ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAV
r
Б Q U A L 1 T
NEODVISEN DNEVNIK ZA . SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 8, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 2G
JOHN PRAH
Snoči ob sedmih je umrl v bolnišnici v Willoughby, Ohio, ka-je bil premeščen pred dvemi nevi iz Lakeside bolnišnice, ohn Prah, ki je zadnje čase bi-^3.1 pri Mr. in Mrs. George in Frances Julylia na 832 E. 209 St. Star je bil 61 let. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
V zadnje slovo
članstvo društva Slovenski om št. 6 S.D.Z. je prošeno, da Pnde nocoj ob 7.30 uri v želetov pogrebni zavod na 458 E. 152 St., izkaže zadnjo čast umrli čla-nici Frances Skebe, jutri pa da se po možnosti udeleži nieneo-a pogreba.	"
Zadnje vesli
Oblačno, gorkeje \тете bomo danes z najvišjo temperaturo dneva 34 stopinj, na noč bo padla pa na 26 stopinj. Nekaj svežega snega ni izključeno.
\ V(^rmillion, Ohio, se je po-
•0\il4, zgodha o ekspjio/iji pei^i,
je povzročilo ogenj, in je Hl-
zgorela. <Jre za hišo 78-letne-
a veterana Williama Deana, ki
v plamenih našel tudi svojo smrt.
.	samem je prišlo
življenje radi ognja v letoš-letu že 13 oseb. Oblasti so z^le akcijo, da se ta sramota zbriše.
I 2 ^ittsburghu je včeraj 33-^ * Russell Winterbottom za-^edoval svoje 20-letno dekle, ka-^ jp hotfl odpeljati iz hotelske ^ , kamor se je dekle zateklo pred njim. Dekle je klicalo na po-Pomoč je prišla od nekega •"i^atnUta, katerega je Russell Ustrelil in pobegnil. Končno se je ussell na domu svoje matere , ) policiji. Dejal je, da brez ^®jpga dekleta Lorraine Rod-^''rs ne more živeti.
l^anes je predsednik Eisen-®^er poslal kongresu novo spo-®Pnico, ki se tičft šolskega vpra-namreč kako naj federal-®a blagajna pomaga posameznim rzavam in občinam, da postavi tako potrebne nove šole, ozi-^oma, da povečajo prepotrebne '^"Iske prostore.
^fmški kancelar Konrad Ade-P**®®'' nemško spodnjo rnico naj odobri pogodbo o obodi in oborožitvi Nemčije in ®aj ne čaka na to, kako se bodo •■^zvijali dogodki v Parizu.
Antoine Pinay, ki je prevzel •Mandat za sestavo nove franco-® e vlade, je napovedal, da se bo predstavil francoski zl)omici v P^'tek in ne v četrtek.
Iz bolni,
NIKITA KRUSCEV O SOVJETSKI IN MEDNARODNI POLITIKI
Glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Nikita Kruščev, o katerem je znano, da rad daje politične izjave, se je zopet oglasil. Amerikancu Williamu Randolphu Hearstu, ki se mudi v Moskvi, je trdil dvoje: Da ni nobenega spora v sovjetski vladi, zlasti ne med njim in predsednikom Malenkovim. Dalje pa, da oba velika gospodarska sistema, socialistični in komunistični, lahko živita skupaj, samo, da drug drugega pustita pri miru.
Nikita Kruščev je tudi razo-|
del, da bi rad prišel v Združene države in tu preštudiral ameriške načine agrarne produkcije.
Nikita Kruščev je bil tisti, ki je hotel dvigniti standard ruskega kmeta. Več srednje industrije, ki pomaga pri produkciji živil in obleke—je bilo njegovo geslo.
Vrhovni Svet Sovjetov je sklenil, da se da prvenstvo težki industriji. Tudi je sklenil, da naj se vojni proračun Sovjetske zveze v bodočem proračunskem letu poviša za 12 odstotkov nad sedanjim. Ali se je moral tajnik Kruščev umakniti s svojo politiko?
Kruščev pravi, da so pač časi taki, da zahtevajo oborožitev. On sam še vedno stoji na stališču, da se troši preveč denarja za oborožitev. Tudi je zahteval sedanji mednarodni položaj, da se je dalo prvenstvo težki industriji; vendar pa se ta korak Sovjetske zveze v inozemstvu napačno tolmači. Industrijske panoge naj se po mnenju Kruščeva razvijajo vzporedno. Vendar pa jfe jasno, da je najprej potrebna težka industrija, ker le ta ustvarja sredstva za nadaljnjo produkcijo. Ce torej hočemo dvigniti standard življenja, dati več hrane in obleke, moramo najprvo ustvariti sredstva za to produkcijo, ta sredstva pa nam daje le težka industrija.
Socializem in kapitalizem
Nikita Kruščev ni skrival svojega prepričanja, ki je v ostalem lastne tudi Sovjetski zvezi kot taki, da bo v daljnji bodočnosti komunizem dobil nadvlado nad svetom. Rusija noče vojne; če že pride do krajevnih vojn, naj pride, socializem in kapitalizem pa lahko tekmujeta med seboj.
Kako si to zamišlja Nikita Kruščev? Na Amerikance je naslovil tele besede;
"Vi Amerikanci ste proti socializmu, mi komunisti smo zoper kapitalizem. Vi Amerikanci hočete postaviti svoje gospodarstvo na kapitalistični podlagi, mi hočemo zgraditi našo družbo na socialistični podlagi. Ni pa nobenega razloga, zakaj bi eden kakor drugi ne delal tako kakor dela. Pogoj za sodelovanje je samo v tem, da nas vi Amerikanci
gospodarstvo na principih, o katerih smo prepričani, da so najboljši.
"Nekatera ljudstva so udana 'v voljo božjo.' Mi trdimo, da je zgodovinski razvoj ustvaril oba sistema. Vi Amerikanci ste prepričani, da je kapitalizem nekaj, kar se ne more zrušiti. Mi isto verujemo o našem socialističnem sistemu.
"Če gre za nasprotstva, gre tudi za to, kako se ta nasprotstva odstranijo. Za nekatere vročekrvne je vojna eno od sredstev. Mi Rusi verujemo, kar je dejal že Lenin, da leži rešitev vprašanja v sodelovanju. Z drugimi besedami, mi lahko živimo skupno, ne da bi se klali med seboj."
Tajnik Nikita Kruščev je dodal še značilno pripombo, kako dolgo lahko računamo na mirno sodelovanje med obema svetovoma.
"Lenin je govoril o dolgotrajnem sodelovanju. Toda končno kako dolgo — tega pa nihče ne ve."
AFL IN CIO
MIAMI BEACH, 7. februarja —Danes so se začeli med zastopniki AFL in CIO prvi praktični razgovori, kako naj pride do združitve obeh vrhov unