.000 nekdanjih aktivistov in borcev. Najmanj toliko pa bo prišlo ostalih prebivalcev, ki bodo prihiteli v Cerknico iz vse Notranjske, pa tudi od drugod.
Tajnik pripravljalnega odbora V. Šumrada
DELA?
To so torej dejstva, ki bi najbrž terjala globljo sociološko ali ne vem še kakšno analizo, v kar pa se v krajšem informativnem sestavku ne kaže spuščati. Vseeno pa se nehote poraja nekaj vprašanj:
Ali res še nismo doumeli, da je za uresničitev dolgoročnejše kadrovske politike nujno potrebno nuditi delovnim ljudjem še kaj več kot le kuverto na izplačilni dan?
Ali res še nismo doumeli, kakšen pomen ima organizirano kulturno življenje za urejeno življenjsko okolje?
Ali so delovne organizacije in ustanove dovolj razmislile, ko so delegirale nedelavne in nezainteresirane člane v skupščino kulturne skupnosti?
Ali delegati zares ne čutijo nikakršne odgovornosti niti do delovnih ljudi, ki so jih izvolili, niti do skupnosti, v katero so bili izvoljeni?
Mislim, da imajo slednja vprašanja še večjo težo prav danes, ko ob ustavnih spremembah razpravljamo o delegatskem sistemu, o oblikovanju interesnih skupnosti in podobnem.
In še nekaj: Čudno je, da je med člani kulturne skupnosti in drugimi dejavniki v občini takšen ignorantski odnos do te skupnosti prav sedaj, ko menda lahko po dolgem sušnem obdobju zabeležimo dokaj plodno »kulturno« leto.
Telegrafsko:
—	oživljena je bila Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij, ki bo bdela nad dejavnostjo amaterskih kulturnih skupin;
—	strokovno je urejena knjižnica v Cerknici, ki bo v kratkem odprta za javnost, in zastavljen je načrt za razvoj knjižničarstva v občini;
—	v občini deluje pet pevskih zborov, javnosti se bodo skupaj predstavili na občinski reviji v Novi vasi najbrž ob občinskem prazniku;
—	velike uspehe žanje dramska skupina v Loški dolini; vse možnosti so, da bo prihodnje leto v Starem trgu slovenski festival amaterskih gledališč;
—	cerkev v Zelšah je usposobljena za kvalitetne koncerte komorne glasbe;
—	redno deluje glasbena šola na Rakeku;
—	v občini redno delujeta dve godbi na pihala;
—	organiziranih je bila vrsta gostovanj;
—	oživela je kulturna dejavnost na Rakeku in v Novi vasi;
—	v Salonu pohištva v Cerknici so vseskozi likovne razstave;
—	bilo je več akcij na področju spomeniškega varstva in arhivske dejavnosti ..
... in najbrž smo še kaj pozabili. Kljub temu, da je za omenjene dejavnosti precej več sredstev kot prejšnja leta, pa je še vedno toliko nerešenih vprašanj...
Morda bo dal nanje odgovor jesenski sklic skupščine kulturne skupnosti, seveda, če bo sklepčna.
B. Levec
Uspel referendum
Mladi
po
poteh
NOB
Med prvim in četrtim julijem je občinska konferenca Zveze mladine Cerknica organizirala pohod po poteh domicilnih enot.
Pohod je že tradicionalen, saj ga organiziramo vsako leto v počastitev Dneva borca. Program pohoda je zgrajen na osnovi koncepta splošnega ljudskega odpora, saj vsebuje nekaj zelo važnih elementov za oblikovanje mlade osebnosti.
Neposredni stik z revolucijo nas oblikuje, nas uči in nam daje pogum. Naš stik z revolucionarji pomeni dvojno izpolnjevanje. Prvo je to, da oblikuje nas same,
v drugem pa mi gradimo svojo okolico, svoje odnose, svoje življenje. Tako dobimo enotno, veliko stavbo naše preteklosti, ki je temelj naši sedanjosti, naši razigrani mladini in jutrišnjemu resnemu delu.
Kdor potuje po domovini, išče
— Razgleduje se po krajih in lepotah, ki ga navdušujejo;
— Vidi ljudi, kramlja z njimi in se od njih uči;
—■ Spoznava dogodke, ki so del preteklosti, vendar nujno postanejo tudi del sedanjosti, del dandanašnjega razmišljanja in tudi osebnostnega oblikovanja.
I. Najger
Mladina po partizanskih poteh
KOŠARKARJI
KOŠARKARSKI KLUB CERKNI CA, KI ŽE DRUGO LETO TEKMUJE V II. B SLOVENSKI LIGI, JE ZAKLJUČIL PRVI DEL TEKMOVANJA
Prišel je torej čas, da lahko naredimo nekaj zaključkov o doseženih uspehih.
Ob pričetku tekmovanja smo si člani kluba zadali nalogo uvrstiti se v prvo polovico na lestvici tekmujočih moštev. V prvem delu tekmovanja nam je to tudi uspelo, toda z manj točkami kot smo računali. Temu je precej botrovala sprememba v načinu treniranja, ker smo šele med prvenstvom uspeli dobiti trenerja, pa tudi športna sreča nam je obrnila hrbet.
Predvsem zaradi prilagajanja na nov način igranja in zaradi premajhne uigranosti smo po nepotrebnem izgubili nekaj tekem na domačem igrišču. To je privedlo tako daleč, da so imeli igralci večjo tremo igrati pred svojim občinstvom kot pa v gosteh. Temu je pripomogla tudi zelo skromna podpora ljubiteljev
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Franc MLAKAR, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NAJ-GER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK, Miha ŠEPEC, Ivan ŠKRABEC in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska Železniška tis kama v Ljubljani.
USPEŠNO
košarke in to prav tedaj, ko jo je moštvo najbolj potrebovalo. Rezultati to potrjujejo. Doma smo dobili le dve tekmi in kar tri izgubili. Prav tak izid smo dosegli tudi na tujem proti težjim nasprotnikom.
Prav po nepotrebnem smo doma tesno izgubili s Salonitom iz Anhova, s Savo iz Kranja in s Koprom. V gosteh pa smo visoko izgubili le z Grosistom iz Nove Gorice. Tesno pa smo izgubili z AET iz Tolmina in Idrijo.
LESTVICA:
1.	Koper	10	10	0	828:587	20	+241
2.	Grosist	10	9	1	742:518	18	+ 224
3.	AET	10	7	3	716:613	14	+ 103
4.	Salonit	10	7	3	681:676	14	+ 15
5.	Cerknica	10	4	6	621:686	8	— 65
6.	Idrija	10	4	6	590:686	8	— 96
7.	Sava	10	3	7	703:742	6	— 39
8.	Plamen	10	3	7	640:701	6	— 61
9.	Kladivar	10	2	8	603:802	4	—199
10. TIK		10	1	9	601:742	2	—141
Glede na to, da se bo moštvo za jesenski del tekmovanja pripravljalo pod strokovnim vodstvom, računamo na še boljše rezultate. Na lestvici se verjetno ne bomo pomaknili više, ker za četrtim zaostajamo šest točk, poskušali pa bomo obdržati peto mesto.
V	začetku šolskega leta bo košarkarski klub v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo in vsemi šolami organiziral občinsko ligo v košarki za pionirje in pionirke, ker le tako lahko računamo na dober podmladek.
V	načrtu imamo tudi ustanoviti mladinsko moštvo in ga v naslednji tekmovalni sezoni vključiti v ligo.
J. Truden
Avgusta - fiuorografiranje
FLUOROGRAFSKA AKCIJA BO V OBČINI CERKNICA OD 13.
DO 18. AVGUSTA 1973 KAJ JE TO FLUOROGRAFIJA?
FluorografiU je posebna vrsta rentgenskega stikanja prsnega koša, ki nam omogoča, da s posnetki na filmski trak kasneje v miru pregledujemo pri velikih povečavah (filmsko platno!) te posnetke in ugotavljamo stanje pljuč, srca, velikih žil in drugih organov v prsnem košu. Fluoro-grafija je tako ena od najuspešnejših metod za odkrivanje bolezni pljuč in srca, ker nam v relativno kratkem času omogoči množičen pregled prebivalstva.
Tako bo posebna ekipa Instituta za pljučne bolezni na Golniku v šestih dneh pregledala prek 8000 prebivalcev občine Cerknica, starih nad 24 iet.
Fiuorografiranje je po zakonu obvezno in zagotovljeno ter za prebivalstvo brezplačno. Stroške akcije nosi ta sklad zdravstvenega zavarovanja in proračun občine.
