N«j v «c j i »tor«naid dnevnik v Združenih državdi
V«l)az«vaeleto ...	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za muminlvo celo leto	$7.00
!
V a
O I
J
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
Hm largest Slovenko Dm&f to ttw United States.
litufJ every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000
TELEFON: CHebea 3—1242
Entered at Second Claai Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ nnder Act of Congreu of March 3, 1879.
TELEFON: OHelsea »-1249
No. 98. — Stev. 98.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 27, 19 37-TOREK, 27. APRILA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV ODGODENA ZA 60 DNI
PREDSEDNIK JE NA PROŠNJO UNIJE IMENOVAL NOVO OBLAST, KI BO POSREDOVALA
Tajnik posredovalnega urada je pozval unijo, naj
predloži svoje zahteve posebnemu razsodišču,
kar je pa unija zavrnila.—Carnegie-Illinois Steel Corporation ne priznava več kompanijskih u-
nij. — Odtegnila jim je vso podporo.
Nevarnost stavke pri osmih železniških družbah, ki imajo svoj delokrog v okolici New Yorka, je zaenkrat odstranjena. Zastavkati je nameravalo 25,000 železničarjev, toda v zadnjem hipu je posegel vmes predsednik Roosvelt ter je na prošnjo Jelavske organizacije imenoval posebno oblast, ki bo na podlagi 10. točke železničarske postave natančno preštudirala zahteve obeh strank ter po preteku trideset dni podala svoje poročilo. Ker postava prepoveduje železničarjem še trideset dni po ;em dogodku zastavkati, je potem takem stavka ze vsaj za šestdeset dni odgodena.
Predsednikovo odredbo so sprejeli stavkarji z velikim zadoščenjem, pa tudi železniške družbe so zadovoljne ž njo.
George A. Cook, podpredsednik narodnega posredovalnega urada je predlagal železničarjem, !a bi predložili svoje zahteve posebnemu razsodišču, pa so njegov predlog odločno zavrnili.
PITTSBURGH, Pa., 26. aprila. — Zdi se, da :>o kompanijskim unijam, katerim so posvečale • lekatere družbe tako veliko pažnjo, kmalu popolnoma odklenkalo.
Carnegie-Illinois Steel Corporation, največja podružnica United States Steel Corporation, je obvestila svoje uslužbence, da vbodoče ne bo priznala več kompanijske unije.
Vsak izmed 120,000 uslužbencev je dobil pismo B. F.Fairlessa, ki je vsebovalo zgorajšnjo izjavo.
Philip M ur ray, predsednik odbora za organiziranje jeklarjev, je rekel, da pomni ta izjava, da sc kompanijske unije, ki so bile nekoč med jeklarji zelo razširjene, v nasprotju z Wagnerjevo postavo.
Ker se kompanijske unije pri drugih podružni-t ah United Steel med seboj nič ne razlikujejo, je upati, da bodo v najkrajšem času odpravljene.
V	pismu, ki ga je poslal predsednik Fairless delavcem, je nadalje rečeno, da je vsled odločitve najvišjega sodišča glede Wagnerjeve postave potrebno odtegniti kompanijskim unijam vso finančno in drugo podporo.
Družba bo vsledtega takoj ukinila vso podporo.
Kompanija ne bo več dajala delavcem prilike, da bi imeli zborovanja, na katerih bi se navduševali za kompanijske unije. Zapisnikov ne bodo vec vodili kompanijski uradniki.
S tem je povedano, da je napočil konec kompanijskim unijam.
National Labor Relations Board je tri mesecc poslušal in študiral pritožbe posebnega odbora jeklarjev, da Carnegie-Illinois družba krši Wagnerjevo postavo s tem, da ustanavlja kompanijske u-nije in jih podpira.
Voditelji organizacij, ki so priključene Lewiso-vemu odboru hvalijo odlok korporacije ter ga smatrajo za eno svojih največjih zmag.
Iz Birminghama. Alabama, poročajo, da je Tennessee Coal, Iron & Railroad Company odpravila kompanijsko unijo. Zaposlenih ima petnajst tisoč delavcev.
V	Clevelandu je American Steel & Wire Company sledila vzgledu Carnegie - Illinois Corporation ter razpustila kompanijsko unijo, ki je imela nao. šest članov.
Mussolinija skrbita Dunaj in Praga
WESTINGH0USE SE OBOTAVLJA
CIO zahteva samo za sebe priznanje. — Resolucija električarjev in radio delavcev je postavila pogoje za delavski sporaziun.
PITTSBURGH, pa., apt.
Posebni odbor I'nited Electrical & Radio Workers I'ni-"ii, ki pripadra k CIO, ju spre i it i roolueijo, ki o< 1 Wes-ting-l:oiisu Kluetrie ami Manufacturing Company zahteva, da .io prizna kot edino agent ure z j kolektivna pogajanja z:» .s\ojih 47.<M)I> delavcev. Delegati krajevnih unij v Xe\v Vor-ku, Bridgeport, Conn., Pilila jdejphia, Pa., Essington, Pa., J Mansfield. < >., Chicago, Ili., idoomfield, X. J., Springfield, Mass., Kast Pittsburgh, Pa. iu Hamilton, Out., so soglasno -prejeli resolucijo.
Predsednik unije James Carey je rekel, da ho prepis resolucije takoj poslal predsedniku ravnatcljskega sveta Westing-1 ioum' družbe, A. \V. Kobertso-I nu.
Delegati so tudi zahtevali, da j«' sklicana konferenca, na ka teri bodo razpravljali o novi plačilni lestvici in o izboljšanih delavskih razmerah.
Postavljene so bile naslednje zahteve:
FAŠISTI SO NAPREDOVALI
NA SEVERU
Zavze!i so gorske utrdbe. Fašisti so iz zraka bombardirali Bilbao in Madrid. — Republikanci bombardirali Malago.
1.	Uvedba sedem urnega dela na dan po pet dni na Um lun.
2.	Dvojna plača za nadurno delo in ob praznikih.
>>. De-et cuntov poviška za delo ponoči.
4.	Splošno povišanje plač po 10 centov na uro za vse razrede dela.
5.	Najnižja dnevna plača /a delavce iu za delavke.
(>. Knaka plača za enako delo brez razlike na spol.
7. Kn te<lt*m počitnic s plačo /.rt delavee, ki so uslužbeni že eno leto iti dva tedna počitnic s plačo za one, ki so pri družbi že o ali več let.
T«* zahteve jm ne zadenejo tovarne v Ea-*t PiHsburghu, l:er je vprašanje, ako je v oni tovarni Lewi sova unija ali pa unija delavske fuderaeijc močnejša.
Westinghouse družba se že več tednov pogaja z unijo CIO in z ameriško delavsko federacijo.
Zastopniki o<H>ora za industrijsko o rgatii zauijo, odvetnik Alexander Shaw, je rekel, da bo zahteval, da delavci v tovarni v East Pittsburghu z glasovanjem odločijo, katera unija je močnejša.
SAX SEBASTIAN. Span ska, 21>. aprila. — Trije vrhovi j v Knehortas pogorju, o kate-jiih je bilo splošno mnenje, da jih ni mogočo zavzeti, ker -e j jih tudi Xapoleoai ni mogel po j lastiti, so padli fašistom v roke. Vrhovi so oili silno utrjeni z mnogimi strelskimi jarki, vsekanimi v skale.
('He generala Mole so do-| spele do I'rquiole. šest milj od , Duranga, na jugu pa do KI jOrrio, tri milje od Duranga.
S A XT A XI >ER. Spa 11 s k a. • 2(>. aprila. — Fašistična arti-lerija je v nedeljo zopet bombardirala središče Madrida. Ubite so bili štiri osel»e, 12 pa jih je bilo ranjenih.
Deževno jutro je prineslo Madridčanom upanje, da 1k> «Ivanajstdnevno bombardi r a-nje mesta prenehalo, toda popoldne je pobijalo sokiee iti ob štirih so pričeli grmeti topovi.
GIBRALTAR. 21». aprila. — Republikanski aeroplani so v nedeljo metali bombe na Malago. Sest oseb, med njimi tri ženske, je bilo ubitih in 20 ranjenih.
RAZSTRELBA JE ZAHTEVALA 3 ŽIVLJENJA
Najbrdže je bila navrta-na dinamitna patrona, ki se prej ni vžgala. — Plast kamenja je zasula rudarja.
WILUAMSTOWX, P iT"., j aprila. — Pri razstrelbi v j rudniku Suxpichana Coal Co. ! je bil takoj ubit 'JO let stari Albert Essmey, Michael Silinski j in Frank Krawlie pa -ta v bol-! mšnici za ranami umrla.
Dva druga rudarja, Frank Stricmic iu Frank Adams stri bila poškodovana.
Vseh pet rudarjev je v rovu j vrtalo luknje v skalo in m-kj (ielavec je najbrže naivrtal di-| iiamitno patrono, ki se je pri, prejšnji razstrelbi ni vnela in; sc je pozneje vžgala. .
POTTSVJLLE, Pa., 2(j. apr. -— Rudarji so rešili 50 let sta-icga Stanleva P oš k a iz neod-vsno obratovanega rova, v katerem je prejšnji dan zasulo j njegovega tovariša 52 let starega Antlionya Gristitisia. — Poška je bil le malo poškodo-ivan in je bil prepeljan v bolni-išuico. 200 rudarjev pa še da j Ije koplje, da najdejo Gristiti i sovo truplo.
HITLERJU SVETUJE NAJ NE
RAZBURJA P0D0NAVJA
PAPL7, Francija, 26. aprila. — Kaj sta se dogovorila avstrijski kancler dr. Kurt Schuschnigg in Benito Mussolini v Benetkah, bo šele znano, kadar se dr. Schuschnigg vrne na Dunaj. Toda naslednje bo najbrže verjetno.
pHju in da avstrijskim nazi-jem delež v avstrijski vladi.
V času, ko je bil dr. ScliusH'-nigg v Benetkah, se je poljski
njfiiji minister polkovnilk d. I »cek mudil v Bukarešti, kjer .je skušal pregovorit i Romunsko, da n«' stoji tako zvesto pri Cehoslovaški v tradicionalnemu duhu Male antante. Italija i'! Poljska si na vse kripljv prizadevate, da bi osamile < hodovaško.
Ako bo Mussolini za po»vra čilo svjjega truda zahteval od Nemčije podporo v Sredozemskem morju, ni še |>opolnoma jasno, toda mjegov sestanek s Hitlerjem bo j»okazal posledico že proti koncu ]»omladi ali pa v začetku poletja.
Xajpoglavitncjsi namen dr. Schuschaiiggovega obiska v Italiji je bil pridobiti Musso-linijevo podporo za neodvisnost Avstrije. Da moremo razumeti dr. Schuscbniggov namen, moramo pomisliti, da je Mussolini od lanskega poletja in zlasti ob februarja, da j»-prišel do boljšega sporazumu z Nemčijo, opu-til svoj protek-torat nad Avstrijo.
Pred dvema scecma, ko je pi išel nemški vnanji minister •baron Konstanti 11 Xeurath 11a Dunaj, da ni dosegel -pora-zum med Avstrijo in Xemci-jn, pa je bil zavrnjen, se ju obrnil na italijanskega diktatorja. ki je nato prvič sporoči! dr. Seli usahli i ggu, da je proti restoraciji habsburške vladarske hiše. V Benetkah je dr. Schnsehnigg skušal pregovoriti Mussolinija. da premeni svoje stališče, toda se 11111 ni posreč ilo.
Mussolini jeva prva skrb i
DETEKTIV PARKER JE BOLAN
OROŽNIKI USTRELILI DVA POGREBCA
POSTIL SE BO. DOKLER GA BOG NE POZOVE
ST«m>PLX<; OAK. Temi., -"). aprila. — 4.">letni verski fanatik .Jackson Whitlow, ki prani, da že 48 dni ni ničesar užil, se bo še naprej postil iu čakal božjega povelja. Sosedom prijiovediije, da mu je Bog naročil postiti se.
STRAŠNE POSLEDICE KO LIZIJE
DOVKR, Del., 26. aprila. — Marvin A. Ilallowav in njegova sestra Betty s>ta bila danes ustjirčena. ko je avtomobil, v katerem sta se vozila, kolidi-lal z Velikim trnkom. Hallo-way si je zlomil hrbtenico, ženska je pa prišla pod kolo, ki ji ju strlo glavo.
1 BP] O (i RAD, .Jugoslavija, j '17>. aprila. — Srbski orožniki •-o na pokopal i.še u blizu Podgo I rice v Črni gori pri odprtem j?robu streljali 11a pogrebce in dva ubili.
Xeki brezposelni delavec je baje umrl vshsl lakote. Po-greln-i so glasno zabavljali nad oblastmi, češ, da so pustile reveža lakote umreti. Oblasti, ki so pričakovale izgre de, so k pogrebu poslale orožnike.
Ko je pričel nek Icmet ob odprtem grobu govoriti, so ura orožniki hoteli ustaviti. Kmetje pa so navalili na orožnike, in pričel >e je pretep. Orožniki so pričeli streljati in dva Vrneta sta se mrtva zgrudila. Več kmetov je bilo aretiranih.
NEWARK, X. J., *J4. apr.-Detektiv Ellis Parker, ki je zadnje mesece tako zelo -hujšal, da ga skoro ne morejo spoznati niti njegovi prijatelji, se je po dolgem molku zopet oglasil v javnosti.
Parker, ki je bolan 11a ledi-cah in mehurju iu ki je na svoji teži izgubil 40 funtov, se je zgia-il pri zveznem .sodišču v Xewarku ter prosil, da bi sc obravnava proti njemu zaradi edvedbe Paula H. Wendela I renesla iz Xewarka v njegov ilomači kraj Mount JIollv.
Štirje najboljši odvetniki v Xew Jersey, med njimi bivši governor (feorge S. Silzer I in Harry Green, ki je osebni odvetnik go verne rja ffarolda Hoffmana, sta v Parkerjevem imenu prosila. zvczitc^a sodnika Williama Clarka za prenos obravnave.
Parkerjovi rxlvetniki trdijo, da hi bilo Parkerjevo življenje v nevarnosti, ako bi moral a sak dan hoditi s svojega doma v Newark. Državni pravilnik John J. Quinn pa nasprotuj«' tej prošnji in je rekel:
"Obravnavo hočejo samo za-vleči in zahtevajo obravnavo v Mount Holly samo zato, da bi med tamošnjimi porotniki bil tudi Parkerjev bratranec."
Po Parkerjevem posredovanju je bil Wendel odvetlen izpred nekega hotela v New Yor-ku in odpeljan v Brooklyn. — Pozneje je bil pripeljan v Par-berjevo hišo, kjer je podal svojo izjavo in priznanje, da je od-"\edcl in umoril Lindberghove-gti otroka, kar pa je pozneje preklical in rekel, <la je bil k temu prisiljen.
Zakaj ne bi se naročili na *Gla3 Naroda"—največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
HONDURAS ČASTI ZDRUZE-WE DRŽAVE
TEGUCIGALPA, Hondu
las, 2fi. aprila. —Ko bo<lo praznovali v Združenih državah 150. obletnico ustave, bo izda-dala republika Ho n d u r a s i znamke, v katerih bo vpodo-bljena poleg domače tudi a |meriška zastiiva. Spodaj bo (napis: 44Prijateljstvo m e d jKoiidurasom in Združenimi ciržaivanu."
KRALJ ZOC IŠČE NEVESTO
TIRANA, Albanija, 25. apr. — Albanski kralj Zog si išče nevesto, ki pa mora biti bogata.
Kralj Zog hoče dobiti nevesto, ki 1k> imela najmanj pet mijijonov dolarjev dote; jkj-leg tega pa bi tudi rad našel borate ženine za svoje štiri sestre.
Zog bi najrajše dobil kako bogato Amerikanko v nadi, da bi se kaka velika ameriška družba pričela zanimati za albanski petrolej in bi rvamj naložila svoj kapital.
l«ir. :seiiiis<'iniiggu, ua je proti restoraciji habsburške vladar• s ko hiše. V Benetkah je dr. Schuschnigg skušal pregovori ti Mussolinija. da premeni svoje stališče, l»nla se mu nI
! posrečilo, j
Mussolini jeva prva skrb .}■• j bila. dohiti od dr. Schuschnig-ga obljubo, da ne br> sklenil s ('ehoslovašiko nikake pogodlw-, ki bi bila naperjena proti nemškemu pritisku. Dva mese<"a pa je že francoska vlada pritiskala na dr. Sehusehnigira. da jHKstavi s Pragu skupno fronto. Spočetka je Kchusch-i.igg omahoval, ker je bal, <Ja bi juvst ri jsko-česka zveza rdtujila Italijo in bi postala Xcmčija še bolj sovražna in drzna. Toda pozneje >0 se pričela živahna pogaj»uija mo«! Dunajem in Prago, ker se obe vlade zavedati, da Hitler poželjivo obrača svoje oči po obeh deželi Iv. Tako zvezo pa je Mussolini v Benetkah skušal preprečiti.
Kakor je razvidno iz uradnega naznanila o razgovoru med dr. Schuselmiggom in Mussolini jem. je Mussolini dr. ^chuschniggu jasno povedal, da ni treba pričakovati, da bi bila zopet poslana italijanska vojska 11a Brenner, kakor v juliju 1934, ako bi bila neodvisnost Avstrije zopet v kaki nevarnosti. Značilno je, da v tem naznanilu prvič ni bila o-rnenjena avstrijska neodvisnost.
Mussolini je dr. ♦Schtisch-niggu tudi povedal, da bo v kratkem obiskal Hitlerja v Berchtesgadenu in da bo po svojih močeh skušal pregovoriti Hitlerja, da ne razburja Podonan-ja. Da pa bo imel pri tem lažje delo. je dr. Schusch-niggu svetoval, da izboljša svoje od noš a je do Nemčije in ne sklene nikake pogo<lbe s prago razou na gospodarskent
— — • — h


«WL? 9 WAUVVZ"
New York, Tuesday, April 27, 1937
the; largest swvenf daily in vbjl.
"Glas Naroda"
(A
iLOTKNIC PUBLISHING COMPANY lYaak Baksa*. ^>eol4lont__L. Booodlk, Twg
Ptecc of Mmm o* tte corporation and aililr—— ot tiwrt officers: Bfl Waal 1M BMi Bwwih of MiifciHn, Nw X«k Qtj, N. 1
Q L A 8 NABODA (Voice of tke Peeple),
bMi *r«ry Day Except Sondayi aad HoUdtyt
■a	celo M	9 velja aa Ameriko te	Za New York aa celo leto M.„.	WIJ0Q
l	Caaado		ZtL POl ••••ese* •••••••«•##«	98.SC
Ca	pol leta	OOOO •••••••SSStSSSt« .00	Za Inozemstvo sa oelo loto......	rr.oo
	četrt lot		Zs pol leta	
Subscription Yearly $6.00
Iz Slovenije»
Dopisi brea podplaa is oaetmoatt n ne prloMujeJo. Denar naj se blagovoli poMlJoM po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da w tudi preJAnje MvallMe nasnani. da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
**Glas Naroda" Ubaja vsaki dsn tzriemll nedelj lc prunlkov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th 8treet, New lark. N. f.
Telephone: CHelsea 3—1242
Divji vlak ušel strojevodji.
SIROV NAPAD NA TASTA IN TASCO
V	Presnici, občina Oslušovci, prebivata v •svoji hiši posestnik Ivan Kukovec in njegova žena Marija, z več otroki. Njiju hčerka Antonija se je svoje-časno <|x>ročila z nekim M. Francem. Ta je prKel te dni zvečer k Kitkovcevim in zahteval, naj ga spustijo v hišo. Kukovec je viilel, da je zet vinjen in zelo razburjen, zato mu ni hotel odpreti vrat. Z zetom jo bil tudi neznan mo.^ki. Ker pa jo ni bilo mirti, je Kukovoc odprl vrata, da bi odpravil oba nasilneža. To priliko pa je zet izrabil in napadel Kukovea; zgrabil ga je za vrat in mu začel groziti z odprtim nožem, češ, da naj takoj moli, ker mu bije zadnja ura.
Prest rcvšen je Kukovec na ves glas zakričal na pdiium", a v tis-tem trenutku je napadalec začel obdelovati z nožem. Zona ki je slišala kričanje moža, je prihitela na pomoč in je poteg-nila moža od napadalea, pri čemer .pa jo j«» neznani zetov tovariš udaril z nekim topim prisdmotom |h> glavi, da so je nezavestna zgrudila na tla. Ku-knvw je po vseli štirih zbežnl od hiše in se v temi skril na "travniku. Napadalca sta med tem časom zbežala. V hiši je bilo pet otrok, ki so ]>o presta-nom strahu šli iskat starše. Mater so našli na pragu hiše, očeta ležečega na travniku. Sosed jo, ki so nato tudi prišli na pomoč, so Kukovea in že no spravili v bolnišnico.
RESEN IZ PLAMENOV
V	Sikolah pri Cirkoveah je nedavno zvečer pri posestniku Janezu Medvedu nastal požar. Domači so 1 >i 11 že vsi v posteljah in tso jih ftbudili ossedje, ki so opazili ogenj. Vsi so se lahko hitro rešili, samo 39-let-tii invalid Jernej Medved, brat posestnika Janeza, ki jo imel v zadnjem delu poslopja sobico, je ostal v pro reč i zirradbi. Mož ki mu manjka leva noga, je namreč že iskal protezo, ker brez nje ni mogel hoditi. Tisto v začinjeni trenutku so ga dobili iz sobe že zelo opečenega. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. Kako je nastal požar, ni znano.
BAJKA O PANEVROPI
Vzpričo silnega oboroževanja vseh držav, kar stane milijarde in milijarde denarja, razpravlja l>olgarski list "Zorni-ca'' o ideji združenih evropskih držav ali Pa nov ropi in podaja tole prelestno sliko življonj« v teh združenih evropskih državah : —
— Od bregov Cnnega morja do Atlantskega oeeaua, od najjužnejših obal Italijo do najsevernejših rtov Norveške žive narodi v miru. <logi in zadovoljno>ti.
Nič več se lie Iwjjo drug drugega. Vsak narod se »veseli svojega jezika, ki ga svobodno uporablja vsepovsod. Vsakdo je svoboden v svojih navadah in običajih.
Narodi ol>čujejo drug z drugim kakor rodni bratje. Trgovina, industrija, |>oljedelsKo in obrt cveto.
Nastal je pravi, pravcati zlati »vek kulture in civilizacije.
Nobene earinske pregrade ne zavirajo uspešnega izkoriščanja materialnih in duhovnih dobrin. Nihče ne potrebuje več potnih listov, na mejah ni več ear Luski h revizij. Vsakomur je dano na vvobodo, da lahko živi, kjerkoli hoče.
Idealna pota |m> suhem, pomoru in |>o zraku vežejo med sabo evropske narode. Davčno breme ne obtežuje več Kvrop-cev, ker so davki in druge dajatve mover je tno nizke.
Združenim evropskim državam se -namreč, ni treba o1m>-roževati, ker nimajo nolnmega sovražnika več. . .
Lepo se čita ta bajka, ali do uresničenja »velike ideje je še zelo, zelo daleč, ako ni ta ideja sploh samo lep s«-ji !
DEUTSCHE ZETTUNG JE PRENEHALA IZHAJATI
(rlasilo neniške manjšine "Deutsche Zcitung", ki je izhajalo 62. leto in sicer dvakrat na teden v Celju, je prenehalo izhajati zaradi finančnih tež-koč. List je izhajal do konca vojne pod imenom "Deutsche AVaoht", po vojni nekaj časa kot "Cillier Zcitung", nato pa kot "Deutsche Zcitung."
NA CESTI OBSTRE-LJEN
35-Ietni posestnik Drevenšek Matija iz Gruškovja pri Pod-leliniku, oče šestih otrok, se je te dni vračal iz viuotoča proti domu. Na cesti je srečal neke fante iz Cvet lina, ki so imeli precej v glavi. Brez vsakega vzroka je eden izmed fantov z lovsko puško ustrelil proti Drevenšeku in ga zadel v levo nogo. Drevenška so prepeljali v holnišnieo, kjer ugotovili, da j«' poškodba smrtno ne-varna. Sirovega zločinca iščejo orožniki.
K&VAVA DRUŽINSKA DRAMA.
V rurnuuski ol>čini Terebosti se je odigrala 'krvava <1 nižinska drama. Kmet Jurij Mat-tt-scu je poslal svoje otroke z neko pretvezo iz hiše, da bi se nato vrgel z nožem nad svojo ženo. Žena so jo najprej obupno branila. I'spelo ji je, da jo pobegnila v neko sobo, kjer jo bil eden izrinil otrok. Matte-seu pa jo vlomil v so!m> in v o-t roko v i navzočnosti je ženi pre-rezal grlo. Nato se je h o t H o-besiti, toda vrv se je utrgala in je padci na okrvavljeno truplo svoje žrtve. Tedaj se je z britvijo sam prcrey.nl grlo. O-trokovo vpitje jo priklicalo sosede, ki so na>li oba zakonca mrtva. V sosedni sobi jo med tem spal 70-letni oče Mattesco-vo žene, ki ni od vsega tega nič slišal.
NAJVEČJA URA.
Letališče pri Durbanu v A-' friki so lahko ponaša, da ima največjo uro na svetu. ITra leži vodoravno na tleh tako, da jo je iz letal lahko videti. Njf premer znaša 70 m. Številke ! so črne in se dobro odražajo <x; kazalnika, ki swtoji iz belegs kamna. Letalci po njej že od daleč lahko nara vnajo svojo ur« razen toga pa jim je velikan ska ura na|i>oljši OTiak, da jc tam durbausko letališč««, kajt nikjer drugod nimajo jM*lobm ure.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA
Vsebuje
SLOVNICO
IN KRATEK
SLOVAR
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULACEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani. Cena $|,25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
New York. N. Y.
Peter Zgaga
ANGLIJA — FRANCIJA — BELGIJA
Zavlačevanje j»ogajanj za sklenitev novega locarnskega pakta, ki bi nanovo uredil vprašanje varnosti na zupadu Kvro-pe, jc prisililo Anglijo in Francijo, da ne glede na stališče, ki ga v tem vprašanju zavzemata Nemčija in Italija, skleneta z Belgijo dogovor, ki naj <na eni strani zagotovi nevtralnost Belgije, na drugi <strani pa razčisti rnlnošaje in obveznosti Francije in Anglije do Belgije.
Kakor poročajo listi, bodo kmalu izmenjane note med francosko in angleško vlado na eni ter l>clgijsko vlado na dru gi strani.
Z izmenjavo teh not liosta Francija in Anglija priznali nevtralnost Belgije in jo obvezali vseh obveznosti, izvirajo čih iz predvojnih in povojnih modsel>ojnih pogodb in dogovorov, prav tako pa tudi obveznosti, ki izvirajo iz določb pakta DruStJva narodov, v kolikor se nanašajo na svoboden prehod tuje vojske preko belgijskega ozemlja.
Istočasno bosta dali Anglija in Francija Belgiji vsa jamstva in ji zagotovili vso jmtrebno j»olitično, diplomatsko in vojaško jxxlporo za primer, če bi 'bila neizzvano napadena. — Belgijska vlada bo iv svoji noti podala zagotovila, ki bodo popolnoma zadovoljila London in Parizu v pogledu izvajanja belgijske nevtralnosti.
Slej ko prej pa odklanja Belgija posebno dogovore m«! generalnimi štabi, kakor sta jih predlagali Anglija in Franei-ja, in je to vprašanje za sedaj odstavljeno z dnevnega reda.
K i bn i ča n je imel konja, — sama kost in koža ga je bila.
Vsa rebra si lahko preštel na njem.
—	Oče, — so ga vprašali nekoč, — zakaj jo pa -vaš konj tako suli J
Ribničan je odvrnil:
—	Zato je suh, ker nima sre-
—	Kako da nima sreče' — •so hoteli vedeti.
—	Vsakokrat ko prideva do gostilne, potegnem krajcar iz žepa in pravim Siveu: — Yi-i'iš, Sivee, to je krajcar. Na tej plati je glava, na drugi plati pa cifra. Zdaj bom vrgel krajcar v zrak. Ce se bo na giavo obrnil, bom tebi kupi! polič ovsa, če se bo pa «na c:-i'ro obrnil, bom kupil sebi polič vina. Meni samemu se čudno zdi, da se krajcar zadnja dva meseca samo na cifro obrača. Nobene sreče nima konj in ne moreni pomagati, če bo poginil.
*
Zadnjič srni slišal rojakinjo v Downtownu, ki se je takol«-jezila nad svojo prijateljico:
—	Res, da me je povabila na ohcet, ampak ne grem. za noben denar na svetu ne grem. Ta ženska sploh ne ve, kaj se spodobi. Oc ni-oni bila toliko vre dna, da bi me |>ovalbila na svojega otroka, pa tudi na l.jeno ohcet ne grem.
TIGRA NAPADLA STRE2AJA.
Iz Franjcfurta poročajo, da je v tamkajšnjem živalskem vrtu stregel zverem neki strežaj, ki je nadomeščal pravega čuvaja, ki je bil to popoldne prost. Pravijo pa. da tigri moža niso napadli iz zlobnega namena, marveč se je žival hotela le malo poigrati. Ker pa je čuvaj izgu«| bil ravnotežje, ji* padel vznak v korito. Oba tigra sta so zaradi tega padca splašila ter sta moža pograbila in ga m-sla k ograji. Nesrečo je zapazila straža, ki je prehitela z močnimi koli ter jo tigra odgnala od strežaja. Tako so mogli streža. ja kmalu in brez posebnih poškodb rešiti^ Vendar jo ki*va-vel iz več ran, katere mu za-« dali tigroVi kremplji. Nobena rana pa ni smrtno nevarna.
Uprava živalskega vrta naglasa, da sta tigra nenavadno mirni živali, kateri sta tako krotki, da je čisto nemogoče, da bi bila strežaja nalašč napadla. Ko bi bila tigra strežaja hotela zares napasti, bi ga nobena sila ne" mogla rešiti smrti.
