TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Ur*d*iftkl in upravaltkl prostori: MM 8. LavndaU »v. OfflM af pubUcatlon: MflT So. l <1 Omt+mr t, ltIT, «> Ith rttU M Offlas »I CUaa—, UBasto. fc »I tU PruMiii A. i. Mmc Pti^it O——L == "PROTIRDECKAR-SKI" TRUST JE ZADNJA IZNAJDBA. USTANOVITEV N06I POPOLN BIZNBlKI ZNAČAJ. A«—pUmm for —U*M rats «f »-U— far la *•««•» 1103, Acl .f Oc» 3, li>17, •uthori^d .n Ju«. M.lIHS SENATOR FRANCE PRAVI, DA SE PALMER POSLUŽUJE ME TOD BIVŠEGA RUSKEGA CARJA. Uredniki manjših angleških listov bodo odslej lahko skozi vse leto na počitnicah. Chicago, IU. — Nekaj brihtnih in podjetnih glav v Chicagn je prišlo do spoznanja, da "proti-rdečkareka" propaganda ni organizirana in da se pojavlja sunkoma. Te glave so rekle, da se izplava organizirati družbo, ki bo vodila sistematičen boj proti * * divjim'' aocial i»tom, 'l>ol jse vi tikim teorijam, sploh proti vsemu, kar se smatra za 'radikalno.' Tak je program tega novega biz-niškega podjetja, s katerim bodo rtra£iii biznismane, da bodo prid-uo prispevali k vzdržavanju podjetja, kajti nekateri navihane! so ge prepričali, da pripovedke o "groznih rdečkarjih" najbolj vlečejo pri biznismanih, posebno če se zaporedoma pojavljajo v listih. Takrat padajo petke in de-setaki, kajti biznismani so hvaležni ljudem, ki ljudstvo svare pred "stra&no" nevarnostjo, ki prihaja. Organizacija je poznana pod i-menom 'Ameriška tiskovna liga' in ima svoj sedež v Chieagu. Ta organizacija je iznašla sredstvo, saj tako govore njeni propagatorji, da bodo takoj vsi "rdečkarji" v deželi navezali svoje culice in odpotovali v druge kr*je in dežele, v katerih še organizirana rasna liga, metla. • Xa kakšen način bo pa ta liga vršila svoje delo? Ligin uredniški štab bo pisal članke po nasvetu liginega sveta, ki bodo kaizali na nevarnost, ki prihaja za deželo. "Zapadna časnikarska unija," ki izdeluje stavek v ploičah, bo te članke ponatisnila in -te ploftče bodo poslane listom, ki so postali člani lige. Kdor pa ne bo hotel plošč, bo pa prejemal tiskane članke. Uredniki lahko dobe te ligine članke zastonj. Uredniki, 'ki morajo trdo delati, če hočejo napolniti svoj list, 'bodo to uslugo razumeli. Največ člankov v časopisju se poča dandanes z "rdečkarji." IT-redniki, ki urejujejo angleške liste, bodo lahko zaprli uredništva in pozimi bodo lahko hodili na lov, poleti bodo pa lahko lovili ribe in ležali v senci košatih dreves. Tudi lastniki slovenskih listov. ki so odločni nasprotniki "rdečkarjev", si zdaj lahko ponujajo in znižajo svoje stroške. Kot urednike lahko najamejo kloštertfke Ikocle, ki bodo delali I« za miloščino. Ko je bila ta 'protindečkarskn' liga ustanovi jena, so delavci z napetostjo pričakovali, po kom u-•larijo prvi Člunki. In res članki so zagledali beli dan in udarci so padali po ''Ameriški delavski federaciji," posebno pa po starem (»ompersu, ki je med delavci M>lf>*no poznan kot zelo konzervativen delavski voditelj. In za-itaj so Oompersa pridružili proti njegovi volji 4'rdečlftirjfm?M Ko. ker je izjavil, da se bo bojeval proti odprti delavnici, ki jo hoče-j" nviMrti podjetniki. Ti članki pa tudi razvozljajo uganko, katere delavce prištevajo "rdečkarjem." Sodeč po vse-»•mi teh člankov je "niečkar" vnuk delavce, ki se ponižno ne podvrie podjetnikovi volji. Mogoč« to odkritje pripomore, d« delavci napravijo celotno fronto proti delavskim nasprot« nikom in pozabijo na malenkoat-ne m<-kOs i'.»'»jffri a. Pf&jt)/'*' •»*' Državni tajnik Oolby je našlo-vil na liri ta ni noto, v kateri pravi, da so Združene države zainteresirane v tej st.vari in da so načrt za mandat izroči Združenim državam v pregled, prodno s<* predloži svetu lige/ Zdaj ima seveda odgovoriti Anglija. Kaj bo odgovorila? ^e odneha, tedaj i>o to vprašanje-kanalu rešeno. Prav zanesljivo pa nastane prepir, ako Anglija o-stala trdovratna in oe bo priznala ameriških interesov v Mezopotamiji. Kajti če.Britanija ostane trdovratna, b<»do amflriflki oljni interesi zahtevali, da se izključijo britski oljni interesi iz Ameriko. Ta zahteva bo zopH izzvala odpor britskih oljnih interesov. j Državni tajnik Oiby zastop« stališče, da mora biti Mezopotamija (slprta vsem narodom. Po-lo-žaj je več ali manj kritičen, do-kler ta spor ni iznivnan, ker go M>o»larski spori, č izravnani pravilno in zadovoljivo za v«w» prizatoT>lj«ija. pa Im> pripravljen je-ti i* jera bima. Po.„aijo Z4kj. Izjmhili so bojeviti duh. Zdaj jim povemo, kdo vodi industoje ni pHpmvlje-ni sprejeti oais »t radorrfMte* lehko glede-m<, v kajti ustavili *mo nevarno gibanje. Delave-zdaj *poznav#. ke« »*Ji " Tako r*ničljWo fr I«- varnar po volHmli. ko Je Hi I raz-V1a^ti ranita« pfi«l«ednišklh vo I vlavel naj «1 njegove tlin***jo v «*re. kajti nihče drugi jih I« eseWbwiil. tega |«ami ne Izvrito. '.jL v " - New York, N. Y. — Irska organ izacija "Cork Men'* Ass"V mo britske zastaw. N usta! je m ii' hi netkateri so aodili, da je ne-varuost minila. Naenkrat je pa pridrla iz oorkvo skupina( bro-joČa okoli petdeMt oseb. Vodil jo je neki podčastnik, kateremu je bilo poznati po njegovih znamenjih, da je bil odpuAcen iz službe v Združenih držuvah. "!\>tegnite doli britsko zastavo," je dejal bivfti jsidčaatnik. Par članov kluba, ki so prihiteli t je, so mu nekaj odgovorili, |s»d-častnik.jc pa njim rekel, da jim da pet minut Časa, zadaj je pa za grmel o: "Doli* z britsko zastavo!" Ravnatelj klubovega pl|eaji je do-Kpel na lice nsiita. Neki William Hoffman, sin iniljonarja, je pri-let iz klulsive h MU«, ko j* videl, da pred njo stoji m<»čaii polieijskl oddelek. H salni je prinesel pali-east.i meS, dolg dva in dvajset palcev. Velofrfl se je poleg |>oli čajev in rokel i "Ti»kaJ sem In bom z vami." Detektivi pa ni«o čakali, da mla/H mJljonanikl fr-kolin poizkisci m«-č na dA več timHt, kot fM Mila. kajti razkačeni Irei so l.ričeli razliajstl Wi nastal je zo-f>et mir. Irei menijo, rla so ls-it»kti zi rtavo nsls*' ra«^M-sill, da jih pro veslajo. Kli. C. Kthelbert Steward, statističar v delavskem ihairtmentu vlade, je izjavil, 1 Vllna jc že več tednov pozori-šče srditih bojev med Poljaki In Litviuci. Kuska sovjetska vlada je pa sklenila, ne oziraje se na zaključke ligine skupAčinc v Ženevi, da naredi konec homatijam v Vilni in okupira celo okrožje. Sovjeti s tem niso kršili premirja s Poljsko, kajti Vil na ni na poljskem teritoriju, prttll pa so prvič direktno v konflikt z ligo narodov. V Ženevi pričakujejo, da prav gotoov pride do ls>ja med holjicviki in ligino armado, ako zadnja pride tja. Liga je zdaj v veliki zagati. Ako izvrfti svoj aklcp iu polije čete v Viluo, bo morala vzeti mesto sovjetom ; to pomeni, da poleg zaveznikov tudi Španija In »vedska stopita v vojno stanje s sovjetsko Rusijo. Ako pa liga opusti svoj sklep, ls> ponovna blamaža in kapitulaelja pred Isdjftevikl. Iz Pariza javljajo, da jc mlrovr no pogajanje v Kigi med Poljaki iu Rusi zopet pretrgano. FRANCIJA KAPITULIRA LA PRED SOVJETL Francoska vlada je nepričakovano odprla trgovino i Rusijo in priznala sovjete kot vlado de facto. "Popolno priznanje pride takrat, ko bodo plačani dolgovi".' Amerika je ostala sama, ki ie čaka na "padec" sovjet-- ske vlade. PROPAOANDA V INTERESU VELEINDUSTRLJALCEV. Columbus. 0. — Unevnlki »o tednfti, kf izhajajo v ohijskih m<«stlh, prinaAajo lnrou Vrangel zspustil Krim. Ta korak fraeoske vlsde jc deloval kot bomba. Na pariški bor zi in msd francoskimi bankirji se je takoj pojavila velika delavnost. (Jena ruskim <^lnieam je pričela rsKtt 'tn; frzneonkc komereljalne družbe so takoj imenovale zaatupnike, lt( jih poMjejo v Rusijo, Sklep Kranelje imtneui, da se tudi ona pridruži Angliji pri otvoritvi trgovine n sovjctl, kateri Je sledila tudi Italija. l>alje pomeni, da je Francija kar Če* noč rad! kalno spremenila svoje stališče napram rdeči Ruaiji in pustila — Ameriko na cedilu. Združene države fto zdaj še edine med vele-silami, ki nočejo uradno nič ved«, ti o sovjetski vladi v Rusiji, /vitim francoskim kapitalistom je dobro znano, da trmoglavi Wilsotl ne bo Niinkcionlral trgovine s sovjeti, dokler bo on sedel na predsedniškem stoleu, čeprav je dovolil, da ameriški državljani lahko delajo kupčije z boljševikl ua njihov riziko. Iz gotovih krogov ae je izvedelo, da jc med francoskimi kapita listi nastala panika, ko so »lišali o Vandrrlipovih pogodbah t mo skovako vlado; panika je pravzaprav bila med vsemi evropejsklini kapitalističniml interesi, Francoski bankirji so takoj naredili mo Čan pritisk na svojo vlsdo, da naj hitro (Jovnli trgovino s sovjctl, dtfeler Je Ae VVilson pri krmilu v Wnshlngtonu, ker upajo, da sme ti; k a vlada ne bo hotela priznati Vanderlipovlli koncesij, ako lioAe obenem priznali boljfcevllkr vls-de. To js pomagalo, Krsnelja iu Anglija »MM.ta z^laj planili po ruskih trgih In surovi tiali, isfdtciu ko Isslo /dnilene drŽave gledale iu čakale, kdaj 'pade' Hovjctaka vlada V Moskvi SRBIJA JE PROTI VSTOPU BOLGARIJE V LIGO NARODOV. Wilson j« povabljen, ftt sprejme vloio pcsrtdovalea med Arrae* menijo in Kemslom. AVSTRIJA NIMA NA8PR0T NIKOV Ženeva, Avlea, 2tt. nov. — Hrb|. ja, Rum unija in (Irška so včersj formalno obvestile skupščino lige narodov, da so proti sprejemu Uoigarije v ligo narodov v tem času. Večina članov v odseku, ki se peča a prošnjami novih drftav za vstop, td nasprotna sprejemu Bolgarije, Avstrije, Albanije in Liehtenateiua, toda dclogstje ls Jugoslavije in Rumunake protestirajo, češ da a sprejemom Bol. irarako nastanejo "selo nevarno komplikaeije"| to se lahko tolms* Čl, da J ugasla vijs, Rumuuijg lil Urška {zatopijo is lige, ako bo Bolgarija sprejeta, Avstrija Je edina drlsvs, kateri lUbčo m* nasprotuje, HkupAČlna Je Ignoriral« prošnj«' blvftega Črne* gorskegs kralja Mklte sa vstop ri-ne (iore kot samostojne drlsvs v ligo narodov. Hkupftčins sms-tra, da je IVua (lora del nove drŽave Nrbov, Hrvatov Iu Hioven' cev. Hkuplčlns Jr včeraj sprejels prcillog, da m* predsednik Wllaon povabi, da naj apre]mc vlogo po* srcdovalca med Armenijo in Mu-stafa Kcmaloui pašo, voditeljem turških nacionalistov. Predlog ao stavili Francozi In Angleži so fs spremenili v toliko, ds se Kemslu lic sme obljubiti nlkskršiiegs teritorija kot podkupnino za mir s Armenijo. ' Mkupščlns smatra, ds Je NVilsou kot uslažč dober zs to delo, ker Amerika nI v ligi In nima interesov v Mali Asljl. Isvr> ševslni svet Je ž<« brsojavll Wllso* IIU, če