Leto XXI Lfablfana. aobota 9. januarja 1943-XX1 UpravniitTO. Ljublun«. Hnconiieva Telefon k. 51-22. «-23 M-24 Inserauu oddelek: Ljubl|an» Pucaniteva »b- a 5 - Telefoo fc »1-25. 31-26 Podružnici Novo meno: Liublumk« aM 41 Rafum: za Liubliaosko pokraiioo pa poteno-iekovnem zavoda h 17.749, a ostale kraje Italiie Servizio Cona. Con Po5t No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase a Kr. Italiie to inozemstva trna Llniooe Puhblictti Italiana S. MILANO Cena cent« 80 isk«U »»«k a«« «*» p08*.®*.« Niioteiai znala o e• el oo 1*1» vključno s »Pooedeliscm 1» Bom« Lit >6.50. UicdnitfO: I liiil^M Pocooijera ulica ker. S. ^ kev 31-22. >1-23. 51-24- Rokopisi »c ne »ralajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pa !a pub- bliciti di provemenza italiana ad areni: Ontone Pnbbliciti Italiana S A MILANO kad azioni aeree lungo le coste algerine Nia*vo bombardamento del porto di Bona - Gravi perdlte nemiche in autcraezzi — Oue mercantžll dl 8tonn. clascuno colati a picco, S altri coSpitl II Q«arf?er Generale delle Forze Armate comunica in data di 9 gennaio il seguente bollettino n. 958: Moderata attivita operativa sni fronti dirtico e tunisino dove abbiamo respinto puntate di elementi nemici e preso alcuni prigionieri. Reparti dell'aviazione ita!«ana banno rin-laovato il bombardamento del porto di Bona e unitamente a formazioni germaniche ;3*1 to contro colonne di antomsazi; oltre di ouesti venivano imm«* ilizzati e itrclti altri danneggiati in ripetute azioni a voio radente. Cingue caccia avversari erano abbattuti nei eombattimenti della giornata. Lungo le coste algerine aerei tedesrM attaccavano con successo un convoglio: due mercantili di 8000 tonnellate ciascuno, centrati, colavano a picco. cinque altri erano sicuramente colpitl. Quadrimotori nordamericani hanno ieri sganciato numerose bombe sulla zona por-tuale e sui quartieri centrali di Palermo, causando il crollo di edifici pri vati: la po-polaziene ha snbito perdite finora accer-tate in 46 morti e 262 feriti Anche su Licata venivano lanciati spez-zoni incendiari: segnalati danni limitati a gualche fabbricato ed un ferito. Uspešni obrambni boji na vzhodu Na Kavkazu, ob Donu in Dmenskem fezeru uničenih 47 sovjetskih tankov — 32 sovražnikovih letal Uspešne letalske akcije vzSoli allffffke obale Navo bombardiranje pristanišča Brna - Hude sovražnikove izgube motornih vozil - Dva panika pe 8.o3o ton potopljena, § nadaljnjih zadetih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 8. januarja naslednje 958. vojno ooročilo"- Zmerno operacijsko delovanje na bojišču v Sirti in Tunisu, kjer smo odbili izpade sovražnih elementov in ujeli nekaj ujetnikov- Oddelki italijanskega letalstva so ponovili bombardiranje pristanišča v Boni in bo skupno z nemškimi oddelki nastopili proti sovražnikovim kolonam motornih vozil. Nad 50 teh vozil je bilo onesposobljenih, mnogo pa med novimi napadi v nizkem poletu poškodovanih. V borbah včerajšnjega dne Je bilo se-gtre'jenih pet sovražnih lovcev. Vzdolž alžirske obale so nemška letala s uspehom napadala neki konvoj, dva trgovska parnika po 8.C00 ton, ki sta bila pogodena, sta se takoj potopila, pet nadaljnjih pa je bilo gotovo zadetih. Severnoameriški štirimotomi bombniki «o včeraj odvrg-i veliko število bomb na pristaniško področje in osrednje dele Pa-lerma. pri čemer so povzročili porušenje zasebnih poslopij. Prebivalstvo je utrpelo po dosedanjih ugotovitvah tele izgube: 46 mrtvih in 262 ranjenih. Tudi nad Licato je bilo odvrženih nekaj zazidalnih listov. Škoda, ki je bi^a pri tem povzročena, se omejuje le na nekaj poslopij in enega ranjenca. Sredozemlje veže večina angleških sil Ankara, 7. jan. Britanski državni minister m Srednji vzhod Casev ka potuje po Zedi-njenih državah, je na seji tihemorskega sveta v Beli hiši podali zelo zanimivo izjavo. Potrdi"? je zrn a no dejstvo, da zahteva morje toliko britanskih naporov da ostaja za diruga bojišča Angliji premalo bajnih sredstev Potrdili je izrecno da Velika Britanija ne bo mogla pošiljati znatne pomoči Indiji, Kitajski in drugim odsekom Tihega morja dokler bo ladjevje zavezniških dr-iav tako močno zaposleno pri operacijah na sredozemskem področiu proti Sedaj, ko sc je strogost cenzure v Alžiru vn v Maroku nekoliko polegla, opisujeio razni angleški n ameriški dopisnik porf««a.' na tem ozemlju točneje vn obiektivneje. Iz njihovih poročil je razvidno da obstoji med Britanci m Američani velika razlika v nazranjih ne samo na vojaškem marveč tudi na političnem področju V Londonu si več ne delajo nikak'h utvar o vrednosti obeh francoskih disidentskih generalov London je nekoliko pozno opazil da tako imenovani darlanisbi r so nič drugega kakor novodobni trolanski konj ameriških razmer ki ga je Roosc ^ pripeljali v Alžir Ni dvoma da sledi De Gaul-leu veliko števiilo dobnh franeusk h domo-ljubov, ki so si za svojo vod Ono idejo izbrali sovraštvo do Nemcev ter so pripravljeni prej na samomor kakor pa da bi stopili na pot francosko nemškega socie-lovanja Politično je ta frakcija prot demokratska in De Gaulle si ni nikoli prizadeval, da bi tajili svoje antipatije do demokratov Ameriški demokrati si ;z tega kujejo orožje proti De Gaulleu ter bijejo po niem tem huje. eirn bolj se kaže. da bo Anglja tzla iz re borbe oslabljena in se ne bo mogla upreti ameriški premoči. Ne samo De Ganile, tudi Churchill je preprčan o tem. zato oba sanjata o neki angle^o-franc^ski zvezi, ki naj očuva njihove interese pred varaštvom Severne Amerike (Piccolo.) Finsko ©iliksvaaje italijanskega planika Helsinki, 8. jan. s. Rity je sprejel v poslovilni stra Italije, velikega oficirja Vicenza Cic-conardlja, ki zapušča Finsko, ker so mu poverjeni drugi posli. Predsednik je izročil Elcsc. Cicconardiju veliki križ reda Finskega leva. Po avdijenci sta poglavar države in njegova soproga priredila obed na čast Iz Hitlerjevega glavnega stana 8- Jan. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je «b-, a vilo danes naslednje poročilo^ Na področju srednjega Kavkaza, ob Donu in severnozapadno od Sta'ingrada so bile nemške čete tudi včeraj v hudih, toda uspešnih obrambnih bojih z močnimi sovjetskimi pehotami in oklepnimi silami \ protinapadu je bil sovražnik na raznih mestih vržen nazaj in Je pri tem utrpel visoke izgube. Uničenih je bilo 32 oklop- nih voz. . . _ Jugovzhodno od imenskega jerera je so\Tažnik zopet zaman napadel s podporo številnih ok'opn!h voz in je tudi tukaj mibil 15 oklepnih vozil- Lovski letalci so sestrelili v hudih letalskih bojih nad sredniim in severnim odsekom fronte 32 sovjetskih etal brez lastnih izgub Obstreljevanje dovoza po Lado-škem jezeru se je nadaljevalo, ponor! pa je bilo bombardVano mestno in pristaniško področje Murmanska. V severni Afriki krajevno bojn- delovanje. Sovražnik je utrpel pri presenetljivih napadih nemških brzib bojnih letal v Libiji občutne izgube motornih vozil m vojnih potrebščin razen tega pa ie izgub«« še tri letala v letalskih bojih V pristanišču Boni sta bili poškodovan' dve sovraf"' stražni ladji Bombni zadetki so bil' dose ženi na neko sovražno letalsko oporišč- v iužnem Tunisu k.fer so povzročili obfutra razdejanja Ponoči so nemška bojna etai? potopila pred pristaniščem Bugi- v nekem konvoju dve trgovski ladji s 16 C0« 1br. re, tonami Pet trgovskih ladij je bil« hude poškodovanih. . Razen tega je nemška podmornica vzhodno od Alžira potopila sovražnega lovca na podmornice Ista podmornica je pozneje torpedirala veliko tovoror lad'o V zgodnjih jutrani'b urah današnjega dneva s0 izved a angleška letala vznemir-jevalne napade na zapadno nemško ozem lje. Prebivalstvo je imelo izgube. Povzročena je bila neznatna škoda na poslopjih. Anglosaške utvare Monukovo. 8. jan. s. »Abendzeitung« podaja pregled srd te ob-ambnt bitke, ki dav-,a brez prestanka na vzh -dnem boji^u in orlncminja, da trdovrat-ost s katero sovražnik z uporabo vseh razpo*.»ljavih rezerv ljudi in potrebščin prebiti na katerem kodi mostu nemško zavezni ko nnzvrsititev, najboljši dekaz. da se so-vražniku še ni_ po srečiilo doseči kakršne koli koristi. Značilno je razen tega dejstvo, da so prav v teh dneh začeli v Londonu .n WawKngtonu zopet razpravljati o znamenitem vpra. anju __dru"c<»a boj i-ca in snccr v tem smnd u. da ^PredsednUi repubUke bi ^poskusili ^tv^ti v resnic«, te p«-•kovHni avdijenci mini- i deti bi se sovjetska ofenz.vn.1 boj« ^crpaL. » nfiHH, Vicenza Cic- Ako gledamo na sovjetsko■ zan^ os^o v letu 1942/43 s tega vklka ima poseben in značillen pomen: Stalin se je- vrgii v borbo z vsemi svojimi siiiami in skuša, komkot le mogoče, angažirati nemške zavezale . sile, medtem ko nad bi Američani skusali i izkoristiti to ugodno priložnost in ustvarit. veliko zboljšanje v položaju proizvodnje vojne lndustrje, vse to še ne zadostuje Treba se je takej resno lotiti ne samo splošne proizvodnje, marveč bo treba skrbeti, da bodo tudi izdelki v vseh podrobnostih odlični Članek se končuje z odločnim poz'vom, naj vsakdo skrbi, la bo v polni meri Izpolnjen produkcijski načrt države. (II Piccclo.) Izpraznjevanfe sovjetskih blagafa Rim, 6. jan. 63. rojstni dan Stalina je letos drago stal ne samo bojevnike, ampak tudi državljane, ki delaio za fronto v globokem zaledju Res je 21 decembra kar deževalo pozdravnih brzojavk lz vseh koncev Rusijr ln so bile te brzojavke spremljane s posameznimi in Kolektivnimi ponudbami velikanskih vsot ki bi jih bilo treba porabiti za nakup vojnega blaga. toda boljše v ška propaganda dobro ve. da so to naročene manifestacije Zato se ni nihčP začudil da je Stalinov rojstni dan padel na dan zbirke fondov za vojsko 2e na prvi pogled so piesene<*ale nekatere oonudbe po svoji višini Kolhozniki lz Tam-bova so na primer darovali 75 milijonov rubljev nekatera druga iavna podjetja od do 100 miliionov dočim so se darila zasebnikov gibala v mejah od 20 do 300 fsoč rubljev. Davi so donlsniki običajno dobro poučenih nevtralnih agencij širili vesti, ki jasno likajo položaj v Rusiji Po njihovih obvestilih je sovjetska vlada namenoma in na zelo preprost način podžgala domoljub-ie Rusov Zadnje čase sr sovjetski varče-ralci kar obletrall banke, hoteč dvignit« -vo«|e prihranke, oziroma vnovčiti svoje -rednostne panirje Zarad' teea grozečega oojava je sovjetska ob^st dokončno ukinja vsakršna izplačila Varčevalci so postali na ta način posestniki papirjev brez vrednosti. Sedai se je začela agitacija na krajevnih sestankih stranke, kjer so naročeni agitatorji poziva L prebivalstvo, naj pokaže svole domoljubje ter naj daruje svoje vrednostne papirje državi. Tako ee 1e začela akcila ^spontanih« darov, ki so dosegli svoj vrhunec na Stalinov rojstni dan ter pr'nesli velikansko vsoto za novo oboroževanje sovjetske vojske. Tako je stranka z izredno sposobnostjo udarila na struno domoljubja ter dosegla vsekakor velik uspeh, vendar pa Je ta uspeh pripisati premetenemu manevru zato je njegova vrednost zelo dvomljiva. Nevtralni dopisniki tudi poročajo, da Je ta sovjetski finančni man » er imel tudi namen da že v kali zaduši vsake pojave kapitaUstičnega nakopičenja denarja, ki je skoraj nujno zvezano z vsako vojno. Picoolo.) (D ministru. Obeda sta se udeležila tudi zu- i \ mBrlj!ln- ™.W1mčuie naaji riM, W.tt!n in M ceremonijama ! ^ŠT^nZ minister Hakkaralnen. Po obisku Kralja in Cesarja sta Siciliji Obisk Nj. Vel. Kralja in Cesarja na Siciliji je nudil prebivalstvu tega največjega italijanskega otoka priložnost, da ne izrazi le svoje globoke privrženosti vsemu, kar je domače, temveč tudi svojega visokega nacionalnega duha in nezlomljivo voljo do odpora. Izrazilo je vse to prav v času svoje največje preizkušnje. Zato je razumljivo, ako so te patriotske manifestacije sicilskega prebivalstva zbudile najširši odmev tudi v zunanjem svetu, saj so o njih poročali listi vse Evrope, ki so uporabili to priložnost, da opozore na veliko domovinsko ljubezen italijanskega naroda in visoko borbeno moralo, ki jo je Italijanom vlil zlasti Fašizem. Sicilija, ki je bila že tolikokrat izpostavljena sovražnemu besu. a ni nikdar klonila, je ponovno dokazala, da razume svoje veliko poslanstvo v službi Ttalije in Osi, poslanstvo, ki ni le strateškega, temveč tudi oskrbovalnega in moralnega značaja. To poslanstvo je temu otoku namenila usoda prav v tej vojni še v posebni meri. Sicilija je ena izmed nezlomljivih postojank italijanske sredozemske politike in italijanskega bojevanja v okviru te vojne. Ona ne daje domovini le odličnih mornarjev in bojevnikov vseh vrst, temveč tudi vse drugo, kar potrebuje za svoj odpor do končne zmage. Po svojem posrečenem zemljepisnem položaju pa obvladuje obenem ves pomorski promet v Sredozemlju. ki ga deli na dvoje, in služi za najboljšo odskočnico in oporišče za zveze s tako zvano »četrto« ali afriško obalo. Vse to seveda prav dobro ve tudi sovražni. ki se ie zaradi tega v svojih letalskih napadih tako zagrizel prav proti sicilskim mestom Ves ta niegov bes pa je zaman. Najbolj zgovoren dokaz o tem je dejstvo, da je Nj Vel. Kralj in Cesar prisostvoval veliki vojaški paradi v Palermu sredi letalskega alarma in da je to parado gledalo toliko občinstvi kakor še nobene podobne prireditve doslej v tem mestu. Naj si to zapomnijo vsi tisti nepoboljšljivi krogi v inozemstvu k'" nrrslijo. da ie mogoče moralo italijanskega naroda streti s terorističnimi napadi anglosaške vrste! med rojaki Iz vzfo'dne ASrlke Neapelj, 7. jan. s. Dav= je prišel iz Brin-djsija posebni vlak z rojaki t kf so se vrnili is vzhodne Afrike, pa so pristojni v pokra- jine Salermo in Napeli. Kolodvor je bil okrašen z ltal:janskimi zastavami. Na postaj* so bili zbrani zastopnik, Crn h srajc, ženskih fašijev in prostovoljnih bolničaik Rdečega krža. Rojake so pozdravili pre-fekt zveznj tajnik, župan in drugi zastopniki ' vojaških oblasti ter hierarhi. Ob 10. je dospela na kolcdvor Nj. Vis. princesa Piemontska s svoj'm spremstvom. Množ ca, ki se je zbrala na kolodvrru, jo je po rimsko pozdravila, nakar sc je princesa pcda.a v čakalnico I. razreda, kjer so velike napeli jske tvrdke razstavile razna oblačila, podarjena beguncem. Nato je Marija Pe-montska obiskala oddelek z.a živalske na-k°3n'ce in okrevališče v Zvezi bojevnikih fašijev. Tu so mlade fašjrtke nudile toplo okrepčilo. Visoka gospa se je vljudno izgovarjala z rojaki, kJ so se vrn:li v domo-v;no ter se* živo zanimala z?, vsakega posebej in zlasti za otroke. Ko je princesa odšla s kolodvora, ji je mncžica pred izhodom priredila tople ovacije. Dar Pfstofskega vojvode tusinskei3?u prebivalstvu Turin, 6. jam. s. Nj. Vis. Pistojski vojvoda je poslal županu 10.000 lir kot dar za prizadete med letalskim bombardiranjem. Vzvišeni princ je ob tej priliki izrazil živo vzajemnost in simpatjo do turinskega prebivalstva in mesta Turina. list bi se predajail---- ako bi mislii!i da jc obrambna moč Osa na drugih področjih kakor koli osiabljena. S Sfns&ega bojišča Berlin, 7 jan. Finsko vojno poročilo javlja* V zadnjih 24 urah je na Karelski zemeljski ožini sovjetska četa pod z ščito metalcev min napadla finske postojanke ln . . . ___i T., 4a Klin fvlhitjl 111 Neošksitosrčiiast angleške politike proti Slušni Rim, 6. jan. s. Angleška revija »Nine-tenth Century« objavlja članek o ureditvi Evrope po vojni, kakršna naj bi bila v angleškem interesu. Gre za članek, ki je Presenetil tuli nekatere angleške kroge, kajU v njem se izrecno poudarja, da bi se morala razdeliti v majhne države ne samo Nemčija temveč tudi Rusija. Idealno evropsko ravnovesje, pravi v glavnem pisec, je obstojalo v 19. stoletju, ko je bila Evropa skupek majhnih držav. Ako bi se za dosego take ureditve, ki bi omogočila Angliji diktirati zakone na kontinentu, razkosala samo Nemčija, bi narasel pomen Rusije in prodrla do žičnih ovir. Tu je bila^odbitajn in nespornega obvladova-»ki TTV> -&ATi rt ie fincko topništvo z za- i ^ 1 . ____čilima Moskovska >Pravda« je m. uvodnik, v katerem po- Bvaležnost Bumunov maršalu Antsneseu Bukarešta, 7. jan. s. Na godovni dan maršala Antonesca izražajo listi kondu-katorju vso hvaležnost in predanost ru-munskega naroda. Kot rešitelj naroda ln vrhovni poveljnik vojske je maršal Anto-nescu, podčrtava »Timpul«, lzvrš'1 najtežje poslanstvo, ko je prevzel poveljstvo nad Rumunijo v najbolj kritičnem trenutku. Danes je predstavnik volje vsega naroda, ki ga bo povedel do končne zmage. List »Viatza« piše: Na ta dan hočemo izraziti ljubezen in hvaležnost maršalu Antoaescu za velike ustvaritve, ko je dal romunskemu narodu Kral;,a ln ustvari svobodno državo kateri je zagotcv:l notranji mir m slavo. Hvaležnost gre torej možu. ki nas je rešil pred prepadom in nas povedel k zmagi v strašni borbi proti najstrašnejšemu sovražniku boljševizmu. razpršena, dočim je fincko topništvo parnim ognjem onemogočilo povratek ter ruski oddelek popolnoma zdesetkovaio. Na Jrugih točkah fronte je bila samo izvidni- ška delavnost. Na zemeljski ožini Maaselkae Je finska protiletalska obramba sestrelila sovjetskega lovca »P 16«, enega pa poškodovala. V pretekli noči je sovražnik Izvršil nekoliko poletov nad finskim zaledjem, toda ti poleti so bili brez posledic. (Piccolo) Nezadostna ssv|etska proizvzdnja Ufrn, 6. jan. objavila 4. t. n. udarja, da jc neobhodno potrebno izvršti postavljeni ;ndu3trijski n3črt, k: vsebuje let-s popolnoma nove, podrobnejše gospodarske in produkcijske načrte. Rdeča vojska, pravi list, čutj veliko potrebo po orožju, zato mora vsaka tovarna delati brez prestanka. Načrti modernega bojevanja so tesno zvezani z oskrbo in s tehničnimi potrebšč nomi bojujočih se čet. Eden izmed glavnih prgoiev za dosego uspeha je nedvomno točna izpoln tev ss-stavljenih načrtov ter se mora delo začeti ž-" takoj prve dni januarja meseca. Kdor računa da do uspeh dcsogel kasneje med letom, pozablja nujne potrebe rdeče vojske, čas je sedaj v vojni postal neprimerno dragocenejši, nego je bil d: slej Vojska po. trebuje orožje vsak dan in ga mora dobivati v kol činah, ki Jih določa načrt. Kdor ne izpolnjuje poverjenega mu programa 'n ne izvrši naloge v določenem času, ovira delovanje vojske ter slabi njeno silo. udarno nja Anglije bi se razbil ob povečani sili moskovskega kolosa. Zaradi tega Je treba odstraniti tudi Rusijo na ta način, da se razbije kakor Nemčija v majhne države. Dejstvo la revija kakor »Ninetenh Centu-ry« ' ki se često navdihuje v vplivnih političnih krogih, ki so blizu vlade, predlaga v vojnem času takšno povračilo Rusiji za njeno podporo za skupno stvar demokracije je dokaz nesklalnosti nenaravnega zavezništva obeh držav in neodkrltoerčnosti angleške politike, ki je zvesta svoji tradiciji. pripravljena izdati ln žrtvovati današnjega zaveznika, da uresniči svoje sanje za-suženja Evrope lastnim interesom. Madžarska ©rfkritja o boifševiških načrtih Budimpešta, 4. jan. s. Madžarski politični dnevnik »Pester Llovd« se bavi v uvodniku s članki sovjetskih "lwtov. po katerih se bo tudi z Madžarsko po vojni ravturfo trse kakor z ostalimi nasprotniki Sovjetske zveze. Bo'jnevirka tisk zatrjuje, da se bodo moraila ista velika ozemlja, ki bila odvzeta Madžarski v Trianonu. prepustiti obnovljeni Češkoslovaški in obnovljeni Jugoslaviji, do-čim bo Rumunija dobila severno Transilvanijo prepustiti pa bo moraila nekatere po kraj;ne na vzhodu Rusiji. »Pester Llovd« meni. da je razlog za te načrte glede Madžarske v dejstvu, da je Madžarska bolj ko katera kolri država v južnovzhodni Evropi neprimerna za uvrstitev v sovjetske načrte glede na ta ozemlja. Čeprav so ts načrti nestvarni, je vendar znači'no, da st v Sovjetski zvezi v svojih načrtih hočejo Izkušnja preteklega leta je dokazala, da naslanjatj M Prago m Beograd. Scvjeti bi se zaključki 19. kongresa stranke niso iz- ^ & ^^jo splošnega prevrat-.ega udej- vršili. ker posamezne tvornice, kj izdelu- « r - -.......... jejo vojno blago niso skrbele v tol ki meri za kakovost kakor za količino sveje proizvodnje. V zvez s tem se »Pravda« obrača na delavstvo in na uradništvo ter na vodstvo tovarn, poudarjajoč, da morajo v« skupno prevzeti odgovornrst za izvrfttev prevzetih obveznosti. List zaključuje: Treba je začeti takoj mo izgubili več ton trgovskega b rodov} a. kakor smo ga imeli leta 1939 vt>mo samo, da nevarnost m manjša, temveč narašča, m da sovražniki gradijo več podmornic kakor jih moremo potopiti Zaradi podmornic morajo poljedelci izorati nadailinj" mdi-lon hektarjev zemlje za žetev na tem ozemlju pa bo potrebnih oOOOCl ljudi Zaradi podmornic lahko postane -tamje prehrane med letom bolj kritično Zadnji bp« podmornic so hitrejši «n močnejši kakor prejšnj' Z našimi p-ota čajo da je preneha«© v vsej Indiji izhajat* 150 listov v znak protesta proti kroti ««• zuiri angleških oblasti- katerih glavna stoto je. preprečiti razšarjtJnje vesti o stain^i vavih demonstracijah indijskega prebivat stva preti v4adn. List »Statesmam« n DeJh ja izraža svojo simpatijo do md»J«® tovarišev ter poudarja, da je sarno cdgovonna za kritična položaj, ki je v Indiji nastal. Sovražne letalske izgube v Birmi in Indiji Toldo, 7. jan. s. Iz pristojnega vira se do-znava, da so v preteklem decembru japonske letalske skupine zrušile ali uničile v celoti 128 sovražnih letal v Junanu, Birmi in Indiji. Dve sovražni letali sta bili prisiljeni pristati v japonskih črtah in sta bffl zajeti. Japonski lovci so zrušili v vzhodni Indiji 34 sovražnih letal, na tleh pa so uničili 35 naialjnjih letal. Radiof onska služba med Nemčijo in Mandžurijo HMngking, 7. Jan. s. Dne 15. t. m. bo ob prvi obletnici italijansko-manlžurSkega sporazuma za radiof on sko izmenjavo podpisan enak sporazum med Nemčijo in Mandžu* rija Roosevelt ni zadovoljen z ameriško proizvodnjo Dosedanje anglosaške neuspehe na bojiščih bi rad prikril z grožnjami ln načrti o bodočnosti Buenos Aires, 7. jan. s. Predsednik Roosevelt je govorcii! pred novim kongresom. Bil je to običajni Rooseveltov govor, vendar ie izdajal govorn ikove skrbi glede parlamentarnega položaja. Roosevelt je pričel svoj govor z grožnjami proti silam trojnega pakta im z nad vse .optimističnimi napovedmi ki pa so bile ;vse brez stvaime podlage. Dejal je, da veliko deževje in strašno blato ter redke prometne zveze zaustavljajo bitko v Tunisu, kar omogoča četam Os;, da ojačujejo močne postojanke pred katerimi je zato pričakovati hudih borb Govoreč potem o zaveznikih bojevnik:h v Rusiji, v Angliji in v Čangkajškovi Kitajski je omenul "načrte vsoke 6tea-eg>ije. ki se izdelujejo za izkrcanje v Evropi, izkrcanje, ki naj bi se izvršbo kdo ve kdaj in kdo ve kje ali na več točkah istočaasno. Glede vojne proizvodnje ie izjavil, da je ponosen spričo doseženih uspehov. Potrebne so spremembe v sistemu proizvodnje. Treba je posameznim odsekom kaj dodati aili tudi kaj odvzeti Tistm ki dvomijo o kakovosti severnoameriškega letalstva, se lahko odgovori, da je s temi stvarmi v celoti kar dobro. Navajajoč potrebo novih vladnih ukrepov je Roosevelt deiai: Nimamo namere pustiti stvari v takem stanju, da bi podpirali ooložaj s katerim bi se okoristili nečastneži. dobičkarji in špekulanti. Samo malo je Američanov, ki postavljajo dober tek pred patriotizmom. Treba je upoštevati, da gredo živež in potrebščine, ki jih pošiljamo čez morje, v glavnem za vojaške namene. Govoreč o štirih svoboščinah ki jih je svetu obljubil, je Roosevelt rekel: Ljudje se doma n na fronti vprašujejo, kaj prav za prav mislimo s tretjo svoboščino, to je svoboščino pred bedo. Vsi ti ljudje hočejo da bi Amerika po vojni ne trpela več zaradi nesreč v preteklosti,, ki so: nezadostna prehrana, nezdrava stanovanja in podpore za brezposelne. Pred očmi moramo imeti, da bi biila gospodarska varnost Amerike ogrožena, če bi na ostalem svetu ne vladala večja gospodarska trdnost. Amerike ne moremo spremeniti v otok ni ta vojaško niti gospodarsko. To pomeni, da je treba pod vzeti vse napore za povečanje varnosti ljudi v tej državi in na vsem svetu. Jasno je, da bi se Nemčija, Ita,Iija in Japonska ne:zbež-»o vrgle na osvojitev sveta, če bi ostale oborožene po koncu te vojne in če bi do- zo medveda, ki ga še n uma jo v rokah. Nobenih znamenj ni, ka bi kazala, da so se »združeni narodi« za las bolj približali svoji zmagi, v letošnjem letu kakor lansko leto. Zato sprejema svet te platonske izjave državnikov iz nasprotnega tabora saimo na znanje im jih beleži le zamadi pravilnega lastnega stališča po vojni. Nemški komentar Berlin, 8. jan. s. V svojem komentarju o Rooseevltovl poslanici kongTesu, v katpri je ameriški predsednik trdil med drugim, I a je bilo pravkar preteklo leto »najbolj kritično za moderno civilizacijo,« piše politični sotrudnik DNB med drugim: Civilizirani svet bi se strinjal s to Roose-veltovo trditvijo le tedaj,, ako bi Roosevelt namestu Osi zamenjal besedo in poudaril, kolikšno grožnjo predstavljata za civilizacijo boljševizem in plutokratska koalicija. Evropski narodi so se združili prav zaradi tega, Ja hi pobijali in odstranili nevarnost prevlade evropskih sovražnih sil, ki so postale tem bolj nevarne, odkar je bil med tako zvanimi demokracijami in boljševizmom sklenjen pakt. Roosevelt napoveduje nato kot zmotni prerok celo vrsto vojaških operacij na polovici evropske celine, pri čemer pozablja, da mora računati s silama Osi, z njunimi vojaškimi možnostmi in z nujno voljo za odpor in zmago. Predvsem pa Roosevelt pozablja jasne in odločne besede, ki jih je v tem pogledu spregovoril v zadnjem velikem govoru Duce. Roosevelt se očitno sramuje politično-vojaške bilance prvega leta svoje vojne in skuša kakor upravniki prel bankrotom prepričati kongres. da mu odbori preventivni proračun, med tem ko ji skriva obračun. Posledice takega postopka se bodo prav gotovo pokazale in bodo jasne vsem akcijonerjem severnoameriškega podjetja. Rocseveltova poslanica kongresu ni torej nič drugega kakor konglomerat neutemeljenih upov in neuresničljivih obljub, ki naj bi Američanom pomagale do pozabe zmedene politike njihovega predsednika. p^rsst ameriških datgov Monakovo, 7. jan. s. >Miinchner Zeitung« piše o otvoritvi ameriškega kongresa in o težk^čah, ki jih mora predsednfk Roosevelt premagati potem, k- se ie njegova več na f™ "uncu ie m Se 01 tako znatno skrčila. Notranji dolg Arae volilu tem narodom zopetno oborožitev. Za- rike znaša, kak r je objavila nedavno s« rada tega se morajo nazorozrti. Naučilli smo »e da ni mogoče obdržati nv'ru s shranje njem »v pločevinasti škatlici«. Združeni na rodi lahko ostanejo in morajo ostati združeni, da preprečijo kakršno koli oboroževanje Nemčije, Japonske ali Italije, Nočem prerokovati, kdaj se bo vojna končala, toda misl:m, da bodo združeni narodi letos dosegli bistvene prednje točke ob cestah, ki vodijo v Berlin, Rim in Tokio. Ta Rooseveltov govor, ki se sicer ne m • liku je od nobenega njegovih dosedanjih govorov, zasluži pozornost predvsem zato, ker precej odkrito priznava, da Anglosasom v severni Afriki ne cveto rožice. Za tolažbo svojih poslušalcev pa si je Roosevelt izmislil »deževje«, »strašno blato« in »redke prometne zveze«, kakor da bi vse to ne oviT&lo tudi hrabrih čet Osi v njihovi ob rambi. Zanimivo je tudi, da gospod predsednk priznava, da nekateri ljudje v Ameriki »dvomijo nad kakovostjo ameriškega letalstva«. Doslej je večina sveta dvomila nad astronomskimi številkami o ameriški proizvodnji, sedaj pa dvomi svet tudi nad kakovostjo ameriškega orožja. Slabo priznanje sposobnosti ameriške vojne proizvodnje! Sicer pa to ni nič čudnega saj je znano iz priznanj mnogih ameriških strokovnjakov samih, da Ameriki primanjkuje nekaterih najpotrebnejših surovin za to proizvodnjo. Roosevelt se seveda v svojem govoru ni spušča! v podrobnosti toda značilno je njegovo priznanje, da bo treba »posameznim odsekom nekaj dodati ali nekaj odvzeti«. Tisti del Rcoseveltovih izvaianj. ki se nanašajo na povojno ureditev in ki samo ponavljajo, kar je biilo iz Washingtona že tolikokrat slišati, ne zaslužijo posebne pozornosti, kajti tu ima človek vtis da tako imenovani »združeni narodi« piodajajo ko- vernoamer ška revia »Time«, nad 100 milijard dolarjev nadaljnjih 100 milijard dolarjev stroikov pa je predviden h v Roose-veltovi bilanci za 1. 1943. Čeprav novi davki lahko povečajo dohodke, vendar bo -1o!g države kljub temu še naraščal. Razen tega mora predsednik dobiti od kongresa pristanek za podaljšanje zakona o najemanju in pogojevanju, ki izgubi veljavo s 30. junijem 1943. Senatorja Buttier in "VVheller sta že zahtevala preiskavo o delovanju funkcionarjev v zvezi z določbami zakcna o najemanju in peso je vanju ter sta obenem zahtevala za bodoče strožjo kontre-lo. Mnogi trdijo, da se iz Amerike pošilia preveč ttaga v tujino in sicer v šk^do ob orožen h sil Amerike. Najbolj kričeč dokaz nezadovoljstva glede tega je ostavka šefa oskrbovalne službe v notranjem ministrstvu Paula Gordona, čigar naloga je bila tudj oskrbovanje z živili ameriških p_se-stev v vzhodni Indiji in na Antilih. kjer že dalje časa trpijo pravo lakoto. Ni mu "uspelo dob tj niti zadostnega števila ladi j za pošiljanje živeža v Parter co kater' preti lakota, ter je rajši odstopil ter pustil to težko vprašanje nerešeno. Ameriške Izgube na bsjlšših Buenos Aires, 8. jan. s, Vojni obveščevalni urad Zedinjenib držav objavlja nov seznam 2.819 padlih na frontah. tako, c^a ?n.'f-šajo celotne izgube oboroženih sil Amerike 8.531 padlih, 7.389 ranjenih, 42.740 pogreša- -nih in 2.466 ujetih. Ameriška nasllstva v M Ankara, 7 jan. s. Vest. da s ameriške okupacijske oblast' v Maroku ustrelile nekaj Maračanov, je zbndlo veliko ogorčenje v Turčiji. List »Tasvlri Eikar« protestira proti postopanju Amerike, ki je v odločnem nasprotju s ponovnimi izjavami An-glosasov. d? hoč.ojo spoštovat? svobod-. ob:. čaje in tradjc'jo vseh nnredov. velikih in majhnih. Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil atoncena Feigei Ivan In Cecilija Iz LJubljane o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 L» Ne odlašajte! Kot četrti roman »Dobre knjige« bo lziei sredi tega meseca z naslovom »Nemirno srce« Fraccarolijev mojstrski prikaz razgibanega življenja slavnega skladatelja Bellinlja. Prvi trije romani DK so že vsi razprodani. Zagotovite si nadaljnje odlične ln napete romane naše zbirke s tem, da se brez odlašanja naročite na »Dobro knjigo«, ker tiskamo vsakega romana le malo izvodov več, kakor je priglašenih naročnikov, ko gre knjiga v tisk. Ce Se niste naročeni na »Dobro knjigo«, se zato brez odlašanja prijavite upravi »Jutra« ln »Slovenskega naroda« v Narodni tiskarni ali pa inkasantom teh listov! Nadaljnja žrtev komunističnega besa Znana okrutnost komunističnih razbojnikov je zopet zahtevala nedolžno neobo-roženo žrtev. Značilno je, da so komunisti čni morilci zopet posegli v vrste slovenske duhovščine ter si to pot izbrali za žrtev župnika Franca Kanduča, ki je bil zadnje čase nameščen v Logatcu kot pomožni kaplan. Bilo je na dan sv. Štefana, ko so zvonovi cerkvice v Lipsnju vabili vernike k službi božji. Cerkvica v Lipsnju je posvečena sv. mučeniku Štefanu, zato se je pomožni kaplan č. g. Kanduč napotil, da opravi sveto opravilo v čast lipsenjske-mu zaščitniku. Sel je sam in peš ter je tudi srečno dospel v Lipsnje. Po končanem cerkvenem opravilu se je župnik Kanduč vračal v Grahovo. Kar naenkrat so iz zasede zagrmeli streli in gospod Kanduč je težko ranjen obležal. Morilci so jadmo zbežali, na pomoč ranjencu pa so pritekli bližnji kmetje, ki so nesrečno žrtev dvignili na zasilna nosila ter župnika prenesli do avta vojaške ambu-lance, ki ie takoj prihitel na lice mesta Ranjenca so odpeljali v vojno bolnico v Logatcu, toda ko so ga dvignili iz voza, je izd:hnil. Nesrečni g. Kanduč je bil žrtev svoie vere in vere našega ljudstva. Dal je svoje življenje po zg^du lip«enjskega zaščitnika sv. Štefana, da izpriča svojo globoko vero. ki je f* ;z pradavnin največja svetinja našega ljudstva. Tako so komunis*:čni razboinlki vprav za božične praznike dodali svojim mnogoštevilnim zloč;nom še umor g. Kanduča. Spričo te okrutnosti je zaman vsako besedičenje, da so tudi oni dobri katol;čani. Doslej imajo na vesti že 17 ubitih duhovnikov. Ubiti župnik Kanduč se je rodil dne 9 aprila 1B87 v Idrii in bil za duhovnika posvečen 14. julija 1910. Od leta 1927. je bil župnik v Kropi na Gorenjskem, od lanskega leta dalje pa je deloval kot pomožni kaplan pri dušnem pastirstvu v Grahovem. Bil ie splošno priliubljen pri ljudstvu zaradi svoje srčne dobrote, zaradi prizanes-Ijivosti in zaradi vestnosti, s katero je opravljal svoj vzvišeni svečeniški poklic. Po vsem videzu so osebe slierega znečaja najbolj na poti komunističnim razbojnikom. Spomin pokojnega župnika bo med nsš:m ljudstvom neokrnjen in ohranjen kot lik pr-ve^a duhovnega pastirja in vodnika ljudstva. Gospodarstvo Pred daljnosežnimi ukrepi za omejitev trošarinske obremenitve "A sst Odpor muslimanskega svata proti angleškim barbaf. <9 ^ Rte. 8. jan. s. V rad:jskem govoru ob novem letu muslimanov, je dr. El Ta*eb Nasser. predsednik društva musrmanskih nacionalistov v Evropi (MISRE) reke! da srca v Evropi bivajočih Egipčanov Kljub oddaljenosti od Egipta sočustvujejo z vsemi rojak' spričo strašnih nesreč, k; jih zadevajo, kakor lakota, podhranjenost, bolezni itd., ki so vredno spremstvo ang-ie-fikega barbarstva. Poudaril je, da kršitve svetih pravic tisočletnega in močnega naroda. kakršen je egiptski. ne morejo trajati dolgo, kajti so duhovni in naravn1 činitelji, ki nasprotujejo temu. Omenil je, da že leto dni glavni zastopnik MISRE Ali Mahar paša trpi v pregnanstvu, ker je sledil pravičnemu prepr čanju egptskega naroda o popoln nevtralnosti Egipta, ki je s tel'kimi vezmi prijateljstva in plodnega sodelovanja povezan z narodi Osi. Omenil je nadalje, da je mnogo drugih rojakov zadela ista usoda, toda odstranitev bore-čih se voditeljev pe b0 koristila Angliji, kajti čas dela proti njeni odvratni nad-oblast', med tem ko krepi vero in odpornega duha egiptskih nacional stov. Dr. Tajeb Nasser je nato rekel, da sleherni Egipčan, pa naj prebiva v domovini ali v tujini, prav dobro ve, kakšen pritisk Izvajajo Angleži na upravo Eg'pta. S tem pritiskom se hoče Angl;ja polastiti vsega kar ima država, 5e tudi za ceno najhujših egiptskih žrtev, da bi se pestra plačana ealdateska Anglos ascv lahko zabavala. Ta soldateska se ne zadovoljuje samo z re-tervamj živeža v Egiptu, temveč si včas;h privošči tudj osebne užitke, ki obstojajo ▼ tem, da strelja na uboge neoborožerie državljane in j-h ubija z bestialnim nasmehom. Dr. Nasser je dalje poudaril, da je taka $aiostn#i usoda, v kakršni se nahaja Egipt; zadela tud; vse ostal? muslimanske države cd šibe božje angleškega vpada in upada njih ameriških, židovskih in boljševiških zaveznikov, tako S rijo Irak Palestino m Iran, ki so tud: žrtve krutosti, izvršenih v imenu anglosaškega človečanstva. katerega tvorita laž in sleparstvo. Zgodovina bo vse to gotovo obsodila in nudila zanamcem zgovoren zgled pokvarjen sti "o.ez primere. Predsednik MISRE je nat.o rekel, da eg p taki nacionalisti globoko obžalujejo okol ščine v katerih ?e nahaja zla-stj muslimanski Iran. V to dežele je prišel un!čevalni boljševizem, ki grozi z okužbo in eskrumbo verskim in duhovnim vrednotam musl manske zajednice na vsem svetu. Darlanov morilec Bern, 7. jan. Iz Vichyja poročajo: Po poročilih agencije Havas se je sedaj zvedelo ime Darlanovega morilca. Gre za mladega Francoza, navdušenega legiiullis^a, ki se piše Bonnier de la Chapell. (Piccolo) Težkače v prehrani indijskega prebivalstva Buenos Aires, 8. jan. s. »New York Times« poudarja v dopisu iz Indije, da je dežela resno ogrožena zaradi pomanjkanja treh glavnih živil, žita, riža in prosa. Pomanjkanje riža je zlasti hudo občutno zaradi izostanka uvoza iz Birme in Indokine, ki je znašal 15 milijonov stotov na leto. Primanjkuje pa tudi drugih pridelkov zaradi kopičenja blaga. Uvelba živilskih nakaznic je ostala brez učinka zaradi obSlr-noeti ozemlja in množice prebivalstva ter različnosti kast, ki vplivajo tudi na prehrano. Za najlepše jasl'ce. Natečaj za najlepše jas! ce, ki ga jo priredilo nnc omlno pre isodništvo Do-pojav ra. je tudi letos do. sesr^l največji uspeh. Udeležba je bfa zolo ve! ka Bliskoviti progle.-!. Pokrai nski Dapola-voro v Bariju je odprl tečaj za p."i j a te .e odrske umetnosti. Učenci tečaja že uspešno nastopili. — Tečaji za k.^vsče in mizarje, k; jih jc b'l nrired 1 za svoje čis-ne Pokraj n-ki D:po'avoro v Bariju, je b'i z uspehom zaključon. — Pokrajinski D ;po-lavoro v Zarj je priedij uspel »D;letantski večer«. — V Cuneu je P kraj nrki Dopcla-voro ob pri-ik; 7-pr'scge nevak v prir-ljl za vojak? filmsko predstavo in ur.pel gleda-l.ški nastop. Li to D°p^lavora za Oborožene sije v Grčiji. Nadzorništvo Dopol.nvora za Obo-J rožene sile v Grčiji, ki je bilo ustanovljeno lani novembra, je vsestransko pomagalo pripadnikom vojske letalstva in mornarice. Priredili so gledališke in film-cke predstave v zaprtih prostorih in nn prostem. Razdelili so 41 radijskih aparatov. 50 gramofonov in 600 gramofonskih p'ošč, 7l)0 000 komadov pisemskega papirja z ovoji, 2 !SS> 7*?0 razglednic z znamkami. 1300 stekleničic črnila. 40.678 knjig. 1320 zvezkov. -16 zvezkov za glasbo 30 velikih harmonik. 1186 nalivnih peres 1C2 velikih slik Vel. Kralja In Cesarja 171 velikih slik Ducejs, 110 slik Prestolonaslednika. 1500 knjig o življenju Duceja, 100 fotografskih reprodukcij Du-ceja med ljudstvom, 95.000 kosov mila. 30.000 zabejčkov prahu preti T-ajcdalcem, 50.000 ogrevalnikov za hrano. 300 ogledale, 1000 pip, 550 tombol, 1000 različnih iger. 2000 čopičev za britje, 20.470 brivskih rezil, 112 nogometnih žog, 500 zavitkov igralskih kart, 71 zabojčkov gramofonskih igel. 450 000 časnikov in drugih publikacij ter za 75.000 lir podpor. Prirejenih je bilo 637 filmskih in gledaliških predstav, ki jim je prisostvovalo 443.028 pripadnikov Oboroženih sil. Ustanova je najela tudi najboljše grške igralce in igralke, ki so prirejali vsak dan predstave v atenskem »Pantheo-nu«. Po vojaški predstavi je sledila zmeraj predstava za grško prebivalstvo. Vsako predstavo v »Pantheonu« je posetilo 1400 do 1500 tovarišev v sivo-zelenem in mnogo nemških vojakov. Prirejene so bile tudi številne posebne predstave za diplomatske in konzularne uradnike prijateljskih držav in za tiste častnike, ki, službeno zadržani, ne morejo posečati rednih predstav. Kadar kupuješ? »Jutrove« oglase! V zadnjih desetletjih se je v naših krajih, zlasti v Ljubljani, občutno razširilo obdavčenje življenjskih potrebščin in potroš-nega blaga g trošarinami in uvozninami, medtem ko so skušali v drugih državah ta način nalaganja javnih bremen v korist samoupravnih preračunov čim bolj omejiti ali odpraviti. Tak,, so po prvi svetovni vojni padle mitnjce zlasti v avstrijskih mestih in tudi Francija, kjer je b i ta sifctem zelo razširjen, si je prizadevala odpraviti ta ne ravno socialni način obdavčenja, četudi le z deln'm uspehom. V drugih državah najdemo le še ostanke tega davčnega sistema, kj sega nazaj v srednji vek, ko je imelo vsako mesto svojo carinsko mejo Fiskalni režim, ki obremenjuje prebivalstvo Ljubljane, Je neprimerno hujši v primeri z fiskalnim režimom katerega koli italijanskega mesta. Dajatve, ki se nalagajo na razne vrste blaga, obremenjujejo v posebno hudi obPkf siromašne sloje prebivalstva, kajti obremenitev se ne nanaša samo na dragocenejše blago, temveč v tna-ki merj na blago vsakdanje življenjske potrebe. V Ljubljani se pobirajo cbčnske trošarine ne samo na alkoholne pijače, temveč tudi na živino in meso, sadje, poljske pridelke, moko, milo, mleko, kurivo itd., medtem ko mestne uvoznine obremenjujejo tudi ostale predmete, ki se rabijo v gospodinjstvu in spadajo med neobhodne življenjske potrebščine. K temu pridejo še pokrajinske (prej banovjnske) trošarine. Raz. umljivo je, da ta način obdavčenja pri prebivalstvu ni priljubljen, zlasti odkar se jo obremen tev v zadnjem desetletju še pove čala, kar je povzročilo podražitev blaga jn sedaj zlasti podražuje blago,' kj prihaja iz Italije. Važno vprašanje davčne obremenitve po-trošnega blaga, ki tlači življenje v mestu, je kmalu obrnilo nase pozornost Visokega komisarja. Ker pa gre tu za vprašanje, s katerim so povezana tudi druga življenjsko važna vprašanja, zadeve ni bj!o mogoč? rešiti na brzo roke, kakor bi to storil kak parlamentarni režim, kjer je merodajen lo zunanji efekt. Fašizem ima navado reševati težka vprašanja s temeljitostjo in resnostjo, saj morajo biti izdani ukrepi trajnega značaja in se ne smejo ustvarjati na drug h področiih težkeče. ki b uničile dosežene ugodnof.ti. Gotovo ni lahko izloCtj iz občinskega preračuna važno postavko dohodkov alj pa odvzeti pokrajini važne Javčne vire. ne da bj to ogrožalo fnančno ravnotežje. Treba pa je najtj tudi tako rešitev da se breme, če je že ne:zogibno, preloži na rame močnejšega, kar naj omogoči razbremenitev šibke"'š h slojev in potrošnikov. kj morajo računati z vsako liro. Ce pomisl mo. da v Ljubljani ni blaga za vsakdanje potrebe, ki ne bi bilo obremenjeno z občinsko trošarino ali uvoznino, lahko raz- umemo, v kakšni meri so ta bremena povzročila draginjo v mestu. Problem, ki se ga je lotil V soki komisar v korist malega človeka, je v tem, zmanjšati obremenitev potrošnega blaga do one meje, kakor obstoja v drugih mestih z enakim številom prebivalcev, in sicer s po>stopno revizijo trošarin in uvozn'n in na način, da se ne bi istočasno preveč obremenilo ostalo gospodarstvo. Pred dnevi smo objavili naredbo Visokega komisarja, s katero se ukinja luksuzni davek tako na uvoženo kakor tudi na domače blago. Ta davek je doslej obremenjeval marsikatero blago, ki ga ne moremo smatrati za luksuzno blago. Prav tako je Visoki komisar izdal drugo naredbo, po kateri se ustavlja pobiranje davka na poslovni promet na riž, krompir, csušeno sočivje, slanino, presno mleko, svinjsko mast, moko, kruh, testen ne, sir in olivno olje. Tudi je ukinjeno s to naredbo pobiranje visokega skupnega davka na poslovni promet za izravnavo, ki se je doslej pobiral na 'talijan«ko blago, kakor prej pri uvozu iz inozemstva. Sedaj pa se obeta nova olajšava z odpravo mnogih trošarinsk h postavk na najnujnejše potrošne predmete, ki bodo stopile v veljave brž. ka bo odobren ljubljanski proračun. V tem pogledu se bo položaj znatne spremenil in bo občutiti olajšanje zlost4. med revnejšim ljudstvom v Ljubljani, kt živi od tega. kar kupi na trgu ali v trgovini in ima zc. vsakdanje življenjske potrebe le omejena sredstva. Ukinjenje važnifi cbčinsk h trošarin bo morslo prineoti ustrezajoče znižanje tržn:h cen. Kolikor pa b> treba izdati ukrepe za kritje ispadka v dohodkih pokrajine in občine, bodo izdani taki ukrepi, da ne bodo obremenjeni siro-mašnejšj sloji. Zato bodo povišane predvsem postavke za blago, ki ga trošijo imo_ vitejši sloji. Vsi ti ukrepi bodo v korist ljudskim množicam naše pokrajine. Naša javnost bo gotovo pozdravila človekoljubno odločbo Visokega kom'sarja, ki si po navodilih Du-ceja prizadeva olajšati življenjske pogoje lojalnim življem, medtem ko je na drugi strani izdal proti izdajalcem slovenskega ljudstva in proti zločin cem zelo stroge ukrepe. Olajšave, ki se obetajo, ne bodo ostale samo na papirju, temveč jih bc*do občutili vsi siremašnj sloji. Zaenkrat še niso zsiane podrobnosti o posameznih predmetih, pri katerih bodo ukinjene ali znižane trošarine. Da pa bodo ti ukrepj izdatni, nam priča okolnost, da gre za olajšanje bremena za več kakor 14 milijonov v vsej Ljub-ljansk: pokrajini. Samo z revizijo občinskih trošarin bo ljubljanskemu prebivalstvu olajšano davčno breme za 4 in pol milijona lir. Gospodarske vesti = Srbski državni proračun. K državnemu proračunu za leto 1943 ie srbski finančni minister te dni podal javnosti nekaj pojasnil, iz katerih je razvidno, da znaša celotni proračun 8490 milijonov d:-ns-Uv in ie z- milijonov večii kakor :e znašal proračun za pravkar preteklo leto. Ce se pa za preteklo lete upoštevalo naknadni in izredni krediti, tedaj znaša povišanje le 1490 milijonov. Povečanje izdatkov je predvsem v zvezi s povišanjem prejemkov državnih uslužbencev in s povečanjem izdatkov za begunce in za rodbine ujetnikov. 2e v teku preteklega leta so bili prejemki državnih uslužbencev dvakrat povišani, kar je povzročilo večje izdatke za eno milijardo din Od celotnega proračuna odpade na redne izdatke 7350 milijonov, na izredne izdatke 978 milijonov in na nvest ciie 162 mil jonov. V proračunu so predvideni ie najnujnejši in-ve=tlc\iski izdatki, večie investicije po na-čriu. ki obsegajo 3 mlijarde din. pa se bodo krile s posojili. Celotni proračun, ki zn?ša, kakor rečeno. 8490 milijonov, obsega tako proračun državne uprave kakor tudi državnih podjetij in je z dohodki docela krit. = Nsmškn-bolgarski sporazum o gradnji cest. Medtem ko bodo Bolgariji pri izvedbi velikih melioracijskih del pomagali s svo-;mi brkatimi izkušnjami italijanski strokovnjaki, bo Bolgarija zgradila svo;e cestno omrežje s pomočjo nemških strokovnjakov. Te dni so bila zaključena pogajanja med bolgarskim gra lbenim minist stvom in petimi nemškimi gradbenimi tvrelkami glede pogodbe ra gradnjo 1200 km državnih cest. Znana organizacija Todt, je igrala posredovalno vlogo pri pogajanjih. Po sklenjeni pogodbi se bodo dela pričela v začetku leta 1943. in bodo morala biti končana ob kbneu leta 1947. = Bolga-sfca prizadevanja za pridobivanje kavčuka. Iz Sofije poročkjo, da so v Bolgariji pridno na delu da ured jo isst-no proizvodnjo kavčuk?.. Ta prizadevanja greo'o v dveh smereh. Bolgarsko kmet j.°ko ministrstvo je napravilo uspešne poizkuse s pridelovanjem kavčukovih rastlin. Predvsem so napravili poskusne nasade z "mano vrst - regrata »kok-sngis«, kj jo gojijo v Ukrajini. Bolgarska zadružna zveza »Na-pred* je v ta namen dala na razpolago 200 000 Ievcv. Po:zkusi so bili izvršeni z raznimi rastl nami na površini 12 hektarjev. Istočasno pa se vršijo priprave za izdelovanje umetnega kavčuka, in sicer i z oglja po postopku bolgarskega inženjerja Nikolinskega. Tvrdka »Projzvodstvo i plas-man« v Sofij1 je dobila z državno garancije od banke Bolgarski kredit posojilo v višini 60 milijonov levov za gradnjo tvorn ce umetnega kavčuka pod vodstvom inženjerja Nikolinskega. Tvcrn ca bo izdelovala na dan 1000 kg kavčuka. = Izkoriščanje kosti v BudimpeSti. Na podlagi izkušenj nemških tvornic so v Budimpešti izgradili tvornioo za prelelavo kosti predvsem za pridobivanje maščob. Mast ki jo pridobivajo v tej tvornici iz kosti, se uporablja predvsem za kuho in je še boljša kakor svinjska mast. Zato se prodaja tudi po dvojni ceni kakor svinjska mast. V Budimpešti odpade na dan približno 10.000 kg kosti, ki jih zbirajo v klavnicah in Jih takoj prepeljejo v tvornioo. Dnevna prolzvo ln ja te tvorni ce zadošča za kritje tedenskega obroka maščobe za 20.000 oseb. Kosti, iz katerih Je ž« izločena maščoba, pa seveda uporabljajo Se za druge važne svrhe, predvsem za izdelovanje kostne moke ki kleja. = Uporaba plinskjh genere'^rjev ts% po-gon motornih vozil v Švici število motornih vozil s plinskim generatorjem je cb koncu preteklega leta v Švici doseglo 13.000. Zaradi pomanjkanja bencina vozijo z bencinom le še redka vozila predvsem v javni službi, število avtomobilov, ki so izven obrata, se ceni na okrog 100.000. Tu gre predvsem za osebne avtomobile. Pregrad tev motornih vozil na pogon s plinskimi generatorji pa se nadalje vrši v znatnem obsegu. Pri 9000 avtomobilih uporabljajo sedaj za pogon lesni plin, v manjšem obsegu pa uporabljajo za pogon tudi karbid in plin metan. Iz Hrvatske Zagrebškemu županu Ivanu Wernerju je nemški poslanik Siegfried Kasche Izročil red nemškega orla, s katerim ga je odlikoval Hitler v znak priznanja za zasluge pri skupnem vodstvu vojne. Pomembna vojaška svečanost v Zagrebu. Na novega leta dan je bila v Zagrebu velika vojaška parala, ki so se je udeležile vse vrste orožja, navzočni pa sta bili tudi častni četi italijanske in nemške vojske. Le-gionarje za vzhodno fronto je nagovoril Poglavnik in se spomnil tisočev in tisočev, ki so se že odzvali njegovemu pozivu za borbo proti sovražnikom človeštva, kulture in civilizacije. Po govoru se je Poglavnik s spremstvom podal na Jelačičev trg, kjer je bil ob navzočnosti diplomatskega zbora mimohod čet. Množica je navdušeno vzklikaj legionarjem. Jeruzalemski mufti hrvatskim imifti-man°m. Vel:ki mufti iz Jeruzalema je po hrvatskem poslaniku v Berlinu nakazal muslimanskemu dobrodelnemu društvu »Merhamet« v Sarajevu 140.000 kun v dobrodelne namene. Hrvatski književniki so Imeli pred dnevi letno skupščino, kjer so izvolili nov odbor pod vodstvom predsednika dr. Mile Budaka. Dalje je bilo sklenjeno, da 3e v Os'jeku, Sarajevu, Dubrovniku in Banja Luki ustanove p:družnice. Skupščine se je udeležil med drug:mi tudj prosvetni minister dr. Mile Starčev č, ki je v svojem govoru poudarjal, da bo vlada podvzela vse za zboljšanje socialnega položaja hrvatskih književnikov in za njihov ugled v inozemstvu. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 9 jan. ob 17.30: Učiteljica. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 10. jan. ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.: Hamlet. Izven. Cene od 18 lir nazlol. * C. Golar: »Vdova RoSUnka«. Veseloigra v treh dejanjih. Osebe: Rošlinka-Poli. Ju-vanova, Manica-Rasbergerjeva, Tončka-Sancinova, Rožamnov Janez-Cesar, Balan-tač-Košič, Jernejec-Bratina, Gašpar-Raz-tresen, Tinče-Starič. Režiser: Fr. Lipah; scenograf: inž. arh. E Franz. OPERA Sobota. 9. Jan.: ob 17.: La Boheme. Red B Nedelja, 10. jan. ob 16.: Sestra Angelska — 7. slnfonija. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Najlepši poklon za vsakogar je letošnji Vodnikov knjižni darl 'n Neme priče ljubljanske preteklosti: Ljubljanski Stolni kapitelj je prejemal desetino iz nekaterih župnij, nadalje je bil lastnik njive v Rečici, hiše na Vrhniki in kopeli v Ljubliani. ki mu je donašala na leto sedem go!d:narjev Na ljubljanskih Poljanah se je nahajala v njegovi lasti do leta 1733 celotna obvodna stran Zgornjih Poljan do šempeterskega mostu (tedaj samo brvi), katero je prodal ob nekem času mestu. Soonr.n na to je ohranjen v nekoč precej dolgi in ozki, a dandanes zelo okrnjeni Kapiteljski ulici. (Glej Nestorjev članek »Iz Stare L-ubljane«. »Jutro« dne 29 novembra 1923.) Raz°r. navedenih kanoniških domov spada med nie Pred škofijo še nekoliko drugih h^ — bivališč sedanjih gospodov ka-non:kov in sicer št 6 Franca Koretiča. št 7 Jožefa Šimenca, št 8 Jožefa Volca. št 9 dr j a Franca Kimcvca. stolnega dekana. in Alojzija Stroja, prelata (povrhu spada k temu kanonikatu še eno kanonsko stanovanje v stolnem župnišču. Semenska ulica št. 5) in št 13 Antona Vovka. Hiša s št 10 Pred škofijo je bila leta 1711. kaplanija. do leta 1787 beneficij sv. Jurija, okrog leta 1798 pa si jo je pridobil p°k Jožef Ambrož Sosedno hišo (št. 11). v kateri je oekar:la še v začetku tekočega stoletja Jožefina Jančar ter obratuje dandanes v njei Dolinarjeva pekarna, je imel v nosesti okoli leta 1782 beneficij. nato kanonikat barona Rauberja Pozneje je prešla zasebnikom v roke Sklopnik nad hišnimi vrati ima vklesano zaznambo »Anno 1669«. Obe hiši (št. 10 in 11) pripadata zdaj družini že umrlega pekovskega mojstra Franca Dolinarja. Naposled naj ne ostane neomenjeno to. da so se kanoniki poprejšnjega časa bistveno in precej ločili od druge_ duhovščine. Postavljali so se namreč dosledno z visokimi cilindri, daljšimi suknjami in »zbiksanimi« škornji Podbradek jim je krasila zmerom rdeče šemiseta, okoli vratu je visela dolga zlata verižica, a na desnici bleščal velik prstan. Stolno župnišče Ta velika hiša je bila zgrajena, kakor navaja Henrik Costa v svoji knjigi »Rei-seer innerungen« (str. 22) leta 1824. Na njenem mestu je stal svoje dni dom bratovščine presv. Rešnjega Telesa. V tej hiši sta domovala kanonika Luka J-eran in Andrej Zamejic. velika dobrotnika ubožcev, zlasti pa siromašnih dijakov. Prvi, ki je precej pomemben v slovenskem slovstvu, je umrl dne 25. aprila 1896 V Karlovcu. kjer se je šolal, se je navdušil za ilirstvo. katero je po letu 1840. nadomestilo krasno se razvijajoče slovenstvo. Razen za izdajanje mnogovrstnih nabožnih spinov se je trudil vse življenje se za č:m boljše čtivo v »Zgodnji dama«. A nevenljive zasluge si je pridobil z izredno dobrodelnostjo, zakaj bil je prav poseben prijatelj učeče se mladine za kamero je ustanovil dijaško kuhinjo. Tudi osebno ga smemo prištevati med največje dobrotnike slovenskega dijaštva. (Po podatkih Slovenskega biografskega leksikona.) _ Drugi, no srcu enak prvemu, je bil stolni dekan. Preminul je dne 1. januarja 1907. Ze jako zgodaj (okoli leta 1850.) ga nahajamo med slovenskimi pisatelji. Skupno s prednjim sta izdajala v letih 1852. in 1853. »Zgodnjo danico«, vendar jo je moral Zamejic v Jeranovi odsotnosti v naposled navedenem in prihodnjem letu urejati sam. S posebnim veseljem in zgledno vnemo se je trudil pokojnik za »Dejanje sv. Detinstva«. Po vsaki korarski masi se je nabrala v veži. kjer ima zdaj vhod Ljudska knjigarna, dolga vrsta siromasnih ljudi in dijakov, katere je blagi moz, pravi oče potrebnih in ubo? ^ obdarjal, kolikor je največ mogel. Preden se ločimo od obližja Pred škofijo, naj omenimo še sledeče: # . Na nekdanji Bončarjevi (ne Bučarjevi, kakor je napačno natisnjeno v »Jutru« dne 3. decembra 1942) hiši št. 16 je bila med oknoma prvega nadstropja slika svetnikov Valentina in Florijana, ki je pa zal izginila, ko so prenavljali zopet enkrat hišno ospredje. Glede tega pise v letniku 1925 »Kritike« (str. 225 Karel Dobida tole: > Značilno za splošno omalovaževanje vsega, kar je že od davna, je dejstvo, da je dandanašnjega povprečnega meščana naravnost sram vsega, kar ne nosi pečata novosti. Sem spada cela vrsta primerov, kjer so s fasad izginile svetniške slike, s katerimi so si naši predniki krasili svoja bivališča. Odstranjena je slika na hisi št. 16 Pred škofijo, slika sv. Florijana na hišah št. 52 v Prešernovi ulici in na hisi na Sv. Petra cesti št 7 Ne trdim, da so bile te odstranjene stenske slike Bog zna kako znamenita umetniška dela; vsekako so bile prijazen spomin iz preteklega časa, predstavljale so del tiste nevidne vezi, ki veže rodove in ustvarja čustvo ljubezni do rodnega kraja. Zato bi zaslužile, da jih tudi naše pokolenje ohrani naslednikom, da ne bodo potomci z delom i^lh ^k ravnali z istim brezčutnim omalovaževanjem.« Besede, ki naj bi jih vsak domoljub oberoč podpisal in trajno upoštevali Pred Škofijo so zagorele za poskušnjo prve tri (plinske) svetilke » tako imenovano Aurovo lučjo dne 29. maja 1908. (»Slovenec« dan pozneje.) V vogalni hiši Pred Škofijo St 1 je odprl dne 6. junija 1908 točilnico za stoječe goste Jožef Jeglič, brat rajnega ljubljanskega knezoškofa dr j a. Antona Bonaventure Jegliča, po upokojitvi nadškofa. Gostilna, znana sploh z imenom »škofov kevder«. je obstajala do dne 5. julija m^ ^^ seda o preskrbnih prestopkih V dnevnem časopisju večkrat čitamo objave urada za kontrolo cen v Ljubljani o izrečen:h kaznih za prestopke oskrbnih predpisov. Prestopki so zelo mnogovrstni, kakor je mnogovrstna tudi praksa poskusov da se obidejo ali izigrajo zadevni zakonski predpisi. V času. odkar traja vojna, je izšlo v Ljubljanski pokra j'ni že okoli 150 raznih določb o cenah in preskrbnih prestopkih, ki so bile več ali manj objavljene v Službenem listu pokrajine in dnevnem časoDisju. Pri tem seveda niso vštete odločbe glede cen blaga, storitev in najemov. ki so izšle posebej na prošnjo interesentov in ki niso bile nikjer objavljene. V veljavi je ostalo še mnogo protidra-ginjskih predpisov tudi iz časa pred vojno. Med zgoraj navedene prestopke, kakor že vemo iz izkušnje, spadajo neoznačenja in prekoračenia določenih cen blaga in storitev. kopičenje blaga, nakup in prodaja racioniranih predmetov brez kart ali preko deleža, prodaja Po neodobren h cenah, tihotapski nakup in prodaja živine in mesa skrivno klanje, odtegnitev dobr.n normalni potrošnji skrivno proizvajanje in prodaja mila Po nevezan'h cenah, nedovoljena raba dodatnih živilskih kart. neredno vodenie registra o nakupih ali prodaji. nakup oblačilnih oredmetov brez bonov. brez osebnih izkaznic, neorijava blasa :n slično Praksa kaže da so kazni za prestopke Drav občutne in d-9 večkrat sestoje celo iz treh vrst kaznovanja: denarne kazni ali globe osebnega zapora in še za-prtia obrata ako_gre za obrt. trgovino ah industrijo Zaprtje obrata je začasno m more biti tudi trajno. Dokazov torej več kot dovolj, da zakonodajalec in izvršna oblast pripisujeta tako zvsni censki moral' v današnjem času prav izreden pomen m da jo nameravata vzdrži za v^ko ceno Na dlani je za vso prizadeto iav"XVnio kazni o katerih č-tamo. težko zadevajo. Gre za znani princip kolektivne odgovornosti: eden za vse. Tistega, ki ga prime.,0. je treba eksemplaričn: kazn^vnt. kn drugi uidejo Tako bomo razumeli, zak-ij za nekaj desetin centež?mov znaša globa p?r tisoč lir in se prestopek kaznuje še z zaporom. Zdi se nam primemo da dokaj nepregleden pravni položai nekoliko poiasmme in seznanimo z njim tiste, ki jih zadeva m nimajo neposrednega vpogleda Prizadeta javnost zlasti ni poučena nit.) o trenutnem ustroju instanc in pristojnosti posamezmn uradov protidraginjske službe. Opravičljiva le tedaj, kadar ne bi bilo objave Dočim je spadalo sodstvo o preskr-bovalnih prestopk h po prvotnih m različno tolmačenih zakonskih določnih deloma pred sodno, deloma pred policijsko oblast, to je v Ljubljani pred Kr. Kve-sturo, na deželi pred teritorialno pristojnega okrajnega komisarja (okrajno glavarstvo), je naredba Vis. Komsarja št. 8, SI list št 8 z dne 28. jan- 1942-XX. pavšalno določila, da spada kaznovanje vseh preskrbnih prestopkov do višine 2 mesecev zapora in 5000 lir globe v pristojnost policijskih oblasti (Kr. Kvesture in okr glavarstev). Očitno se je to zgod'lo tudii zaradi manjših formalnosti in udarnejšega poslovanja. Sele če bi policijska oblast smatrala za umestno, da je potrebna za konkreten prestopek še višja kazen, kakor ie zgoraj navedena, odstopa predmet sodišču. Nimamo torej več opraviti z ex offo pristojnostjo sodnih organov. V gotov b primerih, ki jih obeležuje razg as Duceja. SI list št. 90 z dne 8 nov 1941-XIX. pa se kazensko postopanje predlaga vojnemu sodišču Ce še omenimo, da je po naredbi Vis. Komisarja. Si list št. 95 od 28. nov. 1942-XX. postala zaplemba blaga cb preskrbnih prestopkih redoma obvezna, kar prej ni bila. je jasno, da je možno Povračilo blaga stranki le v primeru njene popolne nekrivde in tudi formalne oprostitve od obtožbe _____ Seveda gredo pritožbe proti obsodbam Kr Kvesture in okr glavarstev v predpisanem 8dnevnem roku na drugostopno oblast, ki je oddelek za trgovino obrt m industrijo Visokega Kormsanata (VIII)- ia oddelek skrbi tudi za določanje cen blaga, storitev in najemov v prvi vrsti z izdajo maksimalnih cenikov, ki se objavljajo tudi v Službenem listu za Ljubljansko pr>kra- Pod sfiko Jožice dr.Navakove Je res, d* ovenela d prerano. Osnim se na veke, bajna cvetka, ^ Žalostno v srcu nam postila rano. Izdala v mrak nas Velikega petka? Cvetica Ti bila si rajskomfla, Imela mik vijolice dehteče. Nič manj pa ptica mlada, mebkokrila, Očarajoča z zvonkfm glasom sreče. Vendar na sveto ni« nI vekovito, Aroma frine. tone barva pestra, Kragulj oni« pevko plemenito. O zlata mati. žena, vzorna sestra, V objemu ruše tvoj je lik utonil bo se nam uklonu. Iz duše pa ne jdno in v drugi vrsti s posebnimi odloč- j bami o predpisanih cenah blaga, ki pa po naših informacijah izidejo le za prosilce in nadzorovalne oblasti, o katerih bomo govoril; spodaj. Kot načelo pri določitvi cen velja, da je treba pri omenjenem oddelku zaprositi za ceno za vsako uvoženo ali novoproizvajano blago, ako še nima uradne cene ali ako je ne vsebujejo maksimalni ceniki. Od tega postopanja so strogo ločeni ne-jurisdikcionaln; opravki, ki zadevajo le nadzorovalno in izvršilno službo nad ze določenimi cenami. Za to poslovanje, ki ga lahko in najbolj točno poimenujemo, ako ga označimo kot protidraginjsko. odnoeno oskrbnopolicijsko (polizia annonaria). je namreč zaradi posebne važnostii in zanesljivost; 8'užbe v sedanjem času, ko gospodarstvo sili na črno borzo, osnovan poseben urad. ki je podrejen neposredno kabinetu Visokega Komisarja m nosa ime Urad za kontrolo cen. Ta urad nadzoruje po svojih neposrednih organih vse oskrbovalne predpise in cene s tem. da jih preiskuje prinaša zadevne prijave pristojni kaznovalnim oblastim. Kanor ze prej povedano, so to Kr Kvestura. okrajna glavarstva ali v izjemnih primerih tudi vojno sodišče. Vendar nadzorovalna služba m omejena le na ta urad Vsi trfai u» občinski crgani, kr finančna straža ln orožni-štvo mu pomagajo že po svoji služben, dolžnosti- Tudi vsakdo izmed občinstvajn prizadetih konsumentov je P°*'"?n k so- Saj bo vsakdo, ki čuti soodgo ra^U4Ulul„ v „--------- ... vornost za naraščanje draginje Če bi mol- j slovenske kulture. Pregled se zalučal že po svoji vesti in državljanski dolž- . ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine cai. ^c (ju j _ _____c+oril I . J - . .T^iiu^itviio v itali- Sosed A-n. ............... MottograFičen oris Ljubljane Soričo naše sorazmerno obsežne knjižne prffije je kar presenetljivo, da Mjuuno priročne knjige, ki bi v peščenem obsegu prikazovala zgodovinski cd začetkov rimske Emone tesno v naše zgodovinske dni. Tej nedvomial potre* *> ustregla knjiga, ki izide v "; pe- resa Damjana V ah na. Bo to razs rjen pTats monografičnega erisa Ljubljane g-Jglcsra v lanskem letniku glasla Nabavijal-ne zadruge železničarjev Ljubljanske P£ ErajX »Zadrugar«. V tem mesečniku W ea urejuje dr Leopold Benko, je objavljal Damjan Vahen poleg serije člankov »Na» Savni možje« (Vodnik, Prešeren Jurčič itd i ilustrirano zgodovino mesta Ljun.ja Le V znamenju Cankarjevega slavospeva »Vse blagoslove tebi, Ljubljana!« začela nisec z most ščarji in Iliri ter prehaja na to k Rimljanom, katerih Emono označuje z najvažnejšimi podatki Odtod prehajatk začetku in razvoju srednjeveške ^ubljane in se posebej zaustavlja pri njenih prdo-Stvah v 14. in 15. stoletju. Odtod nadaljuje z razgibanimi časi reformacije m proti-reformacije. opisujoč njih odmeve v našem mestu. Nato Se bavi z razvojem Ljubljane prBaucVu, —---------- - . .. , v 17. in 18. stoletju, posebej še z njen m delovanju. Saj bo vsakdo, ki čut, soodgo- razmahom v 19. stcletju ko jepostalasre--«*—»- ----h1 mo1" 1 dišče slovenske kulture. Pregled se zaključuje z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine dne 3 maja 1941 in nje vključitvijo v itali- nosti ter v smislu za ^moobrambo stonl primerne korake, ako bo na lastni koži začutil prijem vojnega oderuštva. —r . Kak^i \z nastal nas keledar Jiilllaiaska k^leflasska reforma ln spar xa začetek leta Od 354 do 383 Neenako dolgih let se kmet. ca »Bfifeo knjiga« Pred približno 2000 leti se je pri starih Rimljan;h pričelo leto s 1. marcem, tako da so bili meseci september, okteber, november in december dejansko sedmi, osmi. deveti in deseti mesec, kakor dokazu-;eic s svojimi :meni. ki so bila ?e tedaj v rabi. V zadnjih stoletjih je bila navada, da so za omenjene mesece pisali okrajšave VTIbris in Xbr:s. ki se je do nedavnega ohranila v listinah in maticah injci ie bila povod za pogoste napake: površni in brezbrižni čitatelj je namreč te okrajšave pogosto smatral za mesece od julija do oktobra, ki so v resnici sedmi do deseti mesec. Pred Cezarjevo ko!ed?rsko reformo je bil rimski koledar zelo zmeden. V razdobju štirih let se je menjalo število dni ki je vezan na določena delovna razdobja, n" mogel privaditi; zato so si rimski kmetje Domagali s svojim koledarjem po vzho-du^ zahodu določenih zvezd^ Zanje se je leto z?čelo z vzhodom ozvezdja Leva, ki je imelo 365 dni. Cezar se je leta 47 pred našim štetjem mudil v Egiptu in se tam seznanil z egiptovskim koledarjem, ki je imel 365 dni in vsaka štiri leta vrinjen en dan Po svojem povratku je maja leta 48. izdal svoj znani koledarski edikt. ki je začetek lete določil s l. januarjem, obenem pa uvedel kulturni pregled TTnita di sruerra itallane d! seorta ad nn convoglio diretto in Africa Settentrlonale -Italijanske pomorske edinice spremljajo konvoj v Severno Afriko njegov zn3čaj, vedno v duhu ljudskega prava in njegove skozi mncera t"a do k egiptovski koledar za vse rimsko cesar-stvo Napaka je znašala v 4 letfh samo še tri četrt ure. kar znese v 128 letih cel dan Da bi rimski koledar, ki je v teku stoletij prišel popolnoma v nered spet spravil v sklad z letnimi časi. je Cezar vrinil 67 dni v dva izredna meseca. Od julijanske koledarske reforme, torej že 1988 let ie označba mesecev september do december nesmiselna. Omenjeni meseci namreč niso bili več sedmi do deseti, temveč deveti do dvanajsti v letu. Kljub temu so se do današnjih dni ohranile stare označbe mesecev, kar naj služi za doka^ kako vztrajno se človek drži starih izročiL Začetek leta po julijanskem koledarju, to je 1 januar, je bil v cerkvenih krogih srednjega veka na eni strani zaradi svojega »židovskega« porekla, na drugi strani pa zaradi bučnih praznovanj, s katerimi se je začelo leto, malo priljubljen. Njih prizadevanje, da bi začetek leta preložili na drug datum, pri ljudstvu ni našlo odziva V srednjeveškem uradnem poslovanju pa so uoorabljali za začetek leta kljub temu različne druge dneve. Tako se je prvi marec, mesec, v katerega pade pomladni ščip. po katerem se ravnajo velikonočni prazniki, oogosto označeval za začetek leta Tudi 25. marec so uporabljali za to. Nekateri so leto začenjali z vehko nočjo, čeprav je premakljiv praznik. Ker velikonočni prazniki padejo v čas od 22. do 25. aprila, so bila leta neenako dolga. Po bizantinski navadi se je leto začelo s 1 septembrom. V Nemčiji so s posebnim veseljem začenjali leto s 25. decembrom. Se dandanes je začetek budžetnega ali jansko državo. ...__ Ko bo izšel Damjana Vahna oris ljubljanske zgedovine v knjižni izdaji, ki bo v mar-s!čem še izpopolnjena, bo prilika za podrobnejši prikaz tega dela. številne ilustracije so že v »Zadrugarju« in bodo še bclj v knjigi izpopolnjevale besedilo, ki se bere prav prijetno in daje pregledno podobo ljubljanske zgodovine. Ze sedaj lah*o sodimo da bo knjiga Damjana Vahna uspešno izpolnila vrzel, ki je bila že zdavnaj občutna. Deset zapovedi proti šk®žaa zaradi mraza 1. Zavarovati je treba vodovodne ure in vodovodno napeljavo okoli vodovodnih ur. 2. Kletna okna naj se zadelajo. 