2ENITNA PONUDBA
Slovenski farmer, srednjih let, bi se rad seznanil s slovenskim dekletom ali vdovo (ne več kot z enim otrokom), starosti od 23 do 34 let, katera resno misli, in jo veseli na farmi živeti. Tmeti mora nekaj prihranka. Pismu naj priloži r-liko, katero na zahtevo vrnem Tajnost zajamčena. Pišite na ZRN IN, c. of filas Naroda, 21 n W. 18th St.. New York.
XaJUBEZEN NA PRVI POGLED.
POKOP BREZ TRUPLA.
Ndki 20-letni grafik iz Se-vresa, ki je delal v eni tamkajšnjih tovarn, je pred nekoliko dnevi videl tskupino mteudih deklet rz nekega penzionata in se je na yrat na nos, kakor je navada pri mladih ljudeh zaljubil <baš v najlepšo med njimi, 17-letno Amerijo Duretovo. Po. HM ji jc zaljubljeno pismo in je (bil tako pogumen, da je sple-tal eee 4 m visoki zid penzio-nr4r. da bi svoji izvoAjenki na-|>nrKl podoknico. Bil je pa tako neroden, da je s vrha zidu podel v jamo, ki je bila polna itakienih črepinj. Tu se je tako strašno poreck, da je kmalu to^crL mm i-ain iMi' i i imi
V S**hworinu se je zgodil nenavaden pripetljaj. Iz nekega kraja v okolici toga mesta je privozil mrliški voz, <la bi odpeljal truplo mladega dekleta, ki je umrlo v bolnišnici. V njenem domačem kraju se je izvršil v resnici pogreb ob navzočnosti vseh sorodnikov in znancev ter duhovnikov. Kreto fo zagrebli. &ele dva dni pozneje so v bolnišnici ugotovili, da je mrliški voz odpeljal praeno krsto, med tem ko je dekletovo truplo ostaflo po neki nerazumljivi pomoti v mrtvašnici.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D.
Na Angleškimi se je zadnje dni zgodilo na železnici več nesreč, med katerimi so nekatere zahtevale več človeških žrtev. Tudi na železniški progi London—Leicester se je te dni zgodila nezgoda, ki bi bila mogla postati velikanska nesreča, ko bi je ne bil pravočasno preprečil prožni čuvaj s svojim pogumom in spretnostjo.
Na postaji Kibworth ee je ustavil vlak, ker so mu med potjo jKitrgale med dvema vozovoma vt*!zi. Ker je z vezmi bila pretrgana tudi takozvana zračna zavora, se je vlak moral ustaviti. Strojevodja, kurjač n zavirač so torej stopili z vla-\a, da bi poiskali okvaro ter jo popravili. Toda, komaj je bila »kvara popravljena, so je nenadno in nepričakovano že za-'ela premikati lokomotiva, na kateri jo bilo pripetili še nekaj vagonov. Sodijo, da so je železniški stroj zato začel premikati, ker je bila zračna zavora popravljena ter ni več zavirala vlaka. Še preden pa so so trije uslužbenci zavodli, da je začel j»očasneje voziti. To priliko je porabil tamkajšnji prožni čuvaj, ki je naglo skočil na lokomotivo, katera jo |m>-ča>nejo vozila, ter jo ustavil. Bil pa je že zadnji čas.
Ko bi čuvaj no bil tam ustavil lokomotivo, bi je no bil nihče več mogel ustaviti. Lokomotiva bi bila namreč kmalu dosegla vrh hriba, "nakar bi se bila v divjem diru spustila po <trmini navzdol. Tedaj pa in bi bila n<*sr<*ča neizogibna.
Pozor ROJAKINJE! —
Rabim takoj slovensko ali lir latsko dobro izučeno kuharico. dekle ali oinožeiio, srednjih let za hoarding house z 10 ali horda rji. Vsi smo Slovenci > ova hiša, novo pohištvo in sploh vse drugo, da so Iahk«i čisti. Stanovanje v hiši in do bra plača ; -ta hi a služba zr sako, katera razume to dele in prevzame vse vodstvo. Ja> dojam v majni in ne moren sam za ".-se skrl>oti. Službo lah kn nastopi dne 10. maja 10*57. Katera želi imeti stalno služilo, naj se takoj oglasi. Na raz)>olago ji dam vsa točna pojasnila. —
GEORGE MEDOSH 67 WOOD STREET K IRK LAND LAKE, ONT., _CANADA_
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
v ITALIJO
v jih;osi.avmo
trn | 2.55 ______________________Din. 1M
$ 5.00____Din. 200
$ 7.20___________Din. 300
«11.7*__________Din. SM
$23.00 _______Din. 1000
$45.00 ________________________________Din. 2000
Za $ 6.50________Ur IN
$ 12.25_______Ur 200
$ 30.00 ____________Ur 000
t 57.M______Ur 1«N
$112.50______Ur 2000
$167.59 .	Lir 3000
K E* 8 K C if.V K 8 KDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE HODVVŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Z* 1 |' " vetjih uirnkoT kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujem« te bolj** pogoje.
IZriJlflM V AMERlAKfH DOLARJIH
Ca U»i Vilo t n.— morate poslati_____________$ 0.71
"$10.— - - ___________$10J0
115.— " " _______$10.—
$20— " - __________$21—
$40.— " " ______*__$41.20

Projemnlk debt f starem krajo IcplaHIt ▼ dolarjih.
NUJNA NA KAZI I .A IZVRftlUKMO PO CARI.K l.rTTKR ZA PRI
•rrojRisn oi—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"GU* Naroda"
NKW ion, R T.
Važno za potovanje.
Kdor .Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od __i. J« potrebno, da Je ponten v vseh stvareh. Vsled naSe dolgoletne skoftnje Vam zamoremo dali najboljša pojasnila in t odi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre. se *a-npno obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi profinje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar Je glavno, za najmanjSe stroMto.
Nrdriavljani naj ne odlaftajo do zadnjega trenatka, ker pfcedn« se dobi Iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en a«w.
PUite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vaa^ 4a boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
ZtuuiiM' jetniškfinu pazniku-— Tvoj poklic mora biti pa rc> težak.
— Da, zt»lo t«'zak j<». Nor i:i lan riH'«l samimi zločinci. Tak<» si'iii so /.<* vsemu piiva«lil, «b' !ic bom prav nič prescMiecen, si- zbuditi) nekega jutra z odre-zt-uo url a v o.
—	Kaj vas s«* vodno boli * Pomagajte si z mrzlimi obklad-ki
—	Pred dobrini tednom <\v mi pa dejali, naj si preganjam boleeinez vročimi obkhnlki. go spod doktor.
—	Da, to je bilo pred tednom, toda od takrat je znaiK»st /e močno napredovala.
—	Moj mož ji- umrl pred 20 leti; samo H dni sva bila poročena! — je rekla sitna ženica.
—	Potem pa res ni dolgo trpel !
Živol je mož, ki je imel zelo trmoglavo ženo. Vedno ji je prigovarjal, naj bo bolj razsodna in preudarna, toda nobena njegova bese<la ni zalegla.
Slednjič je šel k župnik« in ga prosil pomoči.
Župnik je pozval oba k sebi in jima napravil -dolgo pridigo, v kateri je roke I. da morat-a biti zakonski mož in zakonska žena vedno eno, da morata imeti iste misli in iste želje.
Pridiga dobrotljivega župnika je oba zelo ganila, uosobno pa ženico.
—	Tjepo ste govorili, gospod župnik, — mn je reki«, toda nama so bile vaše besede skoro brez potrebe.
—	Zakaj? — se je začudil župnik.
—	Midva imava, odkar sva >e poročila, isto misel in isto željo.
' Kako to? — je vprašal J župnik začuden.
—	Povsem enostavno. — je odvrnila. — On lioče biti -gospodar v hiši, jaz pa tudi.
T3L7LV VAM) V?"
New York, Tuesday, April 27, 1937
THE LARGEST 8LQVENE DAILY TUT 17JR3.
___ /
KRATKA DNEVN^ZG^^^l^
AUVO.N8E DAUDBT:
PARTIJA BILIJARDA
Vojaki, ki so se neprenehoma bojevali dva dni in so zadnjo n«x* prebili brez spanja v hudem naliva, so popolnoma izmučeni. Pri vsom tem so bile najhujše tri ure„ ko so jih pustili, da bo v popolni vojaški o-premi zmrzovali po mfakah blatnih |>otov in cest in v blatu razmotVuih fx)lj.
Oslabljeni <xl napogov in od preeutih noei, se opirajo drug na »lra^-ira iu se, oblečeni v uniforme, prepojene z vodo, stiskajo m«*! s«*boj, da se vsaj malo pogreje jo. Nekateri, naslonjeni na nahrbtnik svojega soseda, spijo stoje. Utrujeoiist in <(iomanjkauje se najbolje bereta na dveh dremajoeili in izsušenih obrazih. Temno nebo, dež, blato, mraz, lakota in sovražniki, ki jih kar mrgoli okoli, VSe to jih premagalo, da o-hupani raka jo konca.
Kaj delajo tukaj f Kaj si' godi f
To|»ovi, katerih cevi so obr-iijene proti ^.»z.lu, dajo slutiti, da na nekaj preže. Proti obzorju postavljene strojnice eakajo. Zdi se, da je vse pripravljeno na napad. Zakaj ne napadejo(Vsa eakajo?
Taka jo j »o velja, toda višje vojaško poveljstvo ga ne da.
Višje vojaško |x>veljstvo ni da h-e • h I tu; je v lc|>ein gradu laidovika XIII. Pravi knežji <lvonr, ki zasluži, da v njeni stonuje francoski maršal. R<le-ee oprana of>eka se lesketa med gostim drevjem. Zadaj ga obdajata globok jarek in kamenit nasip in ju loeijo oil ceste ravne in zelene terase, ki ise dvigajo naravnost do stopnic, ki so o-krašene s fx>so<lami cvetja. Na drogi strani pa je gabrov drevored z ribnikom, ki plavajo v njem labodi in katerega gladina se sve*i kot zrcalo. V go-hrbnjaku, ki je poti grajskb streho, se šopirijo in prhutajo pisani pavi in zlati fazani. Po-
HAG, Holandaka, 25. apr. — Prestolona<slednica princesa Ju-lijana katero je njen soprog princ Bernhard zu Lippe-Bies-terfekl rešil iz starokopitnega ozračja, je prevzela vodstvo v holadnski visoki družini in njeni bodoči podaniki so po kratkem fjomisleku pričeli odobravati njena pota.