sprejme ponudbo. NKZOODA PRI TEKMI E AVTO MO BI U. Los Anffslst, Osi — IVI dlricf k avtomobili ae Je ubil znani dir*K lol Mlnn, — NV»eraot«sr aka liga ima v novi legislstorni države Milfiesote trideset |Ki«la*svr. TOVARNARJI* II NE BUOA-JO ZA POMANJKANJI PAPIRJA. Peorija, III. — Prt Parret Paper kom pa nI JI ataVke okoli tri sto de. I Isve#v, ker kompanija nočr od|Hi- •»tlti nek« as atsvkokszs, ki js i»ovrn»čil ve« spor v t o valiti. Kompasi ja ne atsvkokas k«#t obratovanje tovgr. ne. VREME rVliestfo bi fikolieai V nedrljn iiblačtsi in rs> g, IsiKkl jožnoeg-isidnl »etnnl. TempenMiife v rsdnjfb JA urah:. najvlAJs Vi, najnižja 2». « ^ i" •iJkti* .lif . H a PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODFOftNE JEDNOTE LAltUPfA »LOVEN 8EK KAlOPKj FOPPOlOT JKPNPTI Cena oglasev »o šagovora. 8>kiyiil m n« vračajo.__ Nmrotnin» Z« <]inj< nv driave (./v, n Chk«|fo) ]«ta la $1.26 aa tri m—ca; Chicaao $1 M. |U6 aa tri in ta fnosamatvo 94.00. f 6 00 na lato, $tJ| u lato, $3.26 aa H lata. NmIot >a t** kar ia* »tik • lUtMii "PROSVETA" MS7 S«. L«w«4«U AfMH, CkU+g», \Ukmmk*. THE ENLIGHTENMENTH •r tk« SImmU natlmbal B«m(1i S*ciaty. Owmm4 ky tka Slavaai« Natiasal »aaafH 8««Uty. Adrortisinf rataa on afraamont Baboeription: Unitad Stataa (exeapt Chieago) and Canada $6 pot paar; Chieago $6 60, and foroign countrias $8.00 por jot Data« v aUapaaJu ». pr. (Nova»l»or I-JO) pola« vaiaga !»•»»• Is MoWva paaaal. d« r«n i« i «•■ dm+rom paUlcla aaroteiaa. PaMvIta NAZADNJAŠKI DELAVSKI VODITELJI SO PRAVA COKUA DELAVSKEMU GIBANJU. V glavnem stanu "Ameriške delavske federacije" se je sešel narodni odsek za organiziranje železarskih in jeklarskih delavcev. Pri razpravah je M. F. Tighe, predsednik organizacije "Amalgamated Iron, Steel and Steel Workers" zopet spuščal svoje strupene puščice na Fitz-patricka, Fosterja in Jay W. Browna, ki so vodili zadnjo stavko jeklarskih delavcev. Zastopniki drugih organizacij pa niso temu nazadnjaku ostali dolžni odgovora in povedali so mu brez ovinkov v obraz, da je vprav njegovo zadržanje precej pripomoglo, da stavka jeklarskih delavcev ni uspela, ker ni hotel sodelovati. Povedali so mu še več in rekli, da zmaga Garyja v zadnji jeklarski stavki podpihuje druge podjetnike, da so pričeli misliti na to kako uničijo delavske organizacije. Tighe spada med tiste delavske voditelje stare šole, ki se ne marajo učiti, ampak menijo, da kar podvzamejo, je vse prav. Imel je dosti časa, da organizira jeklarske in železarske delavce, še preden je bil. izvoljen narodni odbor za organiziranje jeklarskih in železarskih delavcev. Storil pa ni ničesar, da se ti delavci organizirajo. Ko je pa narodni odbor prevzel nalogo, da organizira jeklarske delavce, tedaj je pa Tighe lepo počival in gledal, kako Eltzpatrick, Foster in Brown delajo. Bil je podoben vojaku, ki sredi bojne vihre nasloni puško na plot in ravnodušno gleda, kako njegovi tovarši krvave v nji. Taki delavski voditelji so prava coklja za delavsko gibanje, ker podirajo, kar drugi ustvarjajo s trudapolnim delom. Vsaka organizacija, ki ima take voditelje, je sama kriva, da nima boljših. Voditelje voli članstvo. Ako je članstvo napredno; kmalu postavi take voditelje pod kap, ali pa njih moč tako oslabi, da ne morejo škodovati de lavskemu gibanju. Garyjeva zmaga je bila le začasna, ker se je tudi delavstvo nekaj naučilo iz zadnje stavke jeklarskih delavcev in ker voditelji a la Tighe zgubivajo vedno bolj svoj vpliv pri delavcih. O tem so bosta menda kmalu prepričala Tighe in Gary. MRTVI VSTAJAJO. Najprvo so monarhisti dobili trda tla v Budimpešti, v sedlo so se Usedli tudi na Dunaju, čeprav je Avstrija še republika. Monarhistični puč se zdaj pripravlja na Bavar skem. Brzojav je sporočil, da Ludendorf že čaka, kdaj ga pozovejo, da stopi na čelo armade,, sestavi jene iz mi lite in organizirane po nekem neizprosnem monarhisti; dr. Escherichu. Očividno je, da postoji velika zarota, ki ima namen zopet oživeti nekatere monarhije, kajti če Madžarska, Avstrija in Bavarska zopet dobe kronane vladarje, tedaj prav zanesljivo postanejo še nekatere majhne nemške državice monarhije, ki se odtrgajo od berlinske vlade. Značilno pa je, da najbolje vspeva monarhistična propaganda v deželah, v katerih je ljudstvo pod vplivom katoliške duhovščine. Ali ima Vatikan pri tej stvari svoje prste vmes? Mogoče! V Vatikanu niso naklonjeni republikam, ker republikanska vladna forma postavlja na glavo nauk, da vladarji i>oetajajo po božji volji. Ali vodijo niti spletkarjev tudi kam drugam in ne samo v Vatikan? Ali se spletkarji nahajajo tudi v Parizu? tudi pod patronanco republike, če lahko vladajo. Boljše je biti kralj pod patronanco tuje vlasti kot nič, menijo ljudje, ki stremijo po vladarski kroni. To je zgodovina dokazala že stokrat in bo še pokazala v bodočnosti. Spodeni kronani vladarji imajo več zaslombe v tujih deželah, kot doma. Ce bi ne bilo te zaslombe, bi mrtvi ne silili iz grobov na dan. PUtno predsedniku Vvilsonu. (Iz urada J. R. Z. ) Jugoslovansko Kepublicansko Združenje j« že podalo svojo izjavo glede 'krivične, rešitve jadranskega vprašanja oziroma nesramne izdaje Slovencev od at rani vladnih