3. Zadelajo naj se tudi vse kletne pre-graje. 4 Kopalnice in stranišča se smejo zračiti le kratek čas. Pri temperaturi pod ničlo okna nikakor ne smejo biti del j časa odprta. 5 Vrata stranišč in kuhinj naj bodo ponoči odprta, da se ti prostori ogrejejo x notranjo toploto stanovanja. 6. Ce so pralnice v pritličju, je treba zapreti vse pipe. 7. Kopalne peči naj se ob hudem mrazf izpraznijo. 8. Ce najemnik odpotuje, naj mu sosedje kurijo vsaj 1 do 2 prostora v njegovem stanovanju. 9 priporočljivo je, da pustimo v eni izmed gornjih nadstropij vodovodno pipo nekoliko odprto, da voda stalno kroži v napeljavi. 10 Razen tega se priporoča, kjer je mogoče, vodovod vso noč zapreti. V tem primeru pa je treba vodovodno napeljavo popolnoma izprazniti. proračunskega leta v posameznih državah različen. V Franciji, na Holandskem m v nekaterih drugih državah se začenja finančno leto obenem s koledarskim, medtem ko se v Nemčiji, Angliji, na Švedskem, Norveškem in Japonskem začenja leto s 1. aprilom, v Zedinjenih državah Severne Amerike pa celo z julijem. Da ne ostaneš brez knjig kakor lani, takoj se v Vodnikovo družbo včlani! Bete naših zgodonmtpv (»Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«) Za boži* je izšel 112 strani obsegajoči zvezek »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«, s čimer je ta naš znanstveni obzornik dosegel 23. letnik. GMS je uredil s sodelovanjem članov odbora ravnatelj Narodnega muzeja dr. Jos'p M a 1, ki je obenem prispeval za pričujoči letnik največ^ in najtehtnejšo razpravo »Osnove ustol ca. nja karantanskega kneza«. • Dr Mal je posvetil zgodnji zgodovini Slovencev podnetno knjigo »Probleme aus der Fruhgeschichte der Slovenen« (i93») in je tudi sicer že ponovno razpravljal zlasti o problemu ustoličenja karantanskega kneza in z njim zvezanim avtonomnim po-litlčno-pravn m položajem Slovencev v srednjeveški Karantaniji. Tudi ta razprava obravnava kompleks vprašanj in pojavov, ki zahtevajo razčiščenja v duhu objektivne zgodovinske vede. Na približno 60 stranen je pisec zbral in podvrgel krit'črn razčlembi gradivo ki so ga nanesla novejša raziskavama.' V uvodu opisuje sedanje stanje preblema, na t0 pa navaja tehtne argumente za obstoj pravne samobitnosti karantenskih Slovencev. Posebej kaže na prevladujočo meč ljudskopravnih tradicij m pravnih cb!čajev v srednjem veku; ta moč je b;la tolika, da ni mogoče govoriti o suverenosti države ali vladarja, marveč naravnost o suverenosti prava Obstoje dokazi za posebno upravno razdelitev .slovenskega ccemlja v dekanije stotmje in župani je — tisočnije, prav kakor za obstoj ljudskopravne institucije »veče« ter sodi- šča za zemljiške in mejne spore »poiezrt/. Knezu so dajal; »poklon« po starih slovenskih cbičajih. Dokumenti govore izrecno o »sclavenica inetitutio« ali »testes Scla»i-genae«. Zato sklepa naš zgodovinar: »"v stari Karantan'jj so živeli Slovenc' po svojem lastnem narodnem pravu, ki je kot posebno deželno pravo veljalo še daleč v visoki srednji vek.« V tem pravu so torej osneve ustol:čenja karantanskega kn^za. Dokaz pravne avtonomnosti vidi dr M. tudi v obstoju koroškega palatinata in posveča le-temu posebno poglavje, zavračajoč trditev, da b" bila to šele poznejša iznajdba. Njegove korenine v;di pisec v samih temeljih karolinške monarh je, ki je gl ^oko spoštovala in upoštevala ljudske pravne običaje sleherne dežele. — Po dr. M. sega začetek neodvisne karantanske vojvod.r.e v leto 976. Tudi pod nadoblastjo Bavarske je Karantanjja ostala neodvisna knežev na in Karantanci so večkrat odklonili nepriljubljenega vojvodo, kar samo potrjuje njihovo daljnosežno avtonomijo. V prvi dobi so Slovenci svobodno volili svojega *neza, pozneje so lahko potrdili ali odklrnli vojvodo, ki j;m ga je poslala nemška država, naposled pa so ga samo ustoličevali po obredniku, ki utegne biti zgolj ostanek prvotnega volilnega prava. V dobi vladarskega absolutizma se je ta oblika reducirala na izročitev »poklona« ali darila novemu vojvodi. — P'sec se zlasti bavi b pričevanji tako zvaijega Schwabenspiegla in n e°-ov značaj, vedno v duhu slovenskega J s —•------ kontinu tete skozi mnoga iTr-tia na ao k ncp. srednje. o;a veka. V p i poglavju se bavi dr. Mal tud z jc/-" v n i ni proli rniom m dokazuje uporabo slovenščine ne le v cerkvi (k°kor pr čujcio br žinsk sp^nvnrk' 1, marveč tudi pr iržavnih dejanjih. V nasled-n em po^av-u razglablja z novimi argumenti vprašanje ustoljčevalcev (udeležbe slovenskega kmeta) in po-ebn st; uViUe nstanti-ni et Methodii«, dr. Grivec Nahtigalov »Eucho'ogium S naiticum« M. Mi ki a v-čič Lorkovičevo knj'go >Narod i zemlja Hrvata« in Pircheggerjevo »Die kirchliche Einteilung der Ste ermark vor 1783«, dr. j Mal razpravo K. G. Hugelmana »Die Rechtsstellung der Slcvenen in Karaten im deutschen Mittelalter«, dr. Janko Polec pa M. Kcsove »Urbarje salzburSke nadškof i je« Poleg tega so objavljene nekatere krajše ocene. UU Golarjevi „VeseH svatje Nova založba v Ljubljani je izdala mladinsko pesniško zbirko Cvetka Gola rja »Veseli svat je«. Božidarja Jak ca risba na naslovni strani je strnila v podobe prevladujočo pesniško noto teh Golaževih pesmi; rahli obrisi preprostih poljskih cvetlic žitno stebelce s klasom, v katerem slutimo zrelo poletje, metuljček, ki se je dvignil na pot za cvetovi in čebele, pridne delavke iz domačih panjev to so zares značilne pesniSke podobe, ki se pleto skozi vso Golarjevo poezijo v zbirki. Cvetko Golar je najizrazitejši nadaljevalec Murnove ru-stikalne poezije, lirični častilec naših pisanih polj, rožnih grmov in poletnega klasja, pesnik, za katerega zarje še niso zgubile svojega čara in ki mu ptičje petje vedno znova vzbuja čustva simpatije in razumevanja; poet, ki je s tipičnimi metaforami naše novoromantike opeval slovensko vas ln njeno ljudstvo, naše sanjave vinske gorice ln valoveča polja. Golar, zavzeti častilec narave ln ne-ugnani iluzioniat njene harmonije in preproste človeške dobrote, morda najbolj optimistični naS pesnik, ker je najmanj refleksiven in idejen, je tudi v mladinakih pesmih zvest izrazito razpoloženjskemu značaju svoje poezije, že sam naslov »Veseli svatje« je korenito Golarjev, saj prav svatovski motiv prepleta v raznih inačicah vse njegovo pesniško delo, pa naj gre za pomladno evatavanje na poljani in med ptrcki. ali za radostno bukoliko kmečkih gostij in slavnosti v mirnih in blagoslovljenih vaseh. V tem pogledu je značilna takoj prva pesem »Vabilo na svatbo«: idilična podoba svatovanja na poljani, z angeli ln godci, sladko gostijo, z medom in medico. Potlej se vrste razgovori ptičkov, pomladno prebujenje čebel, motiv ptičje svatbe, podoba cvetoče čeSnje, ki gosti čebele, pesem o čmrlju, motiv o SkrjanCku ln kmetu, pravljica o vetru Jugu, pesem o njivi, pa Se vrsta Cebelnih motivov, gozdnih podob, pravljičnih oesmi (Pesem o hudih Škratih) in raz- ' "-njsklh pesmi. PesnJk je dal svoji ki enotnej«! značaj s tem, da je razvrstil pesmi p* t »JUTRO« it 6 il iMm romika * 400.000 Ijr za gradnjo malih stanovanj. Duce je določil 400.000 lir kot c snovno glavnico za gridn,o mal h stanovanj v ljudskih hiš cah malih obč n v okolici Bologne. Od te vsote se bo porabilo 280.000 lir za vgraditev »H.še s.nca« v Crespeilanu, 50.000 tir za .zkop in dovršitev h g enakega vodnjaka, 70.000 lil pa za popravilo šolskih stavb v okol ci B^ogne. * Novi grobovi. V v.soki starosti 84 let je v št. Vidu nad Ljubljano prem ni! noše.,: n g. Matej KOzm.w. Zapušča tri sinove. dve hčerk: n drugo rrorcdstvv. K večnemu počitku so biagega pokojnika položili v pet?k na šentviškem pokopa »išču. — V Ribnici jo umrla hotelirka -n posestnica ga. Uršula Arkova. Na zadnji pot' so jo spre-nvl v petek dopoldne iz hiše žal.sU na farno pokopališče. — Po dolgotrajni oolez-ni jc dotrpel šofer špedicije Rajko Turk g. Maks .J°in kav. Pokopali so ga včeraj pcpclcne na pokopališču pri Sv. Križu. — Za vedno jo zapusfla svojce ga. Siavica Nečcmarjeva, ro.ena Križni čeva. K večnemu počitku bedo blago pokojn co položili v 5oboto cb 15 na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo c hranjen blag spomin, nj hovirn svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! * Smrt nemškega generala pri Ržcvu. Dne 12. decembra je v teku hude bitke pri Rževu padel Otto M a r x e r , višji poveljnik oddelkov S A v činu generala. Marxer se je kot prostovoljec udeležil prve svetovne vojne in je bil že takrat dvakrat odlikovan z redom železnega križa. * lOIetnica smrti zaslužnega matematika. Te dni je minilo 10 let, odkar je umrl Giu-seppe P e a n o , profesor matematike na univerzi v Torinu. Napisal je niz matematičnih razprav, od katerih slovi posebno i Formul aire de mathematique«. Italijanski listi se ga o'o lOletnici smrti s hvaležnostjo Bpominjajo. * Smrt znanega kirurga. V Bourgesu, de-portement Cher, je umrl v starosti 81 let sloviti francoski kirurg dr. Danlel T e -m o i n ki si je pridobil s kirurško prakso zlasti pri želodčnih boleznih svetovni sloves. Dr. Temoin je umrl v bolnišnici, ki je bila po njegovi zaslugi odprta pred 35 leti. * Smrt odličnega p rtretista. Po kratki bolezni je umrl v Genovi znani italijanski portret st prof. elemente Bagnara. Učakal je 80 let. Fašistična imenovanja v provinci Go_ risa. Zvezno tajn'štvo za provinco Gorizio poroča, da so b li imenovanj za fašistične zaupnike v krajevnih fašijah v Clrapova-nu fsšist Giuseppe Kogoi, v Comenu Adolfo Merilni, v Piedicclle pa Luigi dj Bernardo. * Gibanje prebivalstva v Italiji. Uradni list rimske vlade objavlja zanimive podatke o gibanju italijanskega prebivalstva. V novembru lanskega leta je bilo sklenjenih 21.647 porok, v istem mesecu je bilo živih novorojencev 69.689, smrtnih primerov pa £4 508. Število novorojencev torej presega število smrti za 15.181 primerov. Na dan E0. novembra 1942 je št»lo prebivalstvo Italije brez na nevo priključenih krajev 45,855.000 duš. * Nad 600 čestitk Je prejel ob svojem 70. rojstnem dnevu znani italijanski cerkveni skladatelj Lorenzo Perosi, kapelnik bazilike sv. Petra v Rimu. Čestitali so mu od papeža do Mascagnija vsi občudovate-Iji njegove umetnosti, prijatelji in znanci. Skladatelj sklada zdaj mašo za večglasno petje v svečanem slc^u. SOB : TA, 9. JANUARJA 1943-XXI 7.30 Pesmi in napevi; 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini; 2.20 Plošče; 12.30 Poročila v sloveuščini; 12.45 Komorna glasba; 13. Napoved časa -—.Poročila v italijanščini; 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini; 13.17 Lahko glasbo od včaraj in danes vodi dirigent Pa-tralia; 14: Poročila v italijanščini; 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. šijanec — Operetna glasba; 15. Poročilo v slovenščini; 25.15 Pokrajinski vest-nik; 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini; 17.10 Fet minut gospoda X; 17.15 Nove plošče Cetra; 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini; 19.30 Poročila v slovenščini; 19.45 Lahka glasba; 20. Napoved časa — Poročila v italijanščini; 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Don Pasnuale — uglasbil Donizetti. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini; 22.45 Poročila v italijanščini. * Občina brez smrtnega primera. Občina Mare Castello pri Šan Remu se lahko ponaša. da je ostala lansko leto brez smrtnega primera, pač pa so se v nji narodili štirje novj občani. Občina leži v gorskem kraju in je njeno prebivalstvo izredno zdravo. * 60.000 slepcev. Iz podatkov, Id jih objavlja agencija Census Bureau v Buenos Airesu, izhaja, da imajo v Zedinjenih državah približno 60.000 slepcev. Samo mesto Nevv Ycrk ima poleg tega še 2458 gluhonemih o3eb. * Lovski blagor. 42 letni Anselmo Poli iz Novare je te dni preža 1 v gozdovih bl'zu Valenze na d;vje race. Naenkrat je opazil, kako kobaca med drevjem neka žival. Z dvema streloma je ubil štirincžca in ko mu je prišel bliže, je v^del, da je ustrelil jaz-i>eca: žival je tehtala nad 30 kg. * Sneg v Bariju. V Bariju je v nedeljo. 3. januarja, zapadel prvi sneg, ki je pokril ulice :'n strehe; seveda samo za kratek čas. kajti sončnj žarki so ga kmalu posrkali. Sneg je v Bariju prav redek gost. * Plaz je zasul trj učiteljice. Iz Linza poročajo: Tri učiteljice so se odpravile s smučkami na Arlbsrg. Plaz jih je zasul in so se zadušile. To so uč'teljice Jerica Trieb, Jerica Klammer in Ana Marija Ber, vse tri z Zgornjega Avstrijskega. Doslej so izkopali samo Triebovo. » Zakon, razporoka, zopet zakon. Neki inženjer iz Kodanja se je pred dvema letoma oženil, kmalu nato se je ločil, se poročil z drugo, nato pa se je ločil od svoje druge žene, in eno leto po tej poroki se je ločil od druge žene ter se zopet vrnil k svoji prvi ženi. Obnovitev tega zakona so praznovali z veliko gostijo. * Smrtna obsodba zaradi zlorabe živilskih nakaznic. V Berlinu je bil obsojen neki uradnik, dodeljen uradu za razdeljevanje živilskih nakaznic na smrt, ker je zlorabljal svoj službeni položaj. Razpečal in razdelil je veliko število nakaznic, ne da bi bil za to upravičen. Dva njegova so-trudnika sta bila obsojena na občutno denarno kazen. * Nebesni pojav v Švici. V nedeljo 3. januarja, so opazili prebivalci Glanda, naselbine v švicarski Juri, ogromen meteor, ki je razsvetljeval nebo m grebene gora. Meteor je med padcem proti zemlji sijajno razsvetljeval zimsko pokrajino, odeto v sneg, s čudovito zelenkasto svetlobo. IZ LJUBLJANE u— Po navalu mraza smo *»pet dobili sneg. Novo leto se je uveljavilo s precej hudim mrazom, ki pa je bil kratkotrajen. Vsekakor je mraz pod 14°C v začetku januarja zelo občuten za Ljubljano in pokrajino. Na Tri kralje pa je nastopil vremenski preobrat, ki sta ga napovedovala toplomer kakor tudi barometer. V četrtek čez dan je doseglo živo srebro —2.2"C in barometer je čez noč močno padel. V petek zjutraj smo vsekakor še zabeležili —5°C, toda na okrrih ni bilo več ledenih rož in že zgodaj je začel padati droben, gost pršič. Obležal je na stari podlagi. Več ali manj je snežilo še dopoldne, vendar je nova plast le tanka. u— Krmimo Ptice pevke. Smo v ja^c-aifu, v mesecu, ko je mraz vsak dan ostrejši. Narava je č'm dalje bolj zimska, sneg pokriva hflpb in dol. živali, zlasti ptice, so vedno bolj bližajo ljudskim naseljem in postajajo bolj domače. Saj ni čudno, skozi vse leto jim je nudila narava bogato obloženo mizo, zdaj pa je naenkrat pospravila vse v kraj in se le tu in tam še dobi kakšna malenkost za lačen želodček. Ljudje, ki so usmiljenega srca, polagajo pticam na primoren prostor hrano, da od gladu ne po. ginejo. Zal pa je še vedno premalo takšnih, ki bi se zavedali, kakšno korist imajo od ptic-pevk ki jih vse leto razveseljujejo s petjem, poleg tega pa neumorno uničujejo sadne škodljivce. Vsako zrno in V9aka drobtinica, položena pticam pevkam, se nam bo bogato obrestovala. u— Na ponedeljkovem V. simfoničnem koncertu se bo izvajal med drugim tudi Adamičev Scherzo. Adamič, naš izrecno plodoviti skladatelj, se je srečno in uspešno udejstvoval v vseh glasbenih oblikah in pisal dela najrazličnejšega značaja in za najrazličnejše zasedbe, tako tudi za veliki orkester. Za tak korpus je mapisal svoj Scherzo, kateremu je podlaga znana narodna ■ plesna pesem »Potrkam ples«. Delo je pol- j no šaljivih domislekov, ki so kaj srečno i označeni v instrumentaciji. Adamičev na- ; men Je bil, da bi polagoma napisal serijo slovenskih plesov, podobno kakor imajo Čehi sijajne stvari v Dvorakovih Slovanskih plesih. Pred Adamičevim Scherzom bo izvajal naš simfonični orkester v ponedeljek 11. t. m. Cajkovskega 5. simfonijo in Co-rellijev Concerto grosso. Dirigent koncerta je Drago šijanec, naš priznani in odlični simfonični dirigent. Začetek bo točno ob t/j 7. uri v veliki unionski dvorani. Konec pa tako, da je zadnja tramvajska zveza na razpolago tudi bolj odlailjenim posetnikom koncerta. Predprodaja v knjigami Glasbene Matice. u— Prijave tujcev. Sindikat hišnih posestnikov v palači Bata je založil tiskovine za prijavo tujcev, ki so po uredbi Visokega komisarja zavezani prijavam tujcev. u— Prošnja upravi cestne železnice. Že delj časi je minilo, odkar je bila prestavljena žična meja od remize dalje proti št. Vidu, tramvajski promet pa še vedno obratuje samo do remize. številni delavci, uslužbenci in sploh potujoče občinstvo iz št. Vida, Dravelj, Podutika, Kosez in bližnjih krajev mora zdaj večkrat dnevno prehoditi precejšen kos poti od remize do končne postaje pri restavraciji Kavčič. S podaljškom obratovanja bi bilo v znatni meri olajšano potovanje, če so na pristojnem mestu proti temu, češ da ni dovolj tramvajskega osebja, potem velja to samo toliko časa, dokler se ne izvežba potrebno število novih nameščencev. Malenkostno večji osebni izdatki ne morejo opravičiti nadaljnjega zavlačevanja podaljšanja tramvajskega prometa do restavracije Kavčič. u— Lep zgled. Kakor lansko leto, je tudi letos g. Rado Taler, lastnik stanovanjske hiše v Malgajevi ulici 12, popustil najemnino za mesec december, pravilno upoštevajoč današnje težke gmotne prilike svojih najemnikov. u— Otroška poliklinika in posvetovalnica za matere pri Higijenskem zavodu, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dece in otrok v Ljubljani (Dečji dom) v ponedeljek, torek in sredo (11.