Odkar se je poročila 7. januarja, je pričela kazati veliko zanimanje za novo moderno obleko, šport in plese ter si* je oddaljila oil domače tradicije, katero je postavila njena mati kraljica Viljemina. Sedaj t&ta Julijana in njen mož na obi*kn pri njegovi materi princes Armgardi v Nemčiji, poz ne j < i™	L-raljico Viljemino za
stopala pri kronanju angleškega kralja Jurija.
Po svoji poroki je bila .Tulijana na Holamtskem samo dva tedna in tedaj je pokazala, da bo prinesla na holandski dvor novo življenje.
Xjena zlu-nanjost je sedaj mnogo prikupi j i ve jša, kot je bila prej. Medtem, ko je bila prej zelo obilna, je sedaj vitka in je svojo težo znižala za 17 funtov. v
Palačo Socsdyk, ki j«' ostala 50 let neizpremenjena in kjer bo Julijana večinoma živela s svojim možem, je tudi popolnoma preuredila. Postavila je centralno kurjavo, električno kuhinjo in telovadnico ter sta «•0 (pohištvo zamenjala z modernim, razun v sobah, ki so namenjene za kraljico Viljemino.
Njena mati kraljica Viljemina se nikdar ni zmenila zai nošo. Oblečena je vedno pri-prosto in prav nič kraljevsko.
Julijana in 'princ Bernhard hodita sedaj svoja .pota; trgovine kažejo obleke, "kakorŠne nosi princesa."
Vsakdo more opaziti veliko izpremembo, ki se jo izvršila na Julijani po njeni »poroki. Medtem ko je 7. januarja stopila v "Groote Kerk" (veliko cerkev) kot boječa in plaha nevesta, je sedaj živahna in dostojanstvena.
Za vso to izpremembo se ima zahvaliti svojemu modernemu možu in .njegovi materi.
Holandska princesa se modernizira.
L. Ganghofer:
Grad Hubertus
:: Roman ::
131
--Patscheider ni bil radoveden. Prisluškoval je res — ne proti gospodovi sobi, temveč tja proti vratom, ki so vodila na presto. Zunaj je nekdo trudno vzdihoval, včasi je tiho škrtnila klop.
Tedaj je v gospodovi izbi hropeče krikuilo. stol je zaropotal iu votlo je zabobnelo, kakor bi padel človek na tli. Prestrašen je skočil lovec proti vratom. Ni še bil pri njih, ko so -e odprla od znotraj in se je grof Egge s spa-čenim obrazom in zmešamimi očmi opotekel na prag. Kakor bi se potapljal, je hlipal in ?e lovil z rokami po zraku. Toda pri prvem koraku, ki ga je napravil čez prag, je obstal ko vkopan in za strmel v kmeta, ki se je boječe dvignil < kiopi.
"Eno samo besedico — dovolite, milostni gospod grof! Poglejte me, kakšen stojim pred vami — oče, ki išče svojega sina!"
Grof Egge je nesmiselno zakrilil z roko. Globoko upognjen, kakor pod težkim bremenom, je omahnil nazaj v kočo.
"Gospod grof!" se je ustrašil Patscheider. *4Za božjo 'voljo, kaj vam je?"
Ne tla bi odgovoril, je stopil grof Egge nazaj v izbo in zaprl za seboj vrata.
Pri zapečku je ko kreda bled stal Boštjan Zauiier. Zganiti >e tudi ni tipal, ko se je grof Egge zgrudil na leseno klop, se naslonil s komolci ob mizo in si zakril z rokami obraz.
Čez čas se je mojster Zauner komaj opazno premaknil, in zadel pri tem s komolcem ob rob peči. Grof Egge se je vzpel kvišku; njegove suhe oči so bile krvavo rdeče, kakor bi bile »vne te. Zapičil jih je v nemega gosta pri peči in žile na sencih so mu uia»breknile. Nato se je pri -,;el za čelo, kakor bi se hotel nečesa domisliti, in je s težavo vstal. Hlipajoč >i je odpel srajco za vratom in stopil po izbi. Potem je obstal pred Zaunerjeni in dejal s pridušenim glasom • "Bilo je dobro, kakor si napravil. Nič nisi kriv, zvest si mi in vdain. Zdaj pojdi! Jaz ostanem, dokler ne pridejo pome. Dolgo ne bo trpelo. Kaj se še oščajaš? Pojdi!" Zadnja beseda je za zvenela trdo in ostro.
Boštjan Zauner je težko pogoltnil slino in se izmuzal iz izbe.
LETNIK KER2ETOVEGA *'CASA'f
dobi xisti. ki nam pošlje POL LETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA
LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI
TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih iu gospodarskih —, zanimivosti in koristnih nasvetov.
N AvT BOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SEDANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda99
veljniška zastava mogočno vi-1 lira in bedi nad to osamelostjo. Saj prav to je vanemirljivo, čo je v bližui bojnega polja tak mir in tišina.
Dež, ki kopiči umazano blato j H) cestah in poglablja kolovoze, pada sedaj enakomerno, moči rdečo oipeko, ravna liste oranž in gladi belo perje labodov. Vse je popolnoma mirno. Bes, če bi ne bilo zastave, ki vihra na stolpu in bi ne bilo d v« h vojakov in straži pred zamreženimi vrati, nebi niti malo mislili, da >1110 v glavnem poveljniškem stanu. Konji počivajo v hlevih. Tu in tam srečamo častniške sluge, ki pohajajo |m> hodnikih pred kuhinjo, ali pa naletimo na vrtnarje v rdečih hlačah, ki leno rahljajo pesek |H> dvorišču.
V ol>edniei vidimo z zniečka-nim prtom pogrnjeno mizo. Odprte steklenice in prazni, od vina motni kozarci ■so |m> njen razmeteni, pa tudi j«*di so le na i h >1 pospravi jene. Vse je tako neurejeno, kot je navadno takrat. ko 1 K) končanem oImnIu gostj«* odidejo. Iz sos«*dnje so-lie se sliši smejanje, prerekanj", trkanje kozarcev in udarjanje krogel. Maršal pravkar igra svojo partijo in zato armada čaka povelj. Za nič na -vetu, pa tudi če bi se svet podrl. bi maršal ne končal prej partije, preden je ni do konca I »igral. To slabost ima torej ta veliki poveljnik. Tu, v dolgem plašču, z oklepom na prsih -vetečih se oči, zardelih lic, milice vinjen, kaže isto resnost kot v bitki. Bojni tovariši stoje vneto in sjM>štljivo okoli nje-ira. Ko maršal sune kroglo, jim zastane dih; ko dobi točko, se vsi sklonijo nad list, kjer imata točke zaznamovane; ko pa reče, da je žejen, mu hočejo vsi post reč i z vinom. Vdiranje pcrjanic, rožljanje orožja in zlatih odlikovanj in prerivanje povzroča velikanski liruse in trušč v tej visoki, s hrastovim opažem pokriti sobi. To brezbrižnost svojih gospodarjev izrabijo zamazani hlapci in oprode, ki zmrzujejo ob cesti ■pred gradom, se od časa do eatsa zberejo v skupine in modrujejo o vojski, kadar pa začne bolj deževati, se umaknejo pod streho.
Maršalov nasprotnik je stotnik, ki je nekoliko manjši od njega, obrit in s svetlimi rokavicami na rokah. Je res prvovrsten igralec bilijarda in ima tako voljo do zmage, da bi premagal, če bi bilo treba, vse maršale na svetu. Kljub temu noče pokazati vsega svojega znanja 111 si celo prizadeva, da je ne bi prehitro dobil, pa tudi ne izgubil, posebno še lahko ne. Zaradi tega ga imenujejo častnika bodočnosti.
"Pazite, mladi mož, igrajte bolje! Maršal ima petnajst
točk, a vi deset. Partijo morate doigrati, in če jo Jobite, boste storili za napredovanje več, kakor če bi čakali z drugimi povelja in se mučili zunaj! v vodi in 'blatu, ki bi zamazalo' vašo lepo uniformo In vzelo lesk zlatim odlikovanjem."
Res zanimiva partija. Krogle tečejo, se dotikajo in se mešajo med seboj.
Naenkrat poči in ogenj iz to-|>a zleti proti nebu. Zamolkel sunek strese šipe. Vsi se zdrznejo, samo maršal ne vidi in ne sliši ničesar. Skolnjen nad bi-lijard, hoče kombinirati krasno potezo.
. Kmalu se pojavi nov blisk in' za tem drug. Sledi pokanje, ki veča paniko m«il častniki. Vsi st'*čejo k oknom. Ali so Prusi napadli ?
"No, da naj kar napadejo!" reče maršal in sune belo kro«r-lo "Vi ste na vrsti, da igrate, gospod stotnik."
Stotnik se je silno začudil. Henrik iz gradu Auvcrone, ki je zaspal na topovskem podstavku. ni nič proti temu maršalu. ki med peklenskim pokanjem tako mirno igra bilijard. Medtem se hrup podvoji. Med streljanje topov se m« ša reg-Ijanje strojnic in drdranje tankov. Rdeč ogenj, črno obrobljen, švigne skoraj pod grajsko str« ho. Preplašeni pavi vpijejo v golobnjaku ;arabski konji, ki so začutili smodnik, se vzpenjajo do stropa. Višje vojaško poveljstvo je brez glave. Brzojtivke prihajajo za brzojavkami. Brzi sli prihajajo in vprašujejo ]>o maršalu.
Maršal se za to prav nič ne zmeni. Prav sem dejal, ko sem rekel, da ga nihče ne odvrne, da bi ne končal začete igre.
"Vi ste 11a vrsti, gospod stotnik."