zjustopiiikov in ja-ano povedalo avoje stališč«-, »ki Ka hoče zavzeti v tej zadevi in po katerem uravna vse avoje -bodo f-e delovanje. Mi «rrto prepričani, da tudi narod v domovini ne bo kar tako prenesel tega udarca in da s* ne bo zadovoljil z mešetar-»tvoin srbske vlade, ki ni imela od slovenskega naroda ndbenega pooblastila, iztrgali imu srce, pljuča in d rob in ga vreči pod noge italijanskim imperialktuni. Odkar obstoji Jugoslovansko Iiepubličansko Združenje smo »varili Jugoslovanski narod, posebno pa Slovence tu in v domovini, da iuij ne zaupajo Trumbi-ču in njegovem« odboru, da naj ne (čredo na limaoce samopostav-Ijcnim voditeljem naroda, ki nimajo nobenega odprtega programa, arapaik »aino z golimi in lepo doneči m i frazami mamijo narod, medtem ko za kulisami mečejo kocko* in intrigirajo v Škodo naroda, samo da mažejo koleščka, ki jih pripeljejo do visokih vladnih uradov. (Narod smo »varili ves č^s pred Trumbičevo politiko. Dolgo in hude boje smo vodili, proti Krf-deklaraciji, katero sta skrpucala Pašič in Trimbuč. Krf-ska deklaracija je konečrto! pa dla, ali narod ao pa le preslepili da jc še naprej verjel v Trum-biča in njegove satelite. Hude bojo smo vodili tukaj proti Lon (Ionskemu paktu, prizadevali si, da ohraninuo simpatije ameriške vlade in ljudatva na svoji strani vkljulb velikanski, dobro organi zirani in od rimske vlade plača ni propagandi. Vodili smo depu tacije v Wa*hington, storili vse, kar je bilo mogoče »toritj, da se ovrže londonski pakt, ' rredsed nik Wilson ni še do dan^jega dne priznal londonskega paleta in prepričani smo, da se je čutil globoko užaljenega, ko je'' slikal o izdajalskem sporazumu, kate rega je podpisala srbska (diplomacija. Nikdo nam ne more Zabiti v glavo, da je bila Srbija prisiljena podpisati dotični sporazum, Nation, aa a uatiou, had uo re-presentation and witb which Mftticment t*iis Branch of the Jugoslav Kation was dealt the mortal blow, the uodendgncd Jugoslav llepulblican Alliance, C* preselil ing the aeveral Frajer-nal, Polltical and Oultural Socie-tics of America, whoae represen-tatives have aasembled in Wa-shington on the 9th day of March, 1920, to expresa to you jointly their grathiide and con-fidenee in the Memoriam then and there respectfully »ubmit-ted to you regarding the ultimate netit lement of the Adriatie que8taon, bega leave to expre»« its profound regret o ver the un-just settlement of thk* most vital international ^uestion. " We regret to say that nei ther the Adriatie, nor the Balkan question were settled aw they ougbt to otrebuje manj blokade pa več dela, manj imperialističnih sanj, pa več prava de- V"1 mokra (i je, do se izkobaca iz blata, v katerega jt zarila.,^ rZTnmV '^it^! MThc American« of Croat and Slovene origin, most av>owaibly loyal to their adopted €ountry, yet loving, the soil of their bi rt h, desire to thank you, bono-red Sir, most gratefully for your »tand -taken in this controversy and hopc tihat«iAmerica flfliall ne ver conseioiu«ly approve of this unjust settlement to the detri ment of a »mali, but highly cul t ur od nation, now threthened vvlth extinction. 14 With the assuranee of our Krathude and oonfidence we combine our sincere desire for your complete and speedy reco very. " Yours wit*i highest respect — The Jugoslav BepubUcan AlHanoe. Frank S. Tauchcr, Se cretary." vrejeno farmo. Vse drugo »e mi je dopadlo, edino z zimo nisva bila nič 'kaj prijatelja. Radi tega sem sklenil, da prodam vse sl^ti kaj in da se presolim v gorkejle kraje in kupim farmo. Prodal sem in kot star kleve-landčan sem se preselil v moje prvo bivališče Cleveland in Oklenil, da kje tatn v bližini ikupdm primeren ko» zemlje. Ko sem se poslavljal iz Wieconsina ao kmetje pospravili že vse svoje pridelke. Med potjo sem »e usta vil tudi v Milwawki'»' in obiskal tamo^nje rojaikc in prijatelje, kjer sem bil vsepovsod gostolju buo postreŽen. Ko se«n dospel v Cleveland in čul vsepovsod samo slovensko govorico wm mislil, da »em pri J»eJ v svojo rojstno vas. Vse drugo ml je ugajalo, edino vedne-niu ropot an ju vozov električno poulične železnice, avtomobilov, osebnih in tovornih, se pa nikakor nisem mogel privaditi. ' Vsled tega sem sklenilH da se napotim v bližnjo okolico pogledat, ako bi mogel kupiti primerno farmo. V bližini Clevelanda naseljenih na farmah precej- J'». fttcvlTo Slovencev, ki so vsi ovoljni. llgcrfna -prilika ae mi 4e ponudila med liorainom in jKlyrja in 'kupil sem primemo po-jlestvo. TV^mažnja okolica mi je žejo po godu, klima je mila in opazil sem zunaj Ae vse poljrfke pri-razun Žita. I^p pogled je Da dobro negovane radne vrtove in veje šibeče se lepo rumenih hrošk in L žlahtnih jabolk i Obiskal sem moje znance in prijatelje in sk<»ro v vsaki hiti 8em videl Ust Proaveta. ki je aajb«»lj*i slovenski časnik v A-merild. V noksterlh biftah sem •paail tudi list Enakopravnost, ki se mi je na prvi pogled dopadel, o katerem pa ne vem, kakien je. fcer sem ga We snlaj pr%1č videl. iS f>rej nem bil vedno naročen I« na Proavrto. odkar izhaja kot dnevnik in prej pa na alasilo mmJ: odkar je Slovenska na rodna podporna jednota nsta-novfjena. v —*-------- T m O IT IIH landu sa Je