Čeprav je tuberkoloza kot naj-pogostejša bolezen pljuč v zadnjih 30 letih praktično »v oblasti in pod nadzorom« zdravstvene službe predvsem, kar se tiče smrtnosti prebivalstva, še vedno v Sloveniji letno oboli okoli 2000 ljudi zaradi tuberkoloze. Zgodnje odkritje bolezni je bistvene važnosti za hitro ozdravljenje ali preprečevanje težjih komplikacij. Fluorografska akcija nam to omogoča!
Vedno več je bolnikov s pljučnim rakom. Več kot desetkrat pogosteje obole za pljučnim ra-iKom kadilci cigaret kakor pa nekadilci!
Fiuorografiranje ima velike zasluge za zgodnje odkrivanje raka na pljučih.
NA KRATKO POVEDANO: fiuorografiranje nam varuje in omogoča zdravje!
KAKŠNI SO BILI REZULTATI FLUOROGRAFSKE AKCIJE 1969. LETA?
Ob 8069 pregledanih občanih je bilo ugotovljeno:
1071 primerov neaktivne, to je ozdravljene tuberkoloze, 16 novih primerov tuberkuloze, od tega 3 s hudo obliko tuberkuloze, 1200 raznih drugih, manj nevarnih primerov vnetih in degenerativnih sprememb na pljučih ali drugih organih prsnega koša, ki so zahtevali še dodatne preiskave in — v primeru potrebe — primerno zdravljenje, 6 primerov tumorjev rakastega ali drugega izvora, ki so bili potrebni takojšnjega zdravljenja, 773 različnih vrst obolenj srca in ožilja.
29. junija je komaj v osemnajstem letu nenadoma ugasnilo življenje našega delavca ALBINA ŠKRLJA.
Kolektiv je pretresla novica o njegovi smrti, saj je šele stopal v življenje. Nihče ni mogel niti misliti, da smrt ne izbira in da bo močnejša od volje do življenja. Šele, ko človek odide od nas, se zavemo, da je to izguba, izguba, ki je ni več mogoče nadomestiti, včasih pa tudi opomin za vse, ki pozabljajo, da je življenje samo eno.
Član naše delovne skupnosti je bil šele eno leto, vendar bo kolektivu ostal v spominu kot skromen in tovariški delavec. Delovna skupnost Tovarne ivernih plošč
Veliko število tako ugotovljenih bolezni (predvsem pri srcu in ožilju, neaktivni tuberkulozi) ima zdravstvena služba že registriranih in skrbi zanje.
Ko ugotovimo, da je akcija opravičljiva, če na 10000 pregledov odkrije 5 novih bolnikov z aktivno tuberkulozo ali pljučnim rakom, potem zlahka vidimo, da je fluorografska akcija za naše zdravje izredno pomembna in je že marsikomu dejansko rešila življenje. Ravno pri tuberkulozi in raku na pljučih se zunanji zna ki bolezni pojavljajo relativno pozno, takrat, ko je bolezen že zavzela morda preširok obseg, da bi jo z zdravljenjem lahko uspešno, predvsem pa tudi hitro zatrli.
Pri organizaciji fluorografsk6 akcije pomaga tudi organizacij3 Rdečega križa Slovenije p ret občinskega in krajevnih odbore'1 Rdečega križa občine Cerknici ker je tuberkuloza bolezen, ki j: ena prvih postavk pri zdravstvi no — prosvetnem program3 Rdečega križa.
Za konec še: KAKO BO TEKLA ORGANIZACIJA?
Svet za zdravstvo in socialo6 varstvo občine Cerknica bo pis' meno obvestil vse občane, ki s<J se dolžni odzvati vabilu, kjer bc do zapisani tudi dan, ura in m6’ sto, kjer bo akcija potekala.
Prosimo vse klicane občane, d«1 se odzovejo pozivu in pridejo O3 pregled natančno po razporedi1, dr. B. Kravanja
Filmi ¥ avgustu
2.	avgusta ob 20.00 — italijanski film JEGULJA ZA 300 MILIJO NOV. Kriminalka.
4.	avgusta ob 20.00 in 5. avgusta
ob 16.00	— italijanski film
KAVBOJ KING. — VVestern. V glavni vlogi Richard Harrison.