Toda stotnik pomišlja. Kaj je torej mlademu možu? Skoraj bi izgubil glavo, pozabil na igro in večkrat nepremišljeno sune, toda kljub temu dobi dve točki, ki mu skoraj prinesete zmago. Sedaj maršal zbesni. Iznenadenje in ogorčenje izbruhneta na njegovem obrazu. Konj pri drv i v tem trenutku na dvorišče in se zgtudi. Po-bočnik, pokrit z blatom, s silo udre skozi vrata ter v enem skoku preskoči vežo:
"Maršal! Maršal!" Zanimivo je bilo videti, kako ga je -sprejel. Ves napihnjen od jeze in rdeč kot rak, -se prikaže pri oknu z bilijardno palico v roki.
'Kaj je? Kaj to pomeni? Kje je straža? Ali je ni tu?'*
"Toda, o gospod maršal . ..
"Je še dobro. Takoj . . . . Naj počakajo na moja vellja" I11 s silo zaloputne okno.
Zastonj i^e je trudijo ubogi ljudje. Celi oddelki so pobiti, medtem ko drugi sploh v borbo niso posegli. Nimajo kaj
NAROČILA
*a MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorjeve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz domovine naravnost na svoj na slov.
Grof Egge je stopil spot h 'klopi, strmec s svojimi vnetimi očmi v prazno. Tedaj je čul zunaj -spregovoriti mojstra Zaunerja: "No. pa srečno!" Iu truden starčevski glas mu je odgovoril: "Srečno tudi vi!"
"Patscheider!" je zavpil grof Egge ko blazen in stisnil dlani v drgetajoče pesti. Lovec je prišel. "Spravi ini stran tega človeka! Tega tu zunaj!" je h rope 1 grof Egge. "Umori me, če l»o Še dolgo tu!"
Pred kočo je našel kmeta še vedno na klopi Med koleni je držal kratko palico in se je oklepal s tresočimi c*e rokami.
"Muehltaler —11 Lovcu je pohajala beseda. "Z gospodom grofom se sedaj ne da govoriti Bodite pametni in odidite v božjem imenu." Starec je odkimal z ghvvo. Patcheider se je naglo ozrl proti oknu, prijel kmeta za roko in zašepetal: "Samo za vogal malo! Ležite tja med cretje, da vas ne bo videti. Pozneje pridem tja in vam nekaj povem." — Urno, kakor bi hotel pobegniti pred kmetovim odgovorom, je skočil v kočo iu obstal pred po jemajočkn ognjem. Cez čas je čul, da odhaja nekdo s težkimi koraki. Patscheider je stopil v •zim. "Zdaj je odšel."
Grof Egge se je oddahnil. Z okamonelim o-brazom je blodil kakor mesečen po izbi sem in tja, pritiskal si klobuk na razmršene lase ter iskal puško. Stala je zunaj pred kočo. in Patscheider mu jo je prinesel. Mehanično, kakor vedno, če je odhajal na lov, je odprl grof Eggo dvojno cev, da bi pogledal, če je dobro nabita. Prikimal je in se opotekel iz izbe.
"Kam, gospod grof?" je vprašal lovec vznemirjen.
"Domov!" Grofu Eggcju se je utrnil z ustnic nasmeh, kakor bi bil blazen. "Obljubil sem mu. In moram besedo držati."
"Podboj, gospod grof!"
Prepozno ga je posivaril. Z rdečo liso na bledem čelu, molče, brez običajne kletve se je pri-pognil grof Egge, da bi pobral klobuk, ki mu je bil »padel z glave. Pritisnil si je mehko klo-bučevino spet na lase in odšel. Hodil je drsa je.
DALJE P H! DE
BOJNE LADJE PRED GIBRALTARJEM
V ^ibraltar^kem pristanišču j e pet največjih angleških bojn ih ladij, ki čakajo povelja za prieotek pomladnih manevrov. Pri tej priliki bo Anglija ponovno pokazala Italiji
i	■	M	Am _	__ g	____♦
storiti. Z orožjem v roki čakajo ukazov. Da, nkazov, dasi ne potrebujejo ukazov za smrt. Na stotine ljudi pade za gozdom, v jarke, ki so nasproti ti-1 hemu gradu. Celo padle trga-' jo bombe in skozi odprte rane brez prestanka teče kri. Da, zgoraj, v sobi pri bilijardu, tam je šele peklensko vroee; maršal je prehitel tekmeca, a mali stotnik se brani kot lev.
Sedemnajst, osemnajst devetnajst!
Še toliko časa nimata, da bi zaznamovala točke. Samo se točko -potrebuje maršal in zmaga je njegova. Vojni hrup je ^zelo 'blizu. Granate že prihajajo v park. Ena prileti nad ... ribnik in se tu raszleti p teko si-<	lo, da voda pljuska daleč čez
'	- dbrežje. Edini labod bojazljivo
zaplava v vrtinec krvavega perja svojih tovarišev. To je zadnji udarec.
Sedaj pa nastane poipolen mir. Nič drugega, kot dež, ki pada na gabrov drevored, drdranje ob vznožju griča in pa nekakšno premikanje čet, ki hite. Armalda je v popolnem raz-soln. _Maxsal je ddbil partijo.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANII 1 I
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige. • slikami. <27 itrul ,
Vsebina:
Smrt Mobamed fimina; Karavana smrti; Na besu t Goropa; Dražba En Nacr
Izdajalec; Na lovu; Spet dp divjem sapadn;
KeSenl milijoni; I>cdiCi
Cena___
________1.M
KRIŽEM PO JirrROVKM
4 knjige. KM strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; lfoj roman ob Nilu; Kako sem
T Mekko romal; Pri damarib; Med Jezidl
Cena____13$
PO DIVJfcM KURDISTANC
4 knjige. 514 strani, s slUmal
Vsebina:
Amadlja* Beg Is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena--------1JM
PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s ■Itfcsnri 577 •
Vsebina:
Brata Aladllja; Koča t soteski; Mirldlt; Ob Vardarju	Cm* ____________LM
SATAN IN ISKARIOT
12 knjif. s slikami. 17M straal
Vsebina*:
Izseljenci; loma Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti: Abnaden; V treh delih sveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West ldth Street
V GOBAH BALKANA
4 knjige, s slikami. S76 strani Vsebina:
Kovač Simen; Zaroka z zaprekami: V ga'^b-
njaku; ^obamedanskl svetni*
Cena_______LM
WINETO?
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem sapadn: Za flvljenje; NSo-Cl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand in ApaCI; Na nevarnih potih; Wlnoetovov roman; Sana Ear; Pri Komančlb; Wlnnetova smrt; Win-netovs oporoka
Ž (J T I
4 knjige, s slikami, 597
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rita. in njegova poslednja pot
.LM
"Glas Naroda"
New Vork. N. V.

m


99ID01
New York, Tuesday, April 27, 1937
TUTS Z2B0WBT BUOVENE YTAILT 19 VM3L
TAKO gAMA
IQMAM IZ 2IVUKJA ^SQ
Fochejeva ljubezen.
ZA "SUS NARODA" PRIREDIL: I. H.
OE
JdISSDE-
30
"Gospod AVeibbret!" Kot vrisk zvene njegove besede in žarek sreče pride iz Jurijevih oči, da je gospod "Weitbret ginjen.	»
"Vprašanje je samo, če baronesa Langeirauova že ni vezana kje drugje."
"Ne! Potem bi moral vedeti!" odgovori Jurij živahno. 4'.Nikdar ni hodila ven in tudi ni dobivala pisem, dokler je bila pri nas. In ko je pustila službo v hiši dr. Falkeja, je takoj prišla k nam. Drugače bi bila ostala v Monakovem."
*	* Prav gotovo. Ti moraš že vedeti, fant. Da bi vedno imel talko dobre misli o ljudeh," si misli gospod Weitforet, ki počasi prične misliti kot njegova žena.
"Torej, to je že sklenjeno, da preživite svoj dopust na Tegernskcm jezeru. Jaz pa bom, ne da bi kdo opazil, skrbel da bo hišica ]»opravljena in .se morete kmalu poročiti. Kajti ostati moramo sktupaj, Jurij Bader."
Gospod Weirt>ret iztegne proti Baderju svojo roko, katero Jurij trdo stisne. S svojimi zvestimi, modrimi očmi jasno pogleda gospodarjev obraz.
"V brezpogojni zvestobi do vas, gospod "Weitbret. Vaše dobrote ne bom nikdar pozabil. Na mene se morete vedno zanesti. Moja častna beseda na to."
In "Weitbret ve: bila je beseda, izgovorjena iz dna duše.
Nekaj dni pozneje je imel gospod Weitbret nek opravek j v Monakovem. T<»krat )>a se je |>eljal z železnico, ker je imel Boder neko zelo važno opravilo. Prva njegova pot ga pelje! v pisarno 'k prijatelju. Tam pa mu je bilo povedano, da jej dr. Falke slual>eno za dva dni odpotoval. Skoda, rad bi ž njim govoril in kaj izvedel o Helgi. Razočaran zapusti hišo. | (»re |»a samo nekaj korakov, ko sreča stavbenika Bonitza, kise takoj vKtavi. Po običajnih l>es<»dah, kako je zdravje, pripomni Bonitz prežeče:
"Ali ste tudi enkrat imeli kak opravek |iri odvetniku? Mislim, da prihajate od dr. Falkeja."
44Uganili ste; toda, žal, da ga nisem našel doma."
Bonitz se popraska. Oči mu nenavadno za žare.
"Mogoče je zopet šel na kako razvedrilo."
"Nekaj razvedrila mora tako zaposleni odvetnik tudi imeti," pripomni Weitbret.
"Hm, hm," so Bonitz pomenljivo smeje. Nato pa Weit-breta povabi na kozarec vina ali piva. Dolgo se že nista videla in toliko časa bo vemlar-le imel.