Barberton, O. '— Kdor se je udeležil zafrje veselice družtva 'Ti-iglav" it. 48 8NW je lahko sprevidel .kaj v resnici zmo^e pravo podporno društvo ^padajoče ik najmočnejši slovenski podporni organizaciji, k Slovenski narodni podporni jednoti. Drufttvo Triglav priredi le redkokdaj kako veselico, ampak kadar pa priredi zatbavo, je ta zabava tudi zafbava v pravem pomenu besed« to je, da se pazi na to, da je občinstvo vsestransko zadovoljno. Kaditega se ni čuditi« da se potem vsaka zaba~! va konča v splošno zadovolj gtvo iu v korist društva v vsa kem oziru. TJoda zadnja zabava, plesna veselioa v avezi z vinsko trgatvijo, je pa vsekakor nad krilila vae dosedanje, ne toliko v finauČnem oziru kot pa z ozirom na zabavo. Še na nobeni veselici nisem opaail tako veselega iaz-položenja J^lošno zabavo, kot ravno na tej veselici. K temu je v prvi vrsti pripomogla v resni ci izvrvrstrta godba na pihala, za kar se mora izreči vse priznanje rojaku A. Reparju, ki tudi pripada k unijski godbi in ki je na naročilo veseliČnega odbora tudi nabavil to godlbo. V drugem gre tudi priznanje rojaku Andrej Muhičai, kot županu in last* niku vinograda, kajti bil je pravičen sodnik in veatno vršil svo-o nailogo. Nabral je lepo vsoto za ukradeno grozdje in slednjič je pa fte prodal oskuben vinograd za precej deforo eeno. V »plo-žnem se pa mora izreči priznanje vescltčnemu odboru. —- Vselka-kor pa moram še omeniti naša dva literata, Poha in Bradelna. Namen sem imel izreči obema posebno javno zahvalo za zasluga na veselici. Da pa tega ne storim, je pa krivda njiju samih, ker sta se na seji pritožila, da sta strgala na zadnji veselici podplate ter aatelirala na društvo, da se veselice odložijo za toliko časa, da cena čevljem pade. Ker je večina simpatizirala z zahtevo, se je seveda tej želji ugodilo. — Preidimo še nekoliko k dru-Sjvi^sarajera. Ko je sedanji tajnik društva "Triglav", brat Lovrenc Franfk prevzel moseca januarja t. 1. taj nUki urad, je podal sledečo iz javo: — Bratje, zavedam se na loge, katera mi naJa#a tajniški urad. Ne sprejemam ga radi časti, temveč, da bom delal in deloval po predpisih, kot mi kot dHStvenemiu tajniku nalagajo pravila SNPJ. Moja želja jc, da mi greste v vsih ozorih na roke. Bratje, delujmo složno in »kupno za koristi in napredek društva in SNPtJ, delujmo in agiti-rajmo med rojaki, da pridobimo 'kolikor največ mogoče članov. Kajti moja želja je, da bi društvo "Triglav" štelo koncem tega leta najmanj 'dvesto članov In članic.-— Da pa niamo dosegli tega števila, pa seveda ni krivda tajni-kova, temveč krive so temu razmere in pa tu!di zapreke, katere nam stavijo nasproti prijatelji mračnjaštva boječ se vsakega napredka. In eden izmed teb pa-jaeav je glavni agitator in prvi "cehmoSter" znano slovenske fare srca Jezusovega v Barbcrto-nu, O. f'itateljom Prosvete je najbrže že znano, da je ccrlcev v čaat božjo in vseh svetnikov pogorela. še poprej pred no je bila zidana f Kadi tega ae pa ni treba zna Sati- nad društvo "Triglav, ker slednje ni prav nič krivo ,tem več je krivda popolnoma na drugi strani. Ime tega hinavca za enkrat za molčim, svet njem mu pa, da naj nikar ne buta a svojo s jesihom namazano glavo ob zid MMl "Triglav". Vedi, da društvo "Triglav" jc in bode o-«t«lo najmočnejše društvo v tukajšnji naselbini. To društvo pripada k (organizaciji, katera temelji« na zdravi in trdni pod lagl. In to vsi dobro veste, ki y zaletavate v to društvo. V»1«I tega vam *aem priporočam,- da Je je šs skrajni čaa, da slečete pla*č hiuavščino in pripoanate nenieo. katera Je očividna. Do-brO veate. da je "Slovenska na-mdna podporna jednota" dane« drevo, katenega ne podore vsak vihaT. drevo, ki rasproatira »veje veje širom »dr. držav in Vi i-ma Usajene svoje nrtadike skoro E)bert, W Va. — Zojm ^ preskrbi jem m predaeduikooi ^ dobo štirih let. Kakega moža hiho izbrali, nam bo pokazala bodtf. uoh^; Tutfi sJovenski liati jazun PhMl rca, Prosvete in Časa so a gi tira I i za Ifardinga ali pa (Jb-xa. Iz tega razvidi sleherni dela-vev, da se je motil, ako je mislil, da so Svobodi, Narodu, Domovini, Edinosti in Mariji ter ostalim interesi delavca kaj mari; ti le kujejo kladivo, s katerim dobiva potem delavec udarce po ({lavi. Kako nekateri delavci razume-jo delavsko solidarnost, se jasno kaže iz slehernega dbgodka, ki gg je pred kratkim odigral v tukaj-šnji Okolici: Neki Miller je pisal svojemu »prijatelju ^laiiču, da naj pride sem, ker tukaj je dovolj dela in dober zaslužek. Bla-žič se je odzval in v resnici pri-šel sem l*ogledaUjp#bil je takoj delo in raditega se je napotil nazaj v svoje prejšnje bivališče po obleko. Miller je pa takoj po svojem odhodu menila poslal brzojavno poročilo gvojemu prijatelju, da naj isti brzojavi na Welch, W. Va., policiji, da naj prime Bla-žiča, ker ima baje načrt organizirati stavko v tukajšnjem okraju. Ko je Blažič stopil z vlaka, ga je že čakal na kolodvoru policaj, ki takoj stopi ik njemu in vpraša, kam da je namenjen. Ntt hudega slutelč rojak mu odgovori, da na Elbert, W. Va«, nakar mu policaj zaukaie, da naj odpre kovček. Blažič ga od^re in ko policaj natanjko preišče, najde v njem samokres. Vsfcd tega ga polieaj takoj aretira in odvede