—13. jan) zaradi generalnega čiščenja prostorov ne bosta poslovali. u— Podpornemu društvu za glul »nemo mladino je darovala tvrdka žibert v počastitev spomina blagopokojne ge. Marije Samec 200 lir, za božičnico pa še enajst parov toplih copat. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo tudi letos skušala preskrbeti svojim članom semena za spomladansko setev ter semenski krompir in fižol. Oddajala bo spomladi kakor lani sadike paradižnikov, toda le proti naročilu. Naročila semen in sadik sprejema, predsednik dr. Spiller-Muys, Erjavčeva 4a/n, do 16. t. m. mel 14. in 15. uro. u— Dnevne instrukcijp, Novi trg štev. 5. Dijaki (nje), ki težko uspavajo in so potrebni razlage učne snovi, se pod vodstvom diplomiranih filozofov na toplem pripravljajo za šolo. Dopoldne od 9—11, popoldne od 3—5 vsak dan. Honorar nizek. Prijavljanje istotam dnevno. Poučujemo tudi nemščino in italijanščino. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišn:co so v zadnjih dne sprejeli spet več ponesrečencev. S konja je padel in si zlomil desnico 12 letni sin posestnika Ludvik Drobnič iz Ribnice. Iztirjen vagonček je pritisnil na levo nego 25 letnega lesnega delavca Jožefa Haraver^ z Vrhnike in mu jo zlomil. Na cosrtj je padla in si poškodovala desnico 3Jnetna zasebnica Cirila Flcrjančičeva iz Ljubljane. Desnico s5 je zlomila pri padcu 2 letna hčeika ključavnčarj* Marjetka Zajčeva z Ježice. Pri sankanju si je zlomil desno nogo 8 letni s"n delavca Anton Zupančič iz Ljubljane. V hlevu je pade! in si zlomil desno nogo 32 letni posestnikov sin Franc šeme s Krke. Po stopneah je padla in si iapahnila desno nogo 45 letna raznašalka listov Angela šlejbahova iz Ljubljane. Desno nogo si je poškodoval pri padcu 34 letni soboslikar Ferdinand Sei-bitz iz Ljubljane. Po hrbtu se je potolkel 54 letni delavec Anton IJome 'z Ljubljane. 12 leten dijak Boris Skrbinšek iz Ljubljane pa si je pri sankanju poškodoval desnjco. RADIO PHILIPS vljudno sporoča lastnikom radio aparatov, da se jim nudi prilika, da spremene hrambo svojega radio aparata za prodajo ali komisijsko prodajo. V tem primeru naj se zglase osebno s potrdilom mestnega poglavarstva pri tvrdkl PHILIPS RADIO — D. ZRIMŠER LJUBLJANA, Ulica 3. maja štev. 6, ki bo takoj dvignila radio aparat lz hrambe! i? - -. " vit - ■-: " ..: .<, < * .....••Pf^S i ^m^ j -/>'>.' * j W • vjV i 0- tj/ v ' V' .. ' . f % rS < .J. J Fronte orientale: una sentlnclla italiana ln una poslzlone avanzata — Vzhodna fronta: italijanska straža v sprednji postojanki Iz Novega mesta n— Mraz je pritisnili. Z novim letom se .ie pričel tudj na Dolenjskem uveljavljati mraz. V noči od nedelje na ponedeljek je padla temperatura prvič v letošnji zimi na —10<> c. Se hujši mraz pa je pritisnil v noči od ponedeljka na torek in v torek zjutraj je padlo živo srebro na prostem že na —15° C. V zgodnjih dopoldanskih urah in preko dneva pa je močno zimsko sonce dodobra ogrelo ozračje- Zaradi hudega mraza so zamrznili vsi pritoki Krke in tudi sicer komaj 10 cm debela snežna plast po poljih in cestah je dobro zamrznila in se bo obdržala. n— Dva sejma v enem dnevu. Za pri-četek leta sta bila v Novem mestu kar dva sejma. Na Loki je bil običajni mesečni prašičji sejem, na katerega je bilo pripeljanih lil prašičev, ki so jih kupci naravnost iztrgali iz rok prodajalcev. Največ prašičev je bilo pripeljanih iz St. Jerneja, Šmarjete in Bele cerkve, dočim je bilo največ kupcev iz Ribniške doline in Sum-berka. Po dokajšnjem padcu cen od oktobra do novega leta so se z novim letom cene ponovno dvignile na oktobrsko stanje in so stali do 3 mesece stari prašiči 700 do 800 lir. Ist: časno jc bil pri Feriču odrejeni sejem za odkup goveje živine. Večina pripeljane živine je bila ocenjena kot prvovrstna in že v zgodnjih dopoldanskih urah razprodana. Prav živahen pa je bil tudi blagovni sejem na Glavnem trgu. Okoli stojničarjev je bilo vse dopoldne prav živahno vrvenje in posebno manufaktumi in lončarski izdelki so šli v denar. n— Občinsko gospodarstvo. Na zadnji seji novomeškega občinskega odbora je mestni svet med drugim sklenil, da se odobre naslednji naknadni krediti za proračunsko leto 1942: osebni izdatki 43.409.30 lir, ki se krije z naknadnim kreditom iz več prejetega dohodka računa: dohodek od gozda; ubožni sklad 6524 lir, ki se krije z naknadnim kreditom iz več prejetega dohodka >Plačila za oskrbovanje v ubož-nici«; vodovod 59.300 lir, ki se krije z naknadnim kreditom iz več prejetega dohodka v vodarini mesta; elektrika 160-000 lir, ki s>e krije z naknadnim kreditom iz več prejetega dohodka od prodaje električnega toka. Mestni svet je soglasno sprejel tudi naslednje virmane za proračunsko leto 1942.: 20.000 lir za vzdrževanje cest in mostov; 1420.56 lir za prekoračeno zavarovalnino; 615 lir za ubožni sklad in 1560 lir za plače monterjev. Za soeijalno zimsko pomoč občinskim uslužbencem je mestni svet odobril 16.096.40 lir, občinskemu prehranjevalnemu odboru pa je odobril proti 7®/« obrestim posojilo v znesku 100.000 lir. Po sprejetju nekoliko osebnih zadev je župan dr. Polenšek zaključil seje- n— Zbiranje obleke. Novomeški občinski podporni odbor podaljšuje zbiranje obleke, perila in obutve za internirance in občinske reveže do 15. januarja Darovi se sprejemajo od 3. do 5. ure v občinski stražnici. Dolžnost vseh meščanov je, da ne pozabijo najpotrebnejših in darujejo vsak po svojih možnostih. n— Novomeški GILL. Poveljstvo novomeškega občinskega GILL-a poziva vse člane, da se po možnosti čimpreje zglasijo v prostorih poveljstva na trgu Littorio 23. letnih časih od zgodnje pomladi, ko se prebujajo čebele, tja do časa, ko: V mrazu burji, sred' poljž mož sneženi trepeta. »Moderni«, nerustikalni motiv »Zrakoplove«^, ki tudi kot pesem nI posebno posrečen, je v tej zbirki kar osamljen. Go-lar je pač najpristnejši tam, kjer opeva naravo v njenem idilično dojetem razpoloženju, ali kjer mu pesem zazveni v nekako vergilovsko seljanko. — »Vesele svate« zaključujejo verzi, v katerih je celo pri opevu jezika ves Golar z zarjo in roso, s ptički in gaji: Tasna kakor pesem slavčeva - 3'ovenska govorica, t menihu sladko pela bi nebesih rajska ptica. '^ličastna ko pojoči gaj, - mične značilnosti, posebej še tisti vedri in odprti pogled v življenje, tako značilen za Golarjev človeški značaj. Ostale ilustracije je izdelal Jakac v podobi večjih ali manjših drobnorisb, ki srečno zaključujejo posamezne pesmi. Zdaj je to podoba uljnja-ka, zdaj samo ptiček na veji ali čebelica na cvetu; tu je podobica iz resničnega življenja, tam pravljični motiv: vse pa so dane v rahli in poetični obliki, tako da nikjer ne skušajo prevpiti pesnil, marveč se kot njen poslednji ton, kot podoba njenega jedra, ubrano vključujejo v pesniški organizem zbirke ter nikjer ne obtežujejo njene lahke in vedre vsebine. Tako je Jakac s finim občutkom doumel nalog* ilustratorja lirične knjige: nalogo, ki ni ved-! r.o in povsod zadosti jasna. Goethe v naših dneh Ali nam lahko kaj pove za naše dni, za vojno leto 1943, pesnik olimpske višine in glasnik favstične kulture J. W. Goethe? Na to vprašanje je odgovarjal v četrtek zvečer na prireditvi Nemške akademije v Ljubljani njen priljubljeni lektor g. dr. Otto D r ii n e r s svojim predavanjem »Goethe in vojno leto 1943«. Predavatelj je prišel kot častnik nemške vojske iz daljnega Mtihlhausna na božične počilaice v Ljubljano in seveda ni opustil prilike, da ne bi zopet stopil pred svoje občinstvo. V polni dvorani »Uniona« so bili med na-vzočnimi tudi zastopnik Eksc. Visokega komisarja, zastopnik nemškpga konzulata in ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta. Prisotne in poff-bej g« predavatelja ie toplo poedravil f. prof. dr. Swo-b o d a. Dr. Driincr je v okviru enotirnega kras- ttrrdcv.^r.ia obdelal v za- litičnih pogledov in jih navezal na temeljna vprašanja sedanjih dni, predvsem na ustvarjanje velikih državnih enot, na problem morale v politiki, na odnos posameznika do kolektiva, na vprašanje vodstva i. dr. Vzbujajoč spomine na Goethejev — in predavateljev — rodni Frankfurt ter na ondotno poezijo božiča in koled. je dr. Drtiner predočil z vidika frankfurtske zgodovine prve politične probleme, predvsem vprašanje »rajha« in države, ki so stopili že pred mladega Goetheja in ga potlej spremljali z burnim valovanjem njegovega zelo nemirnega časa na vsej življenjski poti. Zajemajoč iz obilne in prebogate zakladnice Goethejevega dela je omenil predvsem problematiko »Egmonta«, dalje pesnikove poglede na metamorfozo in na odnos med naravnimi oblikami in večno zakonitostjo duha in snovi. Iz raznih »itatov, pesebej še iz Eckermannovih razgovorov, je bilo videti, kakšen duh je vodil apolitičnega Goetheja v odnosih in stališčih, ki so se dotikala politike. Goethe, neumoren proučevalec narave, je za razliko od Schillerja, ki se je zavzemal za premagovanje narave, zagovarjal podreditev človeka njenim večnim, božanskim 7Pkončni Njegov odkriteljski pogled je videl pod vsem minljivim neminljivo prapodobo stvari in obrise vesoljnega reda. Zato je cočlil, da so tudi za človeka v vprašanju njegovega socialnega življenja odločilni sr.mo zpkoni naravnega in božanskega reda. Da pa jih človek spozna, se mora navaiiti opazovanja in na njem zasnovat; svoje poglede, zakaj vir zmote ni v naših čutih, marveč v naših pojmih, v na*sm mlškenju. Goethejev avetovni nazor (Wett»nPhaung) je re« slonel na gledanju (schauen). Goethe se resda ni zanimal neoosredno za politično akcijo in .io predvsem v svoji stroki, vendar Je s svojimi celotnimi pogledi na vesoljstvo in človeka prispeval tudi k izoblikovanju političnega človeka. Onkraj demagogije, nasilja in ozkosrč-nega narodnega sovraštva je odkrival Goethejev duh naravno zakonitost socialnega dogajanja, ki določa vsakomur njegovo mesto in funkcijo. Odklanjajoč demonijo države v ožjem smislu je Goethe dogledal širino in svetovno politično vlogo države višje vrste, urejajoče sožitje z vidika nad-časovnih, nadnaravnih in nadrazrednih idej, odbleska večnih, božanskih zakonov stvarstva. Kazal je pot k elementarnim silam življenja, k materinskemu pranačelu (das ewig Weib*!iche) kot neuničljivemu viru obnove, ter prepričeval, da je pred na-ravno-božanskim redom v stvarstvu vse drugo minljivo in brezpomembno. V tem spoštovanju vesoljne zakonitosti in pra-načel naravnega reda je pomen Goethejevega mišljenja tudi za sedanje viharne dni in miselni ključ k premagovanju njihovih nasprotij in zablod. Občinstvo se je z navdušenim ploskanjem zahvalilo predavatelju za njegov trud in simpatično pozornost. Kaj S3 nam razstave ? 1 i nunce Pavlovec (Galerija Ober-snel) Mirni in ustaljeni ritem Pavlovčeve umetnosti je mko tesno spojen z oblikovanjem našega modernega krajinarstva, da sla postala obs pojma $e tesneje povezana, odkar se je v z?dnjih letih pojavila pri nekaterih mlajših slikarievih tovariših tež- od 9—12 ali 16—18 zaradti zelo važnih sporoči. n— Žrtve poledice. V Ajdovcu pri Žužemberku je pri nošenju vode iz bližnjega vodnjaka 28Ietna posestnica Marija An-dolčeva tako nesrečno spodrsnila na poledenelem dvorišču, da si je pri padcu s škafom na glavi stri a levo nogo in dobila težje poškodbe po glavi. — Na poti v šolo je na poledenelem klancu pade! 91etnl šolar Janez Gnidovec in si zlomi! levico v zapestju. — Blizu Adlešičev je na poti z dela domov spodneslo 241etnemu delavcu Francu Brkopcu na poledeneli ces^i V.olo in si je zlomi] desno nogo v gležnju in dvoje reber. Ivanu Bovoi v slm® Ob zatonu leta nas je iznenadila pretresljiva vest, da nas je zapustil v cvetu svojega življenja tov. Ivan Dovč, sin posestnika iz Smartna ob Savi. Kljub temu. da je stopal šele v 24. !eto svoje mladosti, je posvetil svoja mlada leta javnemu udej-stvovanju na vseh poljih. Videli smo ga nastopati na kmetskih odrih kot talent:ra-nega diletantskega igralca, kot izvežbane-ga in smotrnega govornika na kmetsko-prosvetnih prireditvah, kot. dobrega gospodarstvenika in vnetega delavca na zadružnem polju. Njegova izredna inteligenca in nadarjenost se je združevala z veliko ljubeznijo do svojega kmetskega doma in svoje žemljice, ki jo je neizrečeno ljubil do zadnjega diha. Kot napreden in praktičen gospodar je pomaga! urejevati gospodarstvo na svojem domu in je bil desna roka svojemu očetu. Zavedal se je vedno, da so v delu združene vse dobrine, zato je tudi delo cenil nad vse. Dragi Ivan! Slutili smo, da bo bolezen, ki Te ie spravila v dolgotrajno bolniško posteljo, zate usodna, a da se boš tako kmalu ločil od nas. tega nismo verjeli. Še danes ne moremo verjeti resnici, da si se pridružil v večnosti številnim tovarišem in da smo komaj pred dnevi položili Tvoje mlado, a izmučeno telo na Ljubljanskem polju pri Sv. Križu. Kakor je bila Tvoja krsta sredi zime posuta s cvetjem, tako so bili tudi Tvoji tovariški odnosi do nas vedno cvetoči — iskreni. Služil si do zadnjega diha geslu: »Zvestoba za zvestobo!« v i-, srort razumeli in Te imeli radi V svoji sredi, vsi, ki smo polagali nate velike naae, vsi številni tovariši in tova-rišice, ki si jih imel širom naših vasi, smo gledali v Tebi vzor kmetskega fanta, kosca med kosci, orača med orači... Kako radi bi Ti stisnili vsaj roko v slovo in Te spremili na poslednji poti, a mise!, da Te ne bodo več videli, jim je grenila dušo. Vemo, Ivan, da Ti bo težko počivati, ko boš slišal na domačih travnikih za Sv. Križem klepanje in brušenje kos. ko bodo posavske vasi zelenele in cvetele v novi vigredi, ne bo Te, da bi zavriskal v jasno zvezdnato noč ... Na svidenje, Ivan, onkraj, kjer si v družbi Milana in drugih znancev. Kadar Te bomo obiskali z vsemi onimi, ki se pri zadnjem slovesu niso mogli posloviti od Tebe, Ti bomo prinesli tople pozdrave naše hvaležnosti za vse, kar si storil. Sladko počivaj sredi svojega polja, ki si ga tako vroče ljubil. Tvoj duh bo večno živel med nami. Večna Ti slava! Tovariši in tovarlšice. CIg-.theJcvih po- i roj?i svetova! da re vsp.-u :> !ni-j ! jvn po po": fgurevni k.-rif.jz:c'Medtem ko se le-ti očitno bore za stilne in korn-pozicionalne prvine svojega novega umetniškega izraza, ki raste iz soroolnega duhovnega ambienfa kakor je Pavlovčev, je bistvo Pavlovčeve umetniške delovnoet: usmerjeno že po naravi svojega glavnega predmeta, to je krajine, k zunanji reprodukciji medsebojno urejenih, po barvnih in svetlobnih sredstvih določenih elementov?. Zato pomenijo tudi letošnja umetnikova dela (okrog 33 olj) predvsem notranje dozorevanje. stopnjo spopolnitve in poglobitve že danih slikarskih dognanj, ki jih je Pavlovec odkril pred prikupnim domačim motivom in jih s svojim občutenim vrednotenjem svobodnega izraznega kolorita strnil v naglo zaključeno celoto. Eden najlepših primerov visokih slikarskih kvalitet, ki jih premore Pavlovčeva ustvarjalna sila, so na pr. »Perice« s svojim srebrnkastim in sivim tonom okrog bele barve. Način slikarjevega podajanja mase listnatega drevesa je tu vzorno rešen, enako tudi na sliki »Na dvorišču I« ali pa na efektni svetlobni študiji gozda »Zaj-čeve domačije«. Pavlovčev čopič je zelo tekoč in okreten, a prav zato, ker njegove poteze ne utrujajo ni so v barvni neposrednosti izraza dovolj sveže, bi bilo mogeče stopnjevati korelacijo poedinih tonalitet še intenzivneje, zlasti v lokalizaciji drevesnega zelenja ali v oblikovanju tal. Ozračje prostorne globine pa objema podobo naše zemlje z rahločutno mehkobo, polno poetičnega razpoloženja m naj nežnejših pravljičnih prizvokov. Pavlovčeva slikarska senzibilnost za kompozicionalne odnose si ne dovoljuj nobenih robatih banalnosti, v splošnem mdkriljuje v osrečujočem ob-ču'ku ustvarjanja tudi nedovršeno snovanje «nontr-n'h imnrc- ij Pavlovčevo dobro kvali1eto v i7venl-raun-Vh snoveh pred-očujejo ti>':i raz^tovVoir portreti in »Po-lonkc". F. S-c. Skrivnostni Tibet V kinematografu Capdtol, tik živalskega vrta v Berlinu so nedavno predvajali film o ekspeiiciji dr. Emesta Schaferja v Tibet. Dalai-lama Trak tega raziskovalca v marsičem pojas-2i ju je skrivnostno ozemlje Tibeta ln predstavlja filmsko delo nenavadnega uspeha. O J prava nemškega raziskovalca je imela veliko srečo, ko je v 1. 