Weifcbret rail spejme Bonitzovo ponudbo. Gresta v sta-: ro, poznano goatilno kjer pri kozarcu mozeljčana raz motriva- J ta o vsakovrstnih dnevnih vprašanjih, o težkih trgovskih za-< (tavali, o veliki konkurenci. Pri vsem tem pa je dovolj dela! in čiis se izboljšuje, da >e ni treba preveč pritoževati
Nato pa prične Bonitz zopet govoriti o dr. Falkeju. W« itbreta to zelo zanima, kajti od Bonitza je hotel kaj izvedrti
"Z različnih strani slišim, da je popustil in da ni večji 1ako zanesljiv," pri)>omni Bonitz.
"Kako to?"
*	* Nekje je navezan. Ko ne bi bil oženjen, mu nikdo ne bi i mogel zameriti, če si pri takem poklicu poišče kako izpre-j membo. Toda smili se ini njegova uboga, slepa žena, ki o« tem ničesar ne sluti."
"Zakaj, gospod stavbenik? Saj je bil vedno, kolikor , mi je znano, do nje zelo obziren. S svojim obnašanjem je bil celo zgled drugim."	1
"Tako? Tedaj pa seveda no veste, kar vem jaz"
"Zelo rad bi kaj o tem izvedel--"
Gospod "Weitbret, zopet natoči stavbenikov kozarec ter mu |x>nudi veliko cigaro.
Ako ostane me«l nama, gospod Weitbret, vam bom povedal, kar sein videl, ker dr. Falkeja že tudi dolgo poznate."
"Službeno sem imel ž njim kar najboljše iskušnje."
"Verjamem, dr. Falke je zelo dober odvetnik, brez vsakega dvoma. Torej poslušajte. Neka družabnica njegove slepe žene ga je zmotila in se je jxrtcm nekaj spletlo, česar mu tudi jaz ne bi nikdar zaupal — toda imam dokaze. Dru-žabnico namreč poznam, baroneso Helgo Langenauovo. Dolžna mi je bila veliko denarja, ki sem ga velikodušno, da sem ji pomagal, posodil njeni materi. Stanovali ste v moji hiši in ste mi bili stanovanje dolžni nad eno leto. Saj veste, da take ženske ne znajo računati in izdajo več, kot bi smele. Baronesa po smrti svoje matere niti mislila ni na to, da bi plarala dolg. In ko sem si jo dovolil na to opozoriti, me je dr. Falke poklical v svojo pisarno in mi je takoj plačal deset tisoč mark. Kaj pravite k temu, gospod Weitbret? Ali l>o kdo storil kaj takega za družabnico svoje žene?"
_ "Pravzaprav ne. Imate prav."
Gospod Weitbret je vedel od Baderja, kako je bila cela *tvar, da je Bonitz Helgo vrgel na cesto, ker ni hotela jwstati rjegova žena. Varoval se je tudi povedati mu, da se Helga nahaja v njegovi hiši, temveč z zanimanjem posluša, kaj mu Bonitz dalje pripoveduje.
"Da, in že pred Božičem je baronesa pustila službo pri Falkejevi ženi — saj ji tudi ni bilo treba služiti. V januarju •em jo slučajno srečal v Švici in dr. Falke je bil tudi tam. Potem človek prav lahko sklepa."
"Seveda, to so dejstva ki govorijo."
Ža Weitbreta je bilo to zelo zanimivo. Njegova žena je imela v resnici prav, ko je domnevala, da je za mladim dekletom kak burn doživljaj. Ženske imajo mnogo boljši čut kot moftki.
^ Zvečer, ko je bil Weitbret zopet doma, pripoveduje svoji ženi, da je srečal Bonitza in ji pove, kaj mu je povedal.
Toda sedaj ni vec nikake zveze med tvojim prijateljem dr. Falkejem in baroneso Helgo, ker dnugače ne bi bila tukaj. Tudi ne ddbiva pisem. Kaj se je moralo zgoditi? Zadnji kamen manjka," govori zamišljeno Wekbretova žena. Mogoče <pa je vendarle izprevidel, da--"
44Ne, ne, Friderik. Izključeno! Pozno srečo bo vsaki moški tHno drfcri."	1
Bil* d moja	«8, ni
iDaijs prihodnjimi
Kam sedaj? Povsod so ga sprejeli s hladnim prezirom. Najprej se je odločil, da se naseli v Pragi — z dovoljenjem Mettcrnicha. Toda tam ni ostal dolgo. Njemu, spletkarju, se je primerila spletka, ki mu je! zagrenila bivanje v srcu Češke.' Insc'enirali so proti njemu ob-' rckovalno kampanjo, ki je bila naperjena proti vojvodi nji 0-transki, v resnici pa proti njenemu možu. Afera z mladim Tli i bandeau jem je pregnala Foucheja drugam. Krenil je z vso družino v Line.
Tam je najel hišo grofa Weissenwolfa in skušal živeti gosposko življenje. Toda usoda! IJnška družba se ogiba Foucheja in spoštuje samo njegovo soprogo, rojeno grofico de CaHtellano. Na javnih plesnih prireditvah je moral bivši Napoleonov minister to občutiti na ta način, da je sameval pri peči, medtem ko so se življenja polni pari vrteli po dvorani.
Ker ni mogel stalno prenašati tega ponižanja in prezira, se je Fouche umaknil iz Linca in prosil Metternioha, naj mu dovoli naselitev v Trstu. Ob tej preselitvi pa je bil Otranski vojvoda že star ' in zlomljen mož. Njegov oportunizem ni bil nikomur več nevaren iu 2(>. januarja 1820, je ugasnilo njegovo mrko življenje. Dva dni po/, ne j«' so ga pokopavali. Pihala j«* mučna burja, ki je pre-vrgla mrtvaški voz. Rakev j«* padla na tla in mrlič se je zvrnil na zemljo. Selc leta so prepeljali Foucliejevo truplo v Francijo in ga pokopali v Fcrraieresu.
Vojvod in ja Otran.sk a j»« postala vdova v .'>2. letu svoj«- dobe. Preživela je svojega moža za celih trideset let. Najprej je živela v Franciji, potem v Švici, kjer je kupila v Waadt-skeni kantonu lejm posestvo. Mladi ž«*iii gotovo ni manjkalo siml»CM«v, toda nekdanja siromašna komtesa je bila prepričana, da se ne sme ponovno poročiti. Čeprav se je za Fouclie-jevega življenja neštetokrat po_ kesala, ker je dala roko temu br»*zznačajnežu. ga ni po njegovi smrti nikoli zatajila. Za njegove otroke jo vzorno skrbela do svojega zadnjega dne.
Živela je mirno življenje v zatišju Riond Boksom, katerega je le časih prekinila za kratek čats ko je odpotovala na jug ali na francosko Riviero. Ko je njeno zdravje opešalo, se je na-
NEKAJ SPLOSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ

Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so se precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tema ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo ut tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nazaj ni pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v dummini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pa mikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni. pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop!ača, če izliere parnik. na katerem stane vožnja več. Zahteva m samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik. s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Ps tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo /.a to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v *fari kraj, naj si takoj sajamrijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij In julij m Že skoro vsi prostori oddani.
Na pamikih. ki so dehe?o tiskani, se vrse izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
KRETA NJF PAHNI KOV - SHIP NEWS
'JS. npr'la :
N')>rm;tii<ll«? v Ilavre Ai|tii.ania t Cberbo«ir*
1. maja: Saiuruia r Trt!
4. maja: Pari* v Fiarre B«r»»n^aria v Cherbourg
Breuen v Bremen Washi.i£tou v Havre
3. maja: Queen Mary t Cherbourg
8. maja : Itex v (ieona
12. maja :
Atjuitania t Cherbourg 14. maja :
Ue de France v Ilavre
Kuropa r Brrmen
selila v Parizu. I'mrla je na Rue de 1 "niversite 1. maja IS.jM. \ oporoki je izrazila željo. naj jo pokopljejo v Pro-venci, ob strani njene sestre, markize rEstourinelove, kar se je zgodilo.
15. maja:
Confe dl Savola * Genoa
maja: Normaudie t Ilavre Manhattan ? ilavre
maja:
Ilerengaria v Cherbourg
meja: Bremen t Bremen
•£L maja:
Itoma v Genoa
maja: Lafayette v Havre
116. maja :
Qtiwn Mary r Cherbourg
28. maja:
Paris ▼ Havre
maja: Kex ▼ Genoa
1. junija:
Kiiro|<it v Bremen
'Z. junija : NOKMANDIE v HAVRE
A<|iilmuia v 4"herlw>urg Wash 11.gt on v Ilavre 3. junija :
Vuh-nniu t Trst 'J. junija :
Queen Mary ▼ CberlMHirg i O. junija :
Breun-ti v Bremen I-. junija: i 'ti.-implu in v Havre Cotile <Ii Savola v Geima !0. junija: Manhattan v Ilavre Aiiuitauia v CherlNiurg Normandie v Ilavre iS. junija : Kuropa v Bremen
19. junija:
lie de France r Ilavrp BKKKNGARIA r CHKRBOIRG
Saturnia t Trst
n. junija:	*
Queen Mary v Cherbourg 'Jtt. junija:
Rex v Genoa •JU. junija:
Bremen r Bremen Lafayette v Havre
SJ. junija :
NORMA NI)VK r H.IVRK AQHTAMA v CHERBOi'VG
Wa-hington ▼ Havre
'i. Julija: Conte di Sarnfa r Ccm« Berengaria ▼ <'herb»nirg Champlain v Ilavre a julija:
Kuro|>a r Bremen T. julija:
Queen Mary ▼ Cherbourg ». He de France v Havre «0. julija: Vuleania v Trat 114. julija:
' Normandie v Havre Aqultania v Cherbourg Manhattan r Havre Rex t Genoa
! Bremen v Bremen -1. julija: « B«»rengaria v Cherltonrg j X. julija:
j EI ROPA t BREMEN
-'4. julija: Saturnia v Trat Champlaio v Havre JS. julija: Washington ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg
jnUja: lie de France v Havre (1. julija: Conte dl Savola v Genoa
GARANTIRANE STA ROK RAJSKE
KOSE
MOTIKE in dru^o orodje kakor tudi razno posteljino in pohištvo razpošiljamo na »se krije. Pišite po naš cenik še danes.