na policijsko postajo, kjer so ga obsodili na dvesto dolarjev denarne globe in deset mesecev zapora. Nedolžni rojak sedi sedaj v ječi, grdi hinavec, ki je na tako podel način spravil svojega tovariša v zapor, pa sc* veseli prostosti. Nek črnopoltnež je ukradel nekemu Rusu $83, za kar je bil kaznovan z deset let zapora, žena njegova pa šest mesecev, ker je sprejela denar od svojega moža in ga hranila. Pri družini Čepelnik se je o-glasila štorklja in v spomin pustila krepkega sina. Tukajšnji pečlarski klub je sklenil na svoji zadnji redni seji, da vpraša .vse šifkartaše, zakaj ne pošljejo v tukajšnjo naselbino kaj deiklet. Saj je tukaj kraj zelo prijazen, da bi ae Iflo-vek najraje zjokal. Kamorkoli se ozrem, moram oči napenjati, da vidim vsaj vrh gore. In raditega sem sklenil, da bom ostal še vedno samostojen Iianeo. Cle Elum, Waah. — Cenjenim rojakom oziroma sorodnikom in zhancem pokojnega rojaka Blai Ceferina, ki so me piameno prosili pojasnil glede zapuščine in tfploh njegove imovine, pojtpnim sledeče: * Ponesrečeni rojak Blai Ceferin ni imel tukaj nobenega osebnega premoženja razun nekaj obleke. V boljšo njegovo obleko smo' ga o-blekll, Iko smo ga položili v krsto, ostala olbleka pa ftalc ni imela nobene vrednosti. Od vlade je imel dobiti še 25 dolarjev plače, katera vsota »e je pa najbrže porabila za pogre4>ne stirošike, Iker sto dolarjev, katere izplača vlada v takih »lučajih, ni zadostovala za pokritje »troflkov, ikatere je imelo tukajšnje društvo št. 311 8NPJ, katero član je bil pokojni rojak. Pri SN!\J je bil zavarsvan u vsoto 600 dolarjev, katere zapu-ftča glaaom oporc/ke trem njegovim sestram, vsaki po 200 dolarjev. Ali je U vsota že izplačana ali ne, o tem ml, ni znano, ker jat nisem član te organizacije. Moj nasvet je, da naj se oni, katerih se stvar tiče ofomcjp na gl. urad S.VPJ ali pa na tajnico tnfcajžnj*-gad ruStva SNPJ Mary Cle Klum, Waah. — Ako Je pa btia katera oseba o-/in»nia sorodnik odvisna od U-dužka pokojnega rojaka Bta2 Čeferina m afc> Je pokojnik i»«» kaj sorodnikov, za katere Je 8kr-beJ. lahko ta ostiba r- ako ima dokaze — vpraša za odškodnin" katero izplača vlada Zdr. dršav v takih slučajih. Sicer ne vem natanjko. koliko bi v tem dobila ta oseba, znamo mi Je le talko, da bi dobila njegova len*, ako bi bil ošettjea, 3500 dolarjev Toliko v blagohotno pojasaj)« rmm, ki ao me vprašati sa P«K snlla. — 332 01« ,v maki slovanski naselbini v 1 naselbini Pleve- 7.,»r državah. — Martin mnraHcaj iapnemeni- kar. čuna vaš SUvatski Narodna Uiteaevljoaa S. •prtu 1 laher*. ir. Jn«Ue l»Of itoc *Mul GLAVNI STAMi 1M74I SO. LAWNDALE A^C., CHICAGO. ILLINOIS. Imimlni odbor. ur KAVNI OOMR. Primiialk VtMMM C*takar, pi»wln Aato« Nrm, Im 140, Cnwli|, Pa, a«. *!■» Hm%k TmK tojilk Maltk.ii »44.Uw Paot lira«, mi...i ti Pr«fe S. T«v«fcar. oprevNalj hmm KUtv OUiaa. L 1 ' POHOTNI OOMR. Jaka Ual.n.il ».»iMioll. 4M IUr SU. SpHa«ri«M. IR, Mm« »T r Bee ara Ba*be*aa. oku, j m. R«au*k. i« cu. fcaiibeo. Pi. *eak »^nk, wm Cirili—1 Okla. J*k« Imm. 104« rir.i m U tU. BOLNlftKl ODSEK. OSREDNJE OKROŽJE i Fa»l Bar«er, ,r«4.r4aik. MIT-M S. UtcM. Af« ttlMM Ui VEHOONO OKROŽJE i R«mUM PM«r*ak. B« 4M, r«. EAPADMO OKROllR. 4Mh IoU* Bee 10«. Oroae, N«., •« fL| Ue Kuhar, Baa M, OUkan. M»oa.. m inirnail Nadsorni odbor. Me« M»»H, t"*, mik. ISSIV Wateriee BA* CtUt*«^ Okla. Jekek 1 -11 ta. «|| riH^ ai^ iMbik, Mina. Tiskovni odbor. Združitveni odbor. SREČNE IN VESELE B02ICNE PRAZNIKE lahke ••pravile avojeem p domovini, aha jim pailjete primemo oeete denarja, hI ■aj JI m ha v pomol la pedpara aa prijaa> aajia belllae praaaiba. Vaah rej.k j« delte* to lavrlitl, har hraaa ae tedaj laha poeenl, hal I« nikoli praj. V«kdo jih pailja lahko talna In hitre pe daevnem karan, »avadnlm ali pa hrajaavalm petem, aama ohraita aa da nala banlna tvrdhai BANKER 111 Second Avenije, Net* York hI vam daja dragevelje vaa pejeanlle ladl aa druge bnnlna paata la glede pallljalva dana rja'v domovina. Ca »elito dohiti ava j. aa la darnevl«*, obrnite aa aa aaa. Prodajamo par obredne vaane llatha vaeh Irt la postrežba jp tofoa, aolldna la MjeaaaJJa. Bilo aa kahortoaboll opravah v demevlal. opravlja vaa paela Mira la v popolno aa* doveJJatve v*ahemu, M aa obrne da aaa. Val Me veli aa daja je briylilut Mira la v matorlaahem Jeelho. j« blizo. Najbolje, najceneje in najpotrebnejši dar za vaše sorodnike v domovini j« denar. Malo dolarjev veliko kron. Mi polijemo val denar po najnižjem kurzu, ter ja izplačan v atarem kraju hitro in točno, na kar vam po nekaj tednih a potrdilom in lastnoročnim podpisom prejemata doka£emo to. IVAN NEMCTH, pr.deodi.lk. t. NEW YORK litr Josip Koatanjeveci NA SOLNCNIH TLEH. POVEST.« (Nadaljevanje)« Potem dobite i* njih »rede voditelje, ki jim boate brez tfkrlii izročali v oakrbo narodne avetinje. A v to je treba ftol in fcol in Aol. In teh vam ne dajo in vam jih ne bodo dali tako hitro. Kaj torej atoritif Kje je rešitev? V-r.tanavljmjte čitalnice, izobraževal na druAtva, privatne Aole, večerne in uedeljeke, predavanja. Hodite med ljudatvo od kraja do kraja in učite jHi apoznavati reanieo, kakor je hodil Kriatua od kraja do kraja, ml hile do hite in je l>lagoalavljal in ozdravljal. \ak čaa je prišel, delajte in čujte in iip obupajte! I*redvaem pa atorite avoj narod go-apodarako neodviaen, Uatanavljajte laatne ma »tal pri njem magl-s 11 d 1111 svetnik Koaal. Njegovo neznatno telo ae je krivilo in njegova drobna trfeaea mi iattopila. da J«- bil |»odolieti preoblačenemu rjavemu hrošču Ali ate videli ksj mojo mo progo, gimpod lliirlafli"? je \pranal s suhim, ostrim irlamm. Kuj mi umri \nxa soproga. «<»*|h.