1938/39 izvedla svoje podjetje. Ne le, da so jo podprli vsi či-nitelji, ki bi jo bili lahko ovirali pri njenem delu. naklonjena jim je bila usoda tudi v tehničnem in umetniškem ozira. Kajti Emst Krause, ki mu je bilo poverjeno snemanje za film, je odlično rešil svojo naloga Nanizal je v filmu toliko podrobnosti, da pomeni trak zaradi njih novo odkritje o ti-isetski zemlji, ljudeh, ki na nji živijo, o živalih in rastlinah, ki so tam doma. Fizio-gnomija Tibeta se v tem filmu kaže kot '/relec kipečega življenja, ki zagrabi gledalce s svojo resničnostjo. Posebnost filma pa tvori obisk v prestol-:nici Lhasi, prepovedanem mestu, kamor si niso megli priboriti vstopa mnogo pomembnejši raziskovalci od dr. Schaferja, n pr. Sven Hedin ali pa Filchner, čeprav sta se oba zaradi tega precblekla v budistična meniha. Lhasa leži 3.600 m nad morjem in velja po so:lbi domačega prebivalstva za -sedež bogov«, kamor ne sme stopiti noben tujec. Zato so posnetki Lhase toliko dragocenejši, ter so v tem filmu sploh prvič zadržani na platnu. Dr. Schafer, ki je odrinil na pot s štirimi tovariši, je odpotoval s svojo ekspedicijo spomladi leta 1&38. Spremili so ga že omenjeni Krause, tehnični vodja ekspedicije Geer, antropolog dr. Berger in geofizik dr. Wiener. Zaraii kitajsko-japonske vojne ni bilo mogoče priti do cilja z vzhodne strani. Ekspedicija si je zavoljo tega izvolila za svoje izhodišče Kalkuto, postajo v Britski Indije ter je nastopila pot čez Darjeeling proti Gangtoku, prestolnici Sikkima. Od tam je šla naprej med gorskimi grebeni osrednje Himalaje ter je prispela do tibet-ske meje. Pomagala si je najprej z mezgi, potem pa so prevzeli od njih tovore jaki, nekajkrat pa so se morali udeleženci odprave poslužiti tudi divjih gorskih bivolov, ki jih celo domačini s težavo krotijo. S tem spremstvom so udeleženci ekspedicije , m. Lamalstična meniha trobita na rog in pozdravljata nastopajočo noč Ceferln: romali čez tropske ravnice Indije, skozi romantične doline in gorske prepade Himalaje mimo mogočnih ledenikov tja gori do »strehe sveta«. Dosegli so Fari. prekoračili z ledom pokrite visoke stepe ter prodrli do Lhase, prestolnice lamaističnega budizma. Dva meseca so bili člani olprave gosti ti-betske vlade, potem so odrinili v jugo_ vzhodni smeri proti Jalung-Podrangu, popolnoma neznani dolini, kjer je bilo v pred-budistični dobi glavno mesto bogov. Vso to mnogovrstnost in pisanost doživljajev kaže Sch&ferjev film o skrivnostnem Tibetu. V slikovitih oblekah neznane atmosfere nam odkriva pravljična mesta, kakršnih še ni uzrlo oko nobenega raziskovalca. Odgrinjajo se nam nevideni prizori iz živalskega in rastlinskega življenja. Tu vidimo kačo, ki preži v divjini pragozda na svoj plen, tam zopet lahko opazujemo divje konje, ki dirjajo čez neskončno stepo, dočim se plave ovce stiskajo k razpokam razdrapanega gorovja. Zanimivi so opomni jastrebi, ki se oprezno bližajo mrhovini ter se zaradi nje spopadajo na najbolj krvoločne načine. Vse v vsem ta film odgrinja uganke azijskega misticizma, ki ga povsod obdaja vera v demone. Vidimo tudi svojevrstne običaje, o kakršnih se Evropcem doslej niti sanjalo ni. Neprestano vrtijo stari duhovniki in menihi molilne mlinčke v svojih suhih rokah in pri tem monotono mrmrajo svoje molitvice, med katerimi ee jim poteze obrazov spreminjajo do okame. nelosti. Film prikazuje tudi razburljive prizore kulta mrličev, pri katerem igrajo sveti jastrebi veliko vlogo. Prizori te vrste se tukaj prvič razgrinjajo pred očmi kulturnega človeka. Višek filma pa je prikaz svetega mesta Lhase, sedeža vlade in lama. istične cerkvene države s Potalo nekakšnim Olimpom bogov. Film prikazuje tudi praznovanje novega leta v LJiasl, ko se razlije po ulicah mesta na tisoče romarjev. Mt®®® JNUJTC® Lama pred oltarjem v samostanu iS let ga niso prekosili Izmed številnih svetovnih rekordov, ki jih je nekoč dosegel in dolgo branil silavni finski tekač Paavo Nurmi, mu je ostal ohranjen samo še eden. in siceT svetovni rekord v teku na eno uro, ki mu je jeseni leta 1928 uspel na stadionu kluba Charlot-tenburga v Berlinu. Daleč preko ostalih sega tudi dandanes še ta svetovna znamka med mnogimi novimi svetovnimi rekordi od tedaj, toda prav gotovo bo tud zanj prišel dan, ko bo utonil med ostalimi. ki so kdaj bili... Da se je ta svetovna znamka Nurmija držala tako dcilgo — mož je takrat preteikci! v eni uri nič manj in nič več kakor celih 19 km in še 210 m povrhu —. je bilo mogoče samo zaradi tega, ker je bila po svoji športni vrednosti res edinstvena Tri okoliščine so takrat omogočile Nuimvju, da se je povzpel do takega izrednega in še danes nedoseženega uspeha, in sneor dobro vreme, ostra konkurenca m pa njegova ton-ma. ki je bila prav tisti dan tako izborna. da je bili sposoben takega vrhunskega uspeha. Kakor vidimo zdaj. ni biilo pozneje že skoraj 15 let nobenemu še tako dobremu ttKaeu sojeno kaj podobnega ... Na oni priredit vi v Charfottenburgu je bila borba izredno ogorčena. Med tekači ie bil tudi dobri Nemec Hustn iz Hamburga, ki je isti dan tudi dosegel nov nemški re-kotrd z znamko 18.211 km na um. številke kažejo, da je takrat Nurmi najboljšega nemškega tekača pustil za ce' kilometer za seboj. Da je biila borba za odločitev na prvih tretjih mestih še boij zagrizena, ie prispeval tudi drugi Finec neki Martellin. Ki je gnal kakor iz uma oba kandidata za prvo mesto pred seboj. Ta Martellin ni bil kar tako, siaj je nekaj mesecev prej uspešno nastopil v olimpijskem maraton sik ein mestu v Amsterdamu in nista niti Nu-nu niti Hu-sen vedela, ali jima ne bo tik pred nosom prekrižal računov. Zadnji čas se precej tekačev pripravlja, da bo naskočilo to Nurmijevo zadnjo trdnjavo v seznamu svetovnih rekordov. Ta koj ob otvoritvi nove atletske sezone se bodo spravili nanj. tako zagotavljajo nekateri morda tudi taki, ki ne pomislijo, da so za take načrte potrebni nekatera *ežki osnovni pogoji. Tekač mora predvsem preteči 10 km v času ped 31 mirn tami, p tem pa mora' imeti še toliko moči da >ahko nadaljuje pot skoraj še cele poli ure Zaradi tega pogoja bo število resnih kandidatov za nove svetovne rekorderje v tej Nurmijevi domeni že precej manjše. _ Med najrevnejšimi imenujejo za zdaj Madžara Sziilagvja, ki je zadnjo jesen v teku na 10 km prišel na čas 30:09.4. kar mu daje vsekakor najboljše spričevalo ra take poskuse. Prav tako niso brez upravičenih nad Švedi Pettersson, Ostbrink in T-llmann kakor tudi Franooz Lalanne. ki je minulo sezono prevrnili skoraj 30 let obstoječi francoski državni rekord Jeana Bouina v teku 10 km. Tako bo morda novi svetovni rekorder v teku na eno uro ali Madžar ali Francoz, lahko pa tudi eden izmed treh omenjenih Švedov, če ne bo vmes pc&egel čudoviti tekač iz sezone leta 1942 Gundair Hacgg, ki misli z novo sezono podreti najprej svetovni rekord Finca Makija na 10 km, nato pa nadaljevati svojo serijo svetovnih rekordov tudi v teku na eno ure. In njegovi naklepi so bili zmerom snJno nevarni! Man J. Tavčarjeva: Lučka Lačka nI svečka, Lučka je punčk* vedno vesela ln vsa nasmejana, kadar gre z očkom v Tičistan h tičkom, takrat je deklica vsa razigrana. Ivje odelo zdaj vsa je drevesa, sever zapihal je tičkam pod noge, revice bose so, kljunček je prazen, to so za pevke res hude nadloge. Lačka nami je jim zrnja tja v hiške, ptičke pa zobljejo, da je veselje, veverka Muki k Lučki priteče, lešniki sladki, to njene »o želje. Lučka vesela je vsa nasmejana, ko se je jelka v vseh svečkah svetila, Lučka, ta dobra deklica mala, ptičic za Božič nI pozabila. Juh Avgust: Naše nekdanje zimsko veselje Ko sem v letošnjih poletnih mesecih na kratko opisoval naše nekdanje otroško veselje pred 50 in več leti, sem obljubil, da bom opisal tudi naše nekdanje zamsko ve-sed je, ko pride čas za to. Takratni otroci nismo imeli tako licnin sank, kakor jih ima dandanašnja mladina. Zbili smo iz starih desk težke in dostikrat zelo okorne sani, da smo jih včasih komaj vlekli. Pač pa so bile gosposke sanke takrat zeHo lepe, Kraguljčki in zvončki na konjskih glavah ali ob strani telesa so lepo zvončki jali po debelo zasneženih cestah. Tudi zadaj sedeči lakaji v livrejah niso biila redka prikazen. Mislim, da se ne motim, 6e rečem, da smučk tedaj še nismo poznali, vsaj jaz se jih ne spominjam. Pri drsanju na Kernu za trnovsko cerkvijo je večkrat zleted marsikateri po vseh štirih Kaj vse in koliko zanimivega bd imefl povedati ta nekdanji tako priljubljeni in upoštevam travnik, ki se je iz poletnega močvirnega sveta spremenil v zimski dobi v gladko m vablji-vo gladino. Kaj je nas takratne pobite po soli ali ob prostih dneh brigal mraz ali prazen želodec! Niti to nas ni plašilo, da je led vsako leto ob koncu svonega obstoja zlasti v južnih dneh, do6tikrat sproti pod nogami pokal, se lomil in prav pogosto tudi vdrl. Takrat so postaje h*če v hipu ne samo mokre, temveč tudi trde. V čevljih pa je bilo mokro in mrzlo. To je bida precej neprijetna zadeva. z'astf potem ko so se hlače omehčale in so doma to mokroto zapazili. Dostikrat pa so naši skrbna starša tudi zapazili, da šola po«po!dan na tako dolgo trajala in da smo Sli i?krat naj-brže kljub njihovi prepovedi kontrabant čevlje trgat. Zato je tudi večkrat pela »kneftra« aii šdba. Ce je biilo dovolj snega, smo vniffli velike snežene kepe. delali običajnega sneženega moža, gradili smo pa tudi snežene trdnjave in se iz njih ven kepdli. Večji driski so » pa večkrat napovedati vojno, katera se je vršila na Šancah s kepami in sicer med »reailfuksi« (reailčani) in pa »'ataanpocarji«, kakor so takrat rekali gimnazijcem Pri takem »vojskovanju« jo je večkrat marsnkdo pošteno izkupvL Dalje smo se zelo veselili božičnih praznikov m dobrih potic. Nafc£ Si smolah, strigli pastirčke, poanta steče božične pesmri in povestice brih staršev ter težko pričakoval svetega večera- Božična drevesca tedaj se niso b«a tako razširjena, a jaslice so b^e mmda mav pri vsaki družini. Da smo hodifli ze mi »tepeškat«. to drži. Drži pa tudi ta, da so kdaj v kaki trgovini hoteh tepezka* nas in to kar z »vatlom« (merico za blago). Ob novem letu smo hodila mnogi decla s tiskanimi novoletnimi vizitkami voscat znanim »strankam« srečno novo leto. O svetih Treh kraljih smo pa šli po blagoslovljeno vodo v cerkev, da so jo starši potem hranili Na »svete tri kralje«, ki dandanes hod jo po hišah, pojo im pobirajo darove, se ne spominjam. Pač pAli veš, zakaj se sovraživa?« »Ne vem! Ali ti veš?« »Jaz tudi ne!« »No, potem se sovraživa dalie!« »Pa se dajva!« Na drevesu se je oglasil škorec in jima rekel: »Bedaka, namesto da bi pozabila kar je bilo in sklenila prijateljstvo, hočeta še naprej živeti v sovraštvu, za katero ne vesta vzroka.« Pes je zalajal in se zagnal v mačko, ta pa je z nasršenim repom skočila na drevo in zadavila modro ptico. In tako je še dandanes. Uganka Med zlato pšenico možiček stoji, ima čepico rdečo se sončku smeji. Je veter poredni čez klasje zavel, možičku z glavice je čepico sneL (Mak) 1KAJ VEM? KAJ ZI^AM? 11. Pri kateri igri n kartami Ima Igralec, čeprav je že izgubil, še odločilen vpliv na igro soigralcev? 12. Kako se imenuje madžarska valutna enota? 13. Kaj so lntarzije ? 14. štirje skladni krogi se sečejo. Mrrr-phhh Mrzla zimska burja je žvižgala po dolgočasnih ulicah in vrtinčila prve bele muhe, ko sem zagrenjen in brez določenega cilja meril korake po zasneženem hodniku. žalostna ml je bila duša. Hotelo se ji je toplih sončnih žarkov in vedre prijateljske besede. Pred visoko hišo v predmestju sem obstal in prisluhnil veselim zvokom klavirja, ki so odnekod zamolklo udarjali skozi šipe. Pogledal sem na hišno številko in se soomnil: * Ha! V tem poslopju pa stanuje prijatelj Lojze s svojo družino. Kaj, ko bi v prvem nadstropju pozvonil in mu želel srečne praznike! V prijazni, topli sobi je bila zbrana večja družba okrog velike štiri-oglate mize, na kateri se je iskrilo vino v visokih kristalnih čašah. Redkost je današnji dan vesel obraz. Toda vsi ti obrazi, ki sem jih zdaj zagledal, so bili veseli in nasmejani. Po zaslugi šegave domače hčere Zlatke. Z zdravim humorjem je ravno pripovedovala mične zgodbice o svoji znanki Matildi, ki je nedavno prišla z dežele v mesto, da bi tukaj na meščanski šoli zajemala nadaljnjo učenost. »Nekega dne pa prisopiha Matilda vsa razgreta k meni: _ Povelj no, Zlatka, kakšna žival je pa: mrrr - phhh!« Kako ljubko je gospodična Zlatka po-mrdnila z nozdrvmi pri tej prečudni besedi! K?.ko srčkano ie puhnila tisti »phhh!« »Mrrr - phhh,« mora biti nekaj čudovitega, sem odgovorila. »Kdo je izrekel to čarobno besedo?« — Nihče. . . Brala sem . . . Nad lekarno visi tabla z napisom: mrrr - phhh Lavrenčič. — Na račun te nedolžne šale, ki je obogatila naš besedni zaklad, smo se še dolgo smejali in tekmovali, kdo bo lepše in pravilneje »mrpuhnil«. Vmes smo pa pridno praznili kristalne čaše ter poslušali koncert pianistke Zlate in pevke Majde, ki js svoje lepe pesmi sama spremljala na kitari. Po bliskovo je bežal čas. Ko je gospodična Majda (na splošno zah-tevanje) že tretjič zapela sentimentalnega »Mornarčka«, je bil že večer, jaz pa ganjen do solz. »Glej, Ceferin, sem si dejal, zdaj pa imaš tudi ti barko! Kako jo boš, ubogi mor-narček, pripeljal domov, v varni pristan, da ne bo zadela ob kako Mino ali Podgor-nico? Kaj bi rekel potem tvoj strogi kapitan?« Hvala Bogu, pa sem le dobro privozil! Žena me je prebodla samo s pogledom in se pasla (meni se je zdela cela večnost) na moji zadregi. »Kakšen si pa danes?« je končno le našla prave besede. »Kakšen neki,« sem zlezel v dve gube. »Ne vem, kako bi te opredelila... Si bolan. . . pijan. . . ali pa — trapast!« Mrrrrrr - phhhhhhhhh!« Kakor star razdražen maček sem puhnil. »2e vem,« je rekla in mi obrnila hrbet. Ko sem tisti večer še nekajkrat »mrpuhnil«, (ohrovtova juha je bila prismoje- na, Janezku je zdrknila skleda iz rok) ni mogla več vzdržati. »Kakšno neumnost si pa spet pobral? In kje si jo pobral?« To zadnje je bilo njeno kardinalno vprašanje! »Kaj? Kako? Neumnost imenuješ moj odlični surogat - nadomestek za kletev? Mar se ne glasi stokrat lepše kakor pa: pm.ej krščen krvav. . .?« »Olikan človek ne preklinja!« me Je posekala. »Kako se pa naj potem sprosti jeza? Kletvica je vendar ventil. . . čim daljša, tem boljša za jeznoritega človeka. Kot otrok sem videl pretepača, ki je s kolom navalil svojega nasprotnika in rjul svoj »prmejkrščen«, ki se je vlekel ko veriga, še preden je bilo kletve konec, mu je že jeza popustila, da je odvrgel kol. V tem primeru je kletev brez dvoma preprečila uboj.« »Ampak rada bi vedela, kje si iztaknll — ta surogat? Kod si rosil svoje čeveljčke? Kakšno ozadje ima vse skupaj?« Zdaj, ko sem na veliki zvon obesil svojo skrivnost, imam nove skrbi: Najti moram kako novo idilično zelenico v puščavi današnjih dni. Zakaj, gorje moškemu, ki ničesar ne skriva svoji ženi! »Moj mož ni več lnteresaaten,« pravi žena. Kakor staro, 2e stokrat prebrano knjigo ga zavrže. Kakor na golo, oklefičeno drevo v revirju, kjer nI nobenega zajčka ve«, gleda s posmehom nanj. Jaz ne maram biti zavržena knjiga. In ne golo, okleščeno drevo! V zgornji sliki se sečejo štirje skladni krogi poljubnega polumera tako, da nastanejo 3 zunanje (črtkane) skladne lunl-ce 3 (bele, nečrtkane) skladne sekirice in 3 '(skladne) bikonveksne leče. Kolikšna je vsa črtkana ploskev skupaj a ozirom na ploščino kroga? Sklepajte s primerjanjem brez pisanja. 15. Križanka Vodoravno: 3. vrh v Julijskih Alpah, 6. obroba, obmejltev (zlasti pri slikah), 7. vrsta, pravilnik, ureditev, 9. mestece v bol-canski pokrajini, 11. slavospev, 13. vozna pot, 15. časovni prislov, 16. prvi letalec, ki se je tragično ponesrečil, 17. prometilo, 18. žensko ime, 22. pošten, korenjaški, 24. števnik za dvojico oseb ali reči, 25. odloki, 26. osebni zaimek 27. znak za prvino. Navpično: 1. sipina, grušč, 2. plinasto stanje, 4. moško ime, 5. kitajska dolžinska in ploskovna mera, 8. skrajšano žensko ime, 10. Špela, 11. oljka, 12. obvestilo (tujka), 14. osebni zaimek, 18. reka v Toskani, 19. del roke, 20. blago (vulgari-zem), 21. prvi umorjenec, 23. pisalni pripomoček, sestavni del ptičjega krila. ReStve nalog 6. jan.: 5. Parfemi ali dišave so v alkohola raztopljena eterična olja. 6. Motto je geslo. . 7. Guljaž prav za prav ni mesna jed, temveč pomeni prvotno madžarskega pastirja živine. ... 