STEPHEN STONICII Ko\ 715G	CHISHOEM, MINN.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
EDXZD
iVVolitvenilce
▼ krasni vexi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitvenild:
8VETA URA
▼	platno vez..............Ji
v fino n*nje ve«..........lil
v najfin«>JAe u*nje ve«____1J|
v najfinejše unije trda ves IJ9
Skrbi za dl*So
v platno vex..............Ji
v fino nanje vea..........lil
v najfinejše nanje vea____IJ
KVIŠKU SRCA
▼	Itnitlrano uxnje ve«......M
▼	uxnje ve« .............. Jt
v fino uaoje \e»..........L—
▼	najfinejše mmje res____IJt
v najfinejše nanje trda ves IJi v bel ceUuioid ves.........IJt
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno .............L—
» najfinejše nanje ves.____lil
v najfinejše uac> trda ves. Lft
I Hrvatski molitvenild:
UtjetaJ aCareetl. fina ves. ....1^
fina VM. _____________ lan
najfinejša ves.............1.60
Zventec nebeški, v platno......M
fina ves. .................1.
Vlesac. najfinejša ves.........lJt
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayer*Mh;
v lisrvaate platnice vezano JI v belo kost vezano........1.11
Case latt Me
v platnice vezano ........JI
v belo kost vezano........JS
Key ef Hearaa
fino v nuno .............. Jff
▼	uanje vezano............ .71
t najfinejše nanje vezano lil
Angleški molitveniki:
(ZA OMAtaJ)
Key ef Heaven
▼	celluloid vezano.........1J|
v eellnlold najfinejša vez. ..1JI V fino nanje vezano.......LSI
Catholic PeefcK Mannal:
v fino nanje vezano ......lil
Ave Marte:
. v fino nanje vesano ......LM
99
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je la^cldno do kdnj Imata pla:-ano waro^nlno. Prva Ptevilka |»omeni meaee, druga dan In tretja pe leto. Pa nam firibra-ni<« npr*otrel>nega dela in »troškov. Vas prosimo. <la okušale naročnino pravočasne (M*ravnatL Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu aatojiniku v Vašem kraju aH pa kateremu izmed zastopikov. kojlh Imena so tiskana z debelimi črkami, ker sn upravičeni obiakatl tndi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov nageljnih.
veČina teh zastopnikom ima v zauigi ti di koledarje in
rRATIKE; CE NE JIH PA ZA VAS NAROCE. — ZATO OIHŠCETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBI'JETE
— =
CALIFORNIA: 8an Franclaeu.
«'OM)RAIH):
Pueblo, Peter Cullg. A. Saftl« Walaenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianajiolia. fr.
KNJIGARNA "GLAS NARODA
'LLINOl*: Chicago, j. Bevčlč. J. Lukanlcb Cicero. J. Fabian (Chicago. Ck vo *
In Illinois) Jotlet, Mary Bambbb La Ha lie, J. KpeUcb llawfiutah. Frank A ugnati« North Chicago. Jne Zelene
MARYLAND: Kltzmiiler. Fr. Vodoplvne
MICHIGAN: I Mr*»it. L. Plankar
MINNESOTA: Chlahola. Frank Ooah
Ely. jot. J. Pes bel EvHfth. i^ntls (toah Gilbert. iMmim Vnel Hibblng, JoL.i Povie Virgins. Frank Hrvatleb
V.OXTANA:
Rnnndup. M. M Pastas Waaboe. L. Cbanp«
NEBRASKA :
Omaha. P. Brodertek NEW TORE:
UttbM^MlM
OHIO:
Barberton. Frank Treoa
Cleveland. Anton Bobe k, Chas. Kari linger. Jaeob lteanik John Slamlk Glrard, Anton NaKode Lorain, Louis Balant, John Knpk Touiigstown. Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore« J. Koblar
PENNSYLVANIA :
Bcasemer, John Jevnikx7
Brougbton, Anton Ipavee Conemangh. J. Brezevee
Corerdale in okolica. Mrs. Ivann
Export, Lenls Supanttt Farrel. Jerry Ok«>rn Forest City, Math Kaaria Greensburg, Frank Novak Johmdown. John Polanta Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žuat Pittslmrgb in okolim. J. Poga^ar In Philip Pregrr RteHton. A. Una Turtle Creek, PV. BiMhw I West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. Weat Allls, Fr.
Sheboygan. Jaarpfc Kakei
VTOM ING: Rnefc Springs. Lanis TaacW Dlamomlvllle. Joe Rolleb
\mk »■■! »pa* Mi peMBa sn eve t«, kalm Je prejet ?■■! ,n>t Upi. rflpsvniMM.	V

Za vsn pojasnila glede petnih B-I atev, era in drugih pedi ebuosti se
1 obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 211 W. 18th 8U New Terfc
j Peaebno naj hite eni. ki ■■■aim vaje peUvali Beseem jMrfJn aH [ jnlija, kajti za U dva mrmnm sn

| Napoleonov minister Jožef Fouclie je ena najbolj svoje-1 vrstnih prikazni v francoski zgodovini. Po eni strani fasci-j rrator in genialen mož, po dru-' jri plati netxlvratno bitje, ki ga Obvladujejo najbolj subalterni instikti. Čudne igre nasprotij v človeški naravi. Temu bitju velika intelekta in zmožnosti <lal<*koviduosti iu pozna-! vanje ljudi bi ne bilo prav niej t«»žko jMivzpoti se do sve4ovno-zgtidovinske vloge. Tmla nje-! dova amorala. cinizem in prirojeni naklon k spletkarjenja, vo-Iwnistvu in izdajstvu so nin taksno vlogo onemogočile. Po-\"zroT*ile so njt-gov jnidcc. Fouclie j<« bil človek brez prepričanja in hrbtenice.
Rodil se je v Xantesu v pošteni trgovski družini. Starši so ira namenili za ]>oklic po-morščaka. Za ta j »oklic pa je bil fizično preslaboten. A v šoli se je dobro učil in tako ga najdemo že v 20. letu v nekom samostanu, kjer je kot prefekt podučeval matematiko in fiziko. Posvečen ni bil. Napravil ni niti zaobljube, a vendar je n<*>il ton/uro in duhovniško obleko ter živel celih deset let meni^ko življenje. Deloval je kot učitelj v Xiortu, Sauinorjii, Vendomeju in Parizu. V Ara-sa je sklenil prijateljstvo z bledim advokatom Robespierom, ki ga je povedel na prekucuška ]K>ta.
Fatioliejeve faze v tem času, ko s»* je vrgel v politiko, sta opisala Louisa Madelin in Stefan Z*\veig. Tu naj sledi le kratka rekapitulacija glavnih življenjskih postaj tega plazilca in neznačajnežji po poki itn. 1^'ta 171)0 j,, bil še učitelj v Je-smitskem kolegiju. 170-2 j«, ž.-požigal cerkve t»»r preinivedo-val brejjbostvo, 179.) je postal revolucionar in je glasoval v konventu za usmrtitev Ludovi-ka	Potem je postal ze-
lotski komunist, nekaj let pozneje f** pol i ei j ski minister di-rektorija in Napoleona Bona-parta. Kmalu nato si je nagrabil milijone in Napoleon, ki ga je mr/.il in se ga je tudi bal, mu je podelil naslov Otranskega vojvcxle. Po Napoleonovem pa<lcu je Fouclie dosegel, da je ga imenoval Ludovik XVITI. brat tistega Ludovika. ki ga je Fjnuche iKimagal umoriti, za notranjega ministra. Prisegel je takrat že osmič — po krivem, kak<»r vselej. Zdaj pa ga je za. dela tudi zaslužena kazen.
Najprej so ga odstranili od državnih ikjsIov, potem so ga poslali v izgnanstvo. Najprej v Draždane, oil tam pa v Prago. Line in Trst. Ta:ko je Joseph Fauclie, ta vzor vetrenjastva in neznačajnosti umrl 2G. dec. j 1820 kakor bledikast dim, ki se| naglo dvigne iz dimnika in se kmalu nato brez s>1<h1u razplini na jasnem nebesnem obzorju. J
Ta reptil, ki ga je navdajalo peklensko veselje k izdajalstvu, je bil v nekem pogle<lu dvojna existenca, kajti doma je igral vlogo vzornega družinskega o-četa. Svoji gr<li ženi Bonne Jeanne je bil ljubeč soprog, svojim otrokom pa nežen oče/ ki se počuti varnega samo vi najožjem družinskem krogu.] Ko mu je po dvajsetih letih zakona umrla njegova iz malo-j meščanskih razmer izvirajoča žena, je to Foucheja tako po-tiio, da je bil pretresen do dna svojega srca. Izguba ga je zadela v živo.
Morda je povzročil strah pred osamel ostjo, da ni Fouche dolgo nosil bremena svojega vdovstva. Svojo naklonjenost je poklonil zdaj lepem« in mlademu dekletu. To dekle je srečal »prvič v Aixu. Bila je ari-stokratka, komtesa Emestina de Oastellane iz obubožane plemiške rodbine. Zoj>et se pokaže tista značilna črta v Fouelie-jevem značaju. Bivši ultraja-kobinec, kraljevi morilec, ki je v Lyonu poslal pod giljotino na tisoče oseb ter nato postal zagrizen sovražnik cerkve in krščanstva in ^e proglasil za komunista najčistejše Arste, ta Joseph Fouche je zdaj petnajstkrat ni milijonar in Otranski vojvoda, ki se je prištulil do aristokratsko neveste in jo kot snob pelje pred oltar, kjer ga poroči pred križem in svečami francoski škof. Se več. Otranski vojvoda doseže tudi to, da podpiše njegov poročni kon! trakt sam kralj, brat tistega kralja, katerega je poslal Fouche na morišče.
Ni pa trajalo dolgo, da je pri. j sla reakcija. Fouchejev padec je prišel, ker jeibil neizogibljen. Temu neznačajnežu niso mogli zaupati nobenega poslaništva! več. Odigral je. Torej proč ž njim! Najprej ga pošiljejo za poslanika v Pnigo. Toda že IHin. so ga oflfm.stili navzlic I njegovim prošnjam, spletkam in grožnjam. Nič več ni jk>-magalo. Dobil je zasluženo j brco.