<| nik'" j«. odgovoril hripavo llurlatl. K«»m»i j,- prestopil, kakor bi ta hibi pod (»Hlplali iti njegov vrat se Je Iztegnil Kaj vam mar, kaj vam mar!. . . <»t. ink,. surovi, goHjanl Hurlatti f Ali \a* imem vprašal Irpof* Iturlattl ne je oarl. ako kdo ne sliši Sp,»/nnl '• j«' pr.naglii. IVnllipnika In njegov«*Vs ni «.|M»ril; »tinnila sta se bila v kot p rs w*a«n», tu tako sla slišala vrne. " I tri k on«' pleše kje v dvorani." je drjal na to prijazne je. Poglejte aa njo, gotovo bo tam." svet »peklo "Ifila je in ni je več," je rekel »uho Roaal "Ali mi morda veate povedati, kih hipatastih čevljih so bile pete na zunaj pošepljene in spredaj usnje razfpokano. Skrivljeneira hrbta in potuhnjeno kakor maček se je plazil ta čirdni obiskovalec proti atolu gospoda Hurlattija. "Kaj hočete, PerkoT" je vprašal Burlatti neprijazno. "<\sa nimam, povejte nakratito!" Perko ae je šo bolj atianil, da ao visele njego-ve dolge roke čez kolena in je izgledal prav po opičje. "Prosim ponižno, goapod princLpsl. Prišel sem se ponižno pritožit, da so ae nekateri delavei v skladiščih pobunilL Prosim ponižno, najhujši med njimi je tisti, kakor vedno, aaj veate ponil-no, oni znani Matija Strk, ki ste mu morali že likrst pritrgati plačilo xa enake prestopke. Prosim ponižno. . Hurlatti je vstal in ueatrpnost ae mu je či-tala na obrazu. "Kaj hočejo T" je vprašal rezko IVrko tu' je zsčel zvijati. "Kaj naj hočejo, goapod prineipalf Saj *a-veste. n« /adovol jueži ao, vnega imajo prema-*aimi dela preveč. Zastonj bi radi irll in denarja hi radi imeli, lahko aaaluienega, da hI p*, tem Hodili po tistih nvojlh »hodih popivat in aa-l »a vi jat če« nas poštene Italijane, prosim pontt-nn, g* spod prineipal. Samo tam jih ftuntajo. verujte mi, aamo tam se natiče takšnih rtiči, od avo. jih voditeljev, g.mpnrf prtnelpal. IVadm ponižno, od teh privamlrsnih Krsnjeev bi (Vev. . "Torej povišanja plač zahtevajo, kakor ra-nimem." ga je prlkinil BurlattinL . *ljs prihodnjič.) mi lo. Iz sovjetske Rusije. Dalo propagandnega vlaka "Bdeči kozak". "Izventja" pišejo: Pred nekaj dnevi ae je vrnil v Moskvo propagandni vlak "Rdeči Kozaik", ki je na prošnjo kozakov razvijal nad dva meseca avoje propagandno delovanje po južni Rusiji, v prvi vrsti pa v kubanski pokrajini. V tem kratkem času je priredil 170 zborovanj, katerih se je udeležilo nad 245,000 ljudi. 20.000 otrok, je prisostvovalo 21 otroškim predavanjem. Vse to ogromno delo je opravljalo le 5 agitatorje*. Rav-notako neumorno je deloval ki-nematogarf: uprizoril j« t 248 predstav, istočasno je razdelil več kot 400.000 propagandnih letakov; izdalo se je 7.a 1,200.000 rufbljev podučnih in leposlovnih spisov. Zanimivo jd bilo zadržanje pre4)ival©ev napram propagandnemu vlaku: Na prvih zborovanjih je bilo le 3-400 ljudi prisotnih starih ni bilo »ploh videti. Z vsaikim dnevom je naraščalo število poslu&tlcev, taiko da je proti kraju sezone prisostvovalo zborovanjem v mali vasici Blagoveščanskaja nad 12,000 mož in žen. Na nekaterih postajah so se zbrali Ikozaki s kruhom in soljo, da pozdravijo, propagandni vjalc. S solzami v očeh so se za-rvaljevali za obdržana jim predavanja. Naloga predavateljev je bil«, da seznanijo mase z najenostavnejšimi pojmi o sovjetski oblasti. Pripomniti j« treba, da so navedene množice popolnoma neizobražene z oziram na politična vprašanja, in da so imele vsled Dcnikinove propagande najbolj divje predstave o sovjetski oblasti. Delo propagandnega vlaka je neizmerne važnosti in bo prav kmalu obrodilo vidne sadove. i^Delavaka in kmetaka univerza "Zinojev". Naloga te univerze je, da vzgoji naraščaj razredno-zavednih delavcev, ki 'bodo vodili delo na deželi. — Čeravno obstoji navedeni zavod šele malo časa, dal je že mnogo izobraženih delavcev sovjetskemlu režimu. S prehodom državne Oblasti v roke prole«tarijattt nastala je potreba ustanove, kjer se pridoibi potrebno znanje za revolucijonarno dele. Na delavski in kmečki univerzi se je upeljalo teža je, v katerih ae izobražujejo stotine delavcev, kiv vodijo po dovršenem tečaju delo prosvete in z revolucijonira-njtt mas. Izobraževalna doba na teh tečajih je trajala začetkom 3 do 4 mesece, a sedaj se predava 6 mesecev. Tečaji niso več splošni, ampak se špecijalizirajo, i-nmmo oddelke za delo na deželi, za delo v stramki, v vojaški in državni upravi. Predaja poaeatev delavcem. — Obdaja prejftnih kronskih in privatnih posestev delavcem Petro-grada je že deloma uresničena. Sovjetska posestva se ne oddaja posameznim osebam, ki bi mogle izrabljati poljske izdelke za privatne špekulacije, marveč vsem delavcem kakega industrijskega podjetja. — Od 500 pose-atev petrogradskega ozemlja »c odda 250 tovarniškim delavcem, od katerih že uživajo delavci 105. V avrho obdelovanja teh posestev ae potrebuje 1000 »kvalificira nlh delavcev, d a popravijo poljedelske stroje. 