8. Element ali prvina se imenuje snov, ki se ne da več razčleniti v druge snovi. 9- Večina bo sicer odgovorila, da je svinec težji od lesa in vendar je debelo poleno težje od majhne svinčene krogle. Za medsebojno primerjanje tež moramo imeti v mislih telesa z enako veliko prostornino in je v to svrho najbolje, da določimo enkrat za vselej teže, ki jih imajo kubični centimetri različnih snovi. To so njih specifične teže, n. pr. voda lg, navaden suh les od 0,43 do 0,92 g, železo 8 g, svinec 11,37 g itd. Različno veliki kosi železa imajo isto specifično težo, imajo pa različne absolutne teže, ki jih pokaže tehtnica. Ravno tako so pa lahko tudi različna telesa absolutno enako težka, če so njih prostornine v obratnem razmerju njih specifičnih tež. (Glej vpr. 213. z dne 19. julija t L) 10. Pet minut u gibanja. Prvi izmed kolesarjev je prevozil tri kroge, drugi štiri, tedaj sta se srečala na izhodiščni točki. Prvi kolesar je prevozil do tega trenutka 3600, drugi pa 4800 m. Metulji z dvovrstnimi samicami V naravi nahajamo le malo živalskih vrst, M bi Imele dvovrstne samice. Med najzanimivejše primere spadajo neki metulfl s Su_ matre, ki jih znanost pozna pod Imenom »papilio memnon«. Staniče teh metuljev so spočetka, ko so opravile razvojno stopnjo kot ličinke ln bube, povem podobne sam-cem. Šele pozneje pridobe postopno obliko svojih mater, ki jih odlikuje posebna obMlca kril. Na 9f ,-i vrsta metuljev vpa- pilio polytes . pri kateri samice med svojo zadnjo razvojno stopnjo celo trikrat menjajo svojo obilico. r »JUTRO« 8t 6 6 Sobota 9. L 1943-XXI ŠPORT Z ekspresom na smučeh Ali se dajo brzine v smuku še povečati? Res je. da so smuči v tem vujnem času potrebne za vse drugačne namene kakor za zabavo brezskrbnih ijudi Ln za doteganje rekordov navdušenih športnikov toda kljub temu se takale na zimo prijatelj1: bele opoj nositi vendarle rada nekoliko zamaši i jo v svojo priJjubljeno športno panogo in ji — če že ne drugače — vsaj teoren čno posvetijo nekaj pozornost;. Med takiir premiš-Ijanjem je tudi nam prišlo v roke zanimivo vprašanje, ki so ga ta čas načel- nekje v Švici, njegov avtor pa je celo eden izmed znanih švicarskih mednarodnih smučarjev, ki mu moramo že verjeti, da to stvar res dobro pozna Vprašali so ga, ali bi se v smuku še datle doseč; večje brzine, kakor so bile dosežene do zdaj. Kdor je sam gledal' divje voči.-je najboljših smučarjev na največjih rim4cošportnih prireditvah na svetu, bo skoraj dt-jfliL, da se verjetno sploh ne dajo povečat- brzme. ki so jih sposobni vzdržati ti veliki mojstri na deskah. Toda športniki so že taki: kdor je hiter, bi bij rad še hitrejši, kdor udarja močno, bi rad udarja! še močr.eiei, 'n kdor meče daleč, bi rad metal še dlje. . - O brzini na smučeh pa je deia ta smučarski prvak — prav za prav ni nobena tajnost, če zapišemo še to, da je bul to znani mojster Zogg iz Arose — približno naslednje: Ce bi smučarji še hitreje smučali na najbolj težavnih progah za smuk, b; samo močno padla športna vrednost takih kon-kurenc. Preden pa bi se dale doseči večje brzine, bi biilo treba vsako progo posebej prirediti zanje, kar bi imelo za posledico da bi ta proga ne biiLa več proga temveč r>a!a<šč izravnana trasa, na kateri bi ne biilo nobene vzpetine in nobenega prehoda '2 brega v breg Gotovo bi se na taki progi lahko smučali še hitreje, toda prav to b« škodovalo športu. S tem seveda ni rečeno da ne bi bilo priporočljivo izravnavati na vsaki progi za smuk najbolj nevarna mesta, da se doseže gotova hitrost, ven da t pa mora vsaka taka proga le ohraniti nekaj čisto svojstvenega. »Kolikor jaz poznam tehniko smuka.« — tako je precej odločno zakPučii svoja izvajanja ta strokovnjak — »ne vtriaanem, da se bodo v bodoče dale brzine v smukih še povečati. Sedanja oprema in tehnika sanu-kaša sta tako 'zpopotlnjeni da lih skoraj ni mogoče dvigniti še bodj. Nedvomno pa je na nekaterih progah, če so »nežne razmere idealne in je tudii smučar v pravem razpoloženju, zmerom mogoče še nekoliko popraviti najboljše znamke. Kdor pa bo poskušali na takih progah izravnati vsa naravna mesta in jih spremeniti v nefcak>ne strme tire, bo sricer dvignil tempo na njej do ekspresne brzine, škodovali pa bo obenem športni strani te smučarske discipline. Kajti važno je tudi to. da se smukah utrdi in izvežba prav na takih naravno težkih progah in šele z bogato rutino z njih lahko obvlada vse še tako težke vrste smuskih prog. Zato mislim, da ni treba narave preveč popravljati za ceno hitrejših 6atov temveč je bolje, ostati kar pri dosedanjem tempu, ki je že več ko dovoftj vratolomen.a Deseterotoj na poti v Ewnpa Slednjič so se le začele majati ameriške postojanke v tej izredno težki disciplini Med vsemi atletskimi disciplinami zavzema deseteroboj brez dvoma mesto, ki je za atleta najteže dosegljivo, in zato po pro. Vci pravijo, da mora biti atlet za izvedb.' in uspeh v deseteroboju športnik velikih kakovosti. Deseteroboj je s svojimi desetimi podrobnimi vežbami, ki jih je treba opraviti v dveh zaporednih dnevih, najnovejšega izvcra, čeprav je res tudi to, da je misel združ;tve več nastopov za enega človeka v določenem vrstnem redu stara kakor športna misel sama in sega ujrej daleč tja v stari vek. že v stari Grčji tako ugotavlja v svojih prispevkih agencija »Centaleuropa«, ki so tu in , nastopiti, ker je kratko pred tem presna-hudo bolezen in so spet Američani obdr žali svoja prednja mesta Tcda nekje med tema dvema velikima svetovnima priredit. vama (1. 1934) je Sievert le pretolkel svojih 10 disciplin z velikim uspehom in nabral takrat do 7824 točk s katerimi o? v danih okoliščinah tudi lahko prvak E/ro pe in sveta. Medtem je poteklo spet nekaj let in pri-Sla je vojna; dogodki in njihov' junak' so spet drugi. Toda Sievertov prmer je očitno potegnil s seboj še nekatere evropske atlete, od katerih so letos kar trije pretonili zadnji ameriški rekord v desetorcboju Seveda gre pri tem samo za primerjave po suhih številkah, kajti za dokončno osvojitev naslovov bi bilo treba postaviti glavne tekmece drugega preti drugemu. Ne gleoe na to pa je res, da je Nemec Emst Schmidt zbral letos v deseteroboju 72S0 točk. za njim pa sta še Švicar Anet s 7078 in Danec Thonsen s 7005 točkami, ki so vsi tnje boljši od letošnjega najboljšega Američana s skupno 6802 točkama. Med ostalimi. ki bodo cb svojem času — če to ne bo trajale predolgo — tudi še posegli v te odločitve, spadajo Italijan Paolone (6663 t.), F:nec Sonck (6623 t.). Nemec Herrmann (6564 t.) Šved Vaxberg (6496 t.), šv car Schori (6416 t.) in še drugi. Bod' si kakor koli, drži pa le, da je deseteroboj počasi, tcda sigurno tudi na poti v Evropo! V nekaj vrstah Zlato kolajno za najboljšega športnika sta letos na Norveškem prejela Eller. Strommen in Hans Engnestaneen Kateri panogi športnikov prpadatn oba odliko-vanca in kakšni so bili njihovi usnehi. o katerih žal vsaj do7daj nl^mn slišali ničesar, naši viri ne ved0 povedati. * O Haeggu in njegovi silavi kroži še neka zanimiva podrobnost, za katere resničnost tudi ne moremo prevzeti nobenega jamstva Zlobni — bržkone — jeziki trdijo da si je Gundar Haegg z raznih pri red te v letošnje sezone nanosi! do ■mov toliko dnril in opreme, da bo potreboval večsobno stanovanje j Ce bo mož še dolgo ostal v take dobri for- ! mi iin ga bodo še dni je za s« pa!: s tako rrmo- . žico praktičnih daril, menijo da bo v ne- i kaj letih brez pc^ebivli naporov nabra! opreme in oprave za celo palačo. Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« mzle oglase! Iz Gorenjskega Ukinitev stanovskega urada v Črnučah. Deželni svetnik za kranjski okraj je s svojo odredbo ukinil stanovski urad v Črnučah. Vsa rojstva. In smili v območju te občine je treba prijaviti od Novega leta dalje na stanovskem uradu v škofji Loki. Da si prebivalstvo prihrani večkratno naporno pot v škof jo Loko, se mora ravnati po natančnejših določilih, objavljenih na razglasu občinskega komisarja. V Skofji Loki je bilo preteklo leto vsega skupaj 236 poro lov in 128 smrtnih primerov. Od tega odpade na mestno občino škof jo Loko (približno 8050 prebivalcev) 184 rojstev ln 92 smrtnih primerov, na občino Zabnico (približno 2200 prebivalcev) pa 52 rojstev in 36 smrtnih primerov. Predloženih je bilo 62 prošenj za sklenitev zakona. V občini Dvoru nad Kranjem so umrli: upokojeni o-">žniSki stražmojster Luka Bašea v sta i 74 let, veleposestnica Marija Ofnerjeva z Jezerskega v starosti 68 let, mladoletni Štefan Vrhovnik iz Orehovja in 751etna vdova Marija Dobrunova-Vede-ni kova. — V preteklem letu se je v območju stanovskega urada za Dvor, Jezersko in Predaš! je narodilo 118 otrok, umrlo pa je 56 oseb, tako da prekašajo porodi smrtne primere za 211%. Gobe v decembru. Gorenjski tednik poroča: Milo jesensko vreme je nudilo presenečenja v gozdu in na polju. Ob koncu novembra je v Podnartu cvetela hruška. Na dan sv. Miklavža, 6. lecembra 1942. pa je našel domačin iz Podnarta v gozdu, ki leži nad vasjo, 9 lepih jurčkov. Poroke. V kamniškem okrožju so se poročili Ivan Vavpetič in Roza Bokaličeva iz Vodic: Hans Bergmeister in Flora Plob iz Kamnika; Jožef Ulčar iz Kamnika in Marija Vrhovnikova iz Komende; Ivan Golob in Marija Iskra iz Kamnika, Friderik Kokalj iz Kranja in Marija Cerar-jeva iz Moravč: Jožef Javoršek in Angela Smonova iz Moravč; Matija Podbevšek in Frančiška Levčeva iz Blagovice. Ivan Zore in Roza Flerinova iz Kamnika: Janez Pu-stotnik iz Blagovice in Angela Kosova iz Vač; Pavel Trobevšek in Marija Steletova iz Kamnika; Mihael Zavrl in Frančiška Seršenova iz Kamnika: Ludvik Vesel in Pavla Peterkova iz Moravč Ladislav Ale-šovec in Agata Hribarjeva iz Ihana: Janez Svetl;n in Frančiška Sojerjeva iz Ihana: Ivan Preklet in Justina Gradiškova iz Kamniške Bistrice: Franc Maleš iz Komende in Katarina Globočnikova iz Cer-kelj; Ludvik Juhant in Ana L'parjeva iz Komende: Franc Novak in Pavla Močni-kova iz Kamnika; Ciril Uršič in Marija Pavlinova iz Kamniške Bistrice; Viktor Grlic in Jožefa Vozljeva 1z Litije; Anton Jemec in Ivana Ručgajeva iz Podgorice; Franc Bervar in Ivana Pirševa iz Kamnika; Franc Janež in Julija Jagodičeva iz Dolskega; Albin Justin in Rozalija S:rni-kova iz Cernuč: Franc Podgoršek in Ivana Rosulnikova iz Vodic; Ignac Berguč iz Komende in Ivana Koritnikova iz Cerkelj; Emil Kornič in Ivana Vidmarjeva iz Homca; Fr Gubane in Ivana Zumerieva iz Vodic; Matei Cerar in Marija Zajčeva iz Kresnic; Franc Stebe in Ana Stebetova iz Komende: Viktor Medved in Liudmila Spajzerjeva iz Vinice: Franc Caihen in Vda P^esničarieva iz Homca: Jožef Rov-šek in Mihaela Lavrnčeva iz Dolskega; Anton Zavrl in Pavla Kasteličeva iz Šmartna pri Litiii: Anton Leveč ;z Mengša in Ljudmila Močn:kova iz Blagovice; Janez Hauser in Ivana Podbevškova iz Blagovice: Stan'slav Karo in Helena To-manova iz Moravč. F^Tks Pogačar in Marija Hornova iz Cernuč. Smrtna nesreča koroškega ^rasfcaka. Dan po novem letu se je na vožnij s kolesom ponesrečil znani koroš> graščak Adolf baron pl G u d e n u s. ki je oil svoj-čas cesar^k komornik polkovnik n imetnik različnih odi kovani iz prve svetovne vrjne Star je bil 69 let Pokopali se ga na praznik Treh ttraljev v dvorni kaneli na gradu Seltenheimu. Mali oflasf Y . ff& » Novi grobovi. V to-fk je umrl v Mariboru v starost 74 let upokojeni ritmojster Karel N a s k o, ki ie bil v prvi svetovni vojni večkrat odlikovan. V Cvetkovcih je umrla llletna posestnikova hčerka Ivana Kokolova. na Ptujski cesti v Mariboru pa je umrla 721etna zasebnica Alojzija Grečnikova. Aretacija nevarnega vlomilca. Orožnik so prijeli Štefana Arnuša iz Pesn-ce, ki je bil lan; konec aprila obsojen na 4 'e-ta ječe 17. julija pa je pobegnil iz mariborske kaznilnice, nakar je izvršil vr?to vel'kih vlomov, deloma sam. del ma s svojim pajdašem Fr der kom Wieskopom, ki so ga prijeli pred tedni v št. Ilju v Slovenskih goricah. Poroka. V Mariboru sta se poročila sin slikarskega mojstra Martin Nonner in glč. Herta Spittau. znana solistka mariborskega pevskega društva. Nesreče. 551etni pleskarski pomočnik Anton Gajšek ie padel v Mariboru na poledici in dobil veliko zevaiočo rano nad levim očesom Se nevarneje je padel 38-letni Janez Pamer s Fale ki si je nalomil hrbtenico. Tretja nesreča se je primerila v neki garaži v Mariboru, kjer si ie kovač Andrej Tuš nalomil nogo Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. Iščem služkinjo 7i vsa hi?na dela za takoi. P'-či 250 lir Naslov v H. odd. Tutra. 381-1 Ve? čevliprskih pomočnikov in vaienca srreimem takoi. Faro5 Tosip. Bree 5t. 2. 391-1 Čevljarskega pomočn'ka (dobrega cvikanal spr^imem takoi. Zarnik Alfonz. Via Verdi (Galeva) 9 371-1 PostreJnico za par ur dnevno sprejmem. Tržaški c. 45, priti. 355-1 Mlada postrežnica išče dopoldansko ali popoldansko zaposlenie Ponudbe pod Poštena in zanesljiva na ogl. odd. Jutra. 384-2 * mr-i. Stroj za prevleko gumbov s priti-klinami naprodaj. Ileršič, Rimski c 13. 26-6 Aparat za trajno ondulacijo, naj-moderne;ši r transformator-lem 30 grelcev, 16'24 Volt, se proda. Ileržič, Rimska c. št. 13. 27 -6 I I Cementne vreče kupujemo Plačamo do bro »Petronafta« welsova 35a. B'ei-359 7 Klubske (spalne) fotelje kupim. Ponudbe pod »Plačam« na ogl. odd. Jutra. 382-7 nmmm f Po dolgi težki bolezni je naša draga sestra In teta, gospodična Prodam moško zimsko športi.^ suknjo (ruiavo). bele škorenice št. 29 (tretorn). gojzerice št 30 bel krimen plašček s kapico za 2—3 letno punčko. Naslov v poslovalnicah »Jutra«. 251-13 Opremljeno sobo s separ.ranm vhodom iščem. Ponudbe pod -Center« na ogl odd. Jutra 3C9 23a 7. januarja nt večer sem izgubila denarnico v tramvaiu od Voi. bolnice do Ambroževega trga z več-io vsoto denarja in listine. Pošten na'diteli nai odda na Ambrožev trg 9. 388-28 Izgubila sem od Uršu'inskega samostana po Igriški ulici do trgovine Lazar na Rimski cesti usnien etui na zadrgo • nalivnim peresom Ker mi je drag spomin, nai ga pošten naiditelj vrne proti nagradi na porto uršulinskega samostana. 377-28 (■»»podic pozor! rtiobučarns »PaJK« Vina -trokovnr »naži Dreob-k8 v prebarvu V&S klobuk da zgleda Kot nov Lastna deUvn ca. ;aloea novih Klobukov Se prporoča Rudolf Pajk Sv Petra c St 38. Mlkloščieva c 12 N a-«Droti hotele On on J-158 M 30 Dva šivalna stroja damski in krojaški, nemške znamke, gramofon s ploščami in eno omaro prodam. Jeranova ulica 9, Trnovo. 398-29 Zabojčke za pošiljanje ne potrebujete vreč! Dobite pri Ravnikar Fran, lesna industrija, Ljubljana, Linhartova ui. 25. 375-30 a Ar danes zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb pokojnice se bo vršil v soboto, dne 9. januarja ob 10. uri. Ribnica, 7. januarja 1943. IVANKA, KAROLINA, ANTCNIJA, sestre In ostalo sorodstvo t Potrte duše sporočava, da je vzorna žena in najboljša mati, gospa GREGORC 118 (J mi. iMu s.£p?cga stoika po dolgotrajni bolezni danes spokorjeno dotrpela. Pogreb bo v nedeljo, dne 10. januarja 1943 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v petek 15. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 8. januarja 1943. GSIEGOEC JUEIJ st. m mij. ss^reg in sin Ugodna naložba kapitala e priložnostni nakup parcel v najbližu periferiji liu&liane, blizu cestne železnice, t izmeri 240 do '60 kv m — Vsa poias-nla daje Pristavec Franio, real. pisarna, Liubliana, Cesta Arieile Rea št. i. 19-20 Dvostanovanjsko vilo na Kodeljevem prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lir 350.000.—«. 408-20 Prodam prazno sobo. veliko sončno suho parketirano v bližini bolnice za 30.000 lir ali pa dvosobno stanovanje za 70 tisoč lir. Ponudbe na ocl. odd. »Jutra* pod »Vhod s stopnic«. 229-21 1000 lir nagrade onemu, ki preskrbi 1—3 sobno stanovanje s pritok! inami za takoj Naslov v ogl odd Jutra. 367-21a Opremljeno ali prazno sobo oddam. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 410-23 Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Domačin 300. Dobro ohranjen. Drug dom. D rek-ten kupec D-.bra plača. Domačin 111, Dobro ohranjen, Dobra metoda. Di-Dlom:rana v Parzu, Francka. Grispodnja 1942. Glavna cs?ta. Gotovina pr:prsv'1ena. Go-snodlčna št. 99. Kamaa, T^n'^ Januar. Janvsr, Januar 43, Tmiv:t. Idealna les;a. Kjer koli. Kmalu. Kivc Ja do 10 000 It, Tjena lesra. Ca. 50.OCO lir, Leiei gotovina. Linb-1 j sna 40. Lepa, nagrada, 221etna iz š Ske. L;r 2000, Ljubljančan, Lepa rre-pi-o<»a. M. B., M'ad, Manjši travnik kup m takoj. Matematika 23, Miren don, 20 crnut, od viške cerkve. Novo ž;v!jenje. Nujno, Ne predaleč. Novo. Otrok, Ob delavnkih. Ob cesti. Ohranjene, Osebi, Posojilo 1200. Pril-ka. Prvi korak. Prvo duševnost. Pridno dekle, Prosto mesto, Prometna lepa stev-ba, Potrebno 12.000 !