5.	avgusta ob 20.00 — francoski film ZAČETNICA NA PLOČNIKU. Drama. V glavni vlogi Bri-gitte Bardot.
6.	avgusta ob 20.00 — jugoslovanski film PRVA LJUBEZEN. Komedija. Igra Miodrag Petro-vič-čkalja.
9. avgusta ob 20.00 — angleški film LJUBEZENSKI GLASNIK. Drama. V glavni volgi Ju-lie Cristie.
11.	avgusta ob 20.00 — ameriški film MORTADELA. Komedija. V glavni vlogi Sophia Loren.
12.	avgusta ob 16.00 in 20.00 — ameriški film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI. Vojni film. V glavni vlogi Jack Havvkins.
13.	avgusta ob 20.00 — ameriški film PLAVI VOJAK. Drama-vvestern. V glavni vlogi Cancide Bergen.
16. avgusta ob 20.00 — ameriški film PUŠKE ZA APAČE. VVestern. V glavni vlogi Audie Murphy.
18.	avgusta ob 20.00 in 19 avgusta ob 16.00 — ameriški film EL CONDOR. Pustolovski film. V glavni vlogi Lee Van Cleef.
19.	avgusta ob 20.00 — ameriški film DIAMANTNA DŽUNGLA. Kriminalka. V glavni vlogi James Carner.
20.	avgusta ob 20.00 — italijanski film DJANGO NE POZNA MI-
NAŠI UPOKOJENCI
V začetku julija je bil invalidsko upokojen ANTON ŽAGAR, rojen 16.1.1917. Pri našem podjetju je bil zaposlen pet let in pol, predvsem na delovnih mestih po-pravljač proizvodnje in nazadnje šabloner.
Zdaj nas zaradi upokojitve zapušča tudi tov. ANTON KOČEVAR, rojen 26.1.1913. Tudi njemu se v podjetju izteka petletna neprekinjena zaposlitev. Zaposlen je bil kot delavec na hlodišču.
Obema želi delovna skupnost TLI Stari trg veliko zdravih let.
LOSTI. VVestern. V glavni vlog1 Antony Steffen.
23. avgusta ob 20.00 — amerišk film BALADA O DINGUS MA GEEU. Pustolovski film. * glavni vlogi Frank Sinatra.
25.	avgusta ob 20.00 in 26. avgust3 ob 16.00 — ameriški film PRE" MILIJON LETI. Fantastiki11 film. V glavni vlogi RaqUc VVelch.
26.	avgusta ob 20.00 — ameriš^1 film DOBRI IN SLABI FANI JE. VVestern. V glavni vlog1 Robert Mitchum.
27.	avgusta ob 20.00 — ameri+ film MESTO V TEMI. Kome* ja. V glavni vlogi Doris Day' ,
30. avgusta ob 20.00 — italijansU film PRIHAJA SABATA. Wc stern. V glavni vlogi Peter Ece Lavvrence.
Dobri vozniki
Združenje šoferjev in avtom6' hanikov ter Avto-moto društ'6 Cerknica sta v počastitev svoj el6 praznika organizirala četrto, l. tradicionalno spretnostno vozim voznikov osebnih avtomobilov-
Ocenjevalna vožnja je tekla c63 Planino, Logatec, Vrhniko, Lj+ Ijano in Škofljico v Ribnico, RF je bila osrednja kontrolna post3 ja in krajši odmor. Potem so njo nadel j e vali čez Sodražic6; Novo vas in Bloško polico |. Cerknico, kjer so se pomerili | spretnostni vožnji, ki je bila p+ skladiščem Tovarne pohištva Cerknici.	.«
V	ocenjevalni vožnji so b1
najboljši:	.
Franc Prudič, Franc Zalar, 1+ Baraga, Miro Mlinar in Serg6 Turk.	,
V	spretnostni vožnji pa BoJa! Petrič, Janez Jakopin, Jože Z+ nik, Alojz Mihelič in Fra0 Kranjc.
V	obeh disciplinah so ptv
pet mest osvojili:	,
Franc Zalar, Jože Zadnik, FrtjL, Mulec, Metod Urh in Janez Ja* pin.	.a
Organizatorja sta nastopal ,
čim povrnila stroške za gor1
in malico, petim najboljšim nikom pa podelila lepe praktm1 nagrade.
Š. Bogovčič
Stroga kontrola na ocenjevalni vožnji