3000 lynetov je določenih Ae 4000 delavcev, ki deluje ta posestva; razuntega opravljajo poljedelska dela po-letu v skupinah 2—3 tedne. S tem je doseženo dvoje: Delo v tovarnah se nadaljuje nemoteno in dela vri dobijo priliko, da uživajo nekiy tednov svež zrak na pro-atem in krepijo avoje teleane moči pri poljskih delih. Razne vesti. Mladinsko gibanje nemške sod al no demokratične stranke v Češkoslovaški je združeno v posebni ž vezi "Verband der sozialdemo-kratisehen Arbeiterjugend." Zveza ima 437 organizacij z 28,478 člani, od tega 12,000 članic. Mladinsko glasilo je tednik "Mladi Svet" z naklado 25 tisoč izvodov. Razen tega izdaja Zveza za funkcioniranje še neperijodično •štiri tiskane okrožnice. Za mladino je bilo izdanih neikaj brošur ter knjig v 80,000 izvodih. Mladina se vzgaja zlasti anitimilitaristično in je izdala štiri antiinilitaristienc letake v 200,000 izv. Razmerje med mladino in stranko je zelo dobro. Stranka je soglašala dosledno z vsemi akeijami mladin-dke ZJveze. Kako so glasovali v Avstriji. Za krščanske socijalcc je glasovalo 1,191,425 volileev in volilk, Za socijalne demokratse 1,037,-638, za nemške nacijonalee 332,-613, za komuniste 25,840, za narodne socijalce 23,997, za kmetiško stranko 72,388, za meščansko-de-lavsko stranko (Czemin) 32,-508, '/a židovske nacijonalee 19,-za stranko "Orel" 9,135 za čedko stranko pa 38,938 volileev m volilk. Število meščanK-kili strank se je od 1. 1919 sem zmanjšalo. Papir iz trave. V nemeiji je bil pred nekaj meseci iznajden proces proizvajanja papirja iz trave, ki raste v močvirjih. Poskušnja so je izvrstno obnesla in iznajdba je že patentirana v mnogih inozemskih državah. Ker je danes veliko pomanjkanje tiskovnega papirja po vsem svetu, je ta iz najdba zelo velikega pomena. 101,458 podgan ubili v Parizu Pariške oblasti, ki so 12. septembra pričele vojno proti podganam, katere so poplavile Pariz z bližnje bivše fronte, so že izplačale nagrado za 101,458 ubitih podgan. Nihče pa ne ve, koliko podgan se je y tem času izleglo. USNJARSKI PODJETNIKI, PRIČELI Z BOJEM ZA ODlS TO DELAVNICO. Peabody, Mass. - l^J podjetniki so pričeli z bojrml uničijo strokovno organizj UMujarakih delavcev. 1 A. C. Lavvrenee LeatJier fcJ panija in Natioiud Calff4m Z žba sta nabili leftakc v svojih J jetjih, da se pogodb« m delavnico, ki je bila priznan*i njih tovarnah, več ne obnovi j Ta izjava pomeni, da dr^ zopet uvedeta delo od kosa iQ| prične izkoridčevanje po ^ metodi. V teh tovarnah je ni'h okoli štiri ti8oč delavcev,i se pa ne (bodo podali kar tjev« dan, kot sodita kompaniji. p, den bosta 'kompaniji vsilili ( lavc^m svojo voljo, se bodo <1 lavei poslužili vseh bojnih* nn stev, ki so jim na razpolago, < spravijo kompaniji na ikolena. SLAVONIC IMMIGRANT BANK poilljal« v .Uri kraj jofotU. TMilu krona in dlkar« po ii k cnii \ jiiri . v'. _ / Cene denarja do druge odredket 1000 kron za $ 8.70 5000 kron za 43.00 10000 kron za 85.00 50000 kron za 420.00 100000 kron za 820.00 1000 dinara za 32.90 Cene kronam in dinarjem m vsaki dan menjajo, rastejo tli padajo. Slavonic Immigraiit Banka, vam bode računala po ceni onega dne ko sprejme od vas denar. SLAVONIC IMMIGRANT BARK 436 Witt 23rd Street, NEW YORK, N. Y. Naročita "ProsvHo " ' vatemti •orodaOni ali prijatelju v stari lomovlnl. VOJNA JE PRENEHALA! HENRY C. ZARO, BANKIR, naznanja vsem rojakom, da je vojna z Italijo končana. PROGLAŠEN JE MIR, DALMACIJA JE REŠENA. POMAGAJTE DOMOVINI! Kupujte jugoslovaike dinare — krone, dokler ao fie po niski ceni, ker za vaak dolar vložen v ta denar prineae deset. V Jugoslaviji je sedaj mir. Jugoslavija je postala velika In močna država, ki se dk primerjati s vsako evropejtko »ilo, torej ni povoda, zakaj bi njen denar ne imel dobre vrednoati. Vai krrat-•ki bankir Zaro, vam da po najnižji ceni denar in jamstvo za vloge. HITITE Z DOBIVANJEM SVOJIH SORODNIKOV V ZD*. DRŽAVE. Vai, ki želite dobiti svojce v Ameriko, je skrajni čas, da hitit« s tem, ker pred parlamentom je zakon, ki ima namen rabraaiti i«-dajanje dovoljenja za dohod v Ameriko In za vsako naseljevanj« •ploh. Ta zakon bo nedvomno kmalu sprejet in stopi takoj v veljavno. Ravno radi tega hitite. Bankir H. C. Zaro je odprl aalaM radi tega troj urad v Zagrebu, Gajeva ulica 47 III., kjer ima upo-alenih veliko Število uradnikov, da točnejže in hitreje odpravljajo potnike, predno stopi ta zakon v veljavo. On vam daje pi«ano jamstvo za dobavo svojcev, ali pa da se vam vrne denar ako, oaeba a« pride sem. Dajejo se brezplačna navodila in nasveti za vse karkoli potrebujete; samo pišite in upraftajte vaie*a hrvatskega od države f oblaMenega bankirja HENRY C. ZARO, 39 COOPER SQUARE, NEW YORK, N. Y. ggjglgo denar v staro domovino Sadaj lahko polijemo denar ▼ vae kraje aa Slorenako, Hrratako, Dalmacijo In litra. Nadalje pošiljamo denar tudi v Srbijo, Bulgariko hi Romuaako. Jamčimo aa vee poalanf denar, enako kot pred vojno, di bode hitro i. to*no lip^an. Prod* jemo iiflairf n. ~ IMK UradiM ara mi 9 jutro do 5 svočor. Pondelok in KASPAR STATE BANK 1900 Blur I.Und A t«, Chicto, UL