Razgovor z dopisniki
No, ali si se že odločil za kakšen dopis? — že? — No, v redu, saj tmo jih že nekaj dobili ter jih v zadnji in današnji številki že obja-vili.
Veliki Lenin prav pravi, da ni dela brez napak, pa naj bo to delo ne vem kakšnega značaja, veli-kega ali majhnega, važnejšega ali manj važnega. To smo ugotovili tudi pri nekaterih dopisih, ki smo jih sprejeli. Da boš tudi te napake, ki jih nikakor nočemo prikrivati, do-bro poznal in se jih v bodoče izogi-bal, ti dajemo pojasnila $ tem v zvezi.
Naš list, ki roora biti nepremag-Ijivo orožje v rokah graditeVev so-cializma in vse delovne množice, skr-bi, da seznani našega bralca s heroj-skimi podvigi in ponosnimi delovni-mi uspehi naših narodov pri ustvar-janju novega, pravičnega in napred-nega družbenega sistema — socializ-ma. NiČ nt večjega kot veliko delo, kt gra ustvarja napreden človek, na-predni narodi, ki so pred kratkim ječali v okovih že umrlega kapita-lizma v naši državi. Da bi na poti naše ustvarjalnosti odstranili ovire, ki jih povzročafo Ijudje z nazadnja-ško miselnostjo, s svojim brezvest-nim delorri ali Z nesocialističnim od-nosom do dela, smo in bomo tudi nadalje takim Ijudem posvetili ne-kaj vrstic v našem listu, s kateri-mi jim bomo prepričevalno dokazali moč in silo naših Ijudskih množic. Take vrstice bomo posvetili tudi takim, ki podcenjujejo izsledke nove tehnike, znanosti in umetnosti ter u sp eh e n ov ih , kakršnih koli raziskovanj na podlagi naprednih, materialističnih tnanstvenih metod. — Kako jim bomo dokazali njihovo zmoto? — V takih primerih se bo-mo poslužili metode oiigosanja pred v$o našo javnostjo. Bodi pa pri tem strogo kritičen, objektiven in pre-miSljen, da ne kompromitiraš same-ga sebe, kajti vsak dopis ali članek s tako vsebino bomo dali v točno predhodno proveritev. Zato pazi, da bodo taki primeri objektivno pre-sojeni in strogo realno podani, brez pretiravanfa   in   nepremišljenosti.
Da bo vsebina tvojega dela čim lažja, uspešnejSa in v skladu z ve-likimi napori našega delovnega člo-
veka, je potreben intenziven študij naše celotne problematike ter pred vsem ideološki in kulturni porast samega sebe. Le tako boš lahko na pravi in marksistični podlagi pro-učeval našo novo družbeno stvarnost in marksistično presojal trenutno na-stale situacije v svojem kraju. O tem ti govori bogat knjižni trg na-še in sovjetske literature (politične, strokovne in zabavne). V njej boš našel primere, ki tt bodo v marsi-čem pomagali in pokazali pravi so-cialistični realizem ter te obenem politično in kulturno dvignili. Spo-znal boš, da ni nobena epoha v raz~ voju človeške družbe slučajen pojav, temveč zgodovinska nujnost, na : podlagi česar so vsi pojavi in raz-j vojni procesi zakoniti. Dalje boš spo-! znal, da se poleg ustvarjarija socia-listične družbe in socialističnih od-nosov pri nas ustvarja sodalistični značaj človeka. Bogata literatura iz naše velike narodno-osvobodilne vojne, ki predstavlfa socialistično revolucijo v naši deželi, ti nudi zgo-dovinski primer, kako se je naš člo-vek, ki ga je vodila naša mogočna Partijat na eni strani osvobajal izpod okupatorjevega suienjstva, na druqi strani pa se otresel kapitalističneqa jarma iz predvojne dobe. Naša so- ! dobna literatura ti slikovito prika- j zuje rojstvo in rast nove družbe — socializma.
M. Gorki, veliki sovjetski pisa-telj, piše, da »resnična splošno člo-veška literatura mora biti zmožna prebuditi proletariat vsega sveta m vzgojiti n^egovo revolucionarno za-vest o lastnih pravicah. Mi že ima-mo snov za ustvarjanje poezije in proze visoke vrednosti: }e to popol-noma nova snov, ki jo je ustvarila in katero neprestano ustvarja re-volucionarna ustvarfalna možatost delavcev in kmetov*.
Vidiš, kako lepo piSe Gorfci, fci je vsa svoja literarna dela poavetil borbi zasužnjenega človeka-proletar-ca proti neusmiljenemu izkorišieval-cu — kapitalistu.
Zato še enkrat: vzemi v Ijudski knjižnid tako knjigo. in jo beri; ko jo prebereš, prosi za drugo, tretjo itd. Končno boš rekel le eno: »Ogromno fe takih knjig, pa jih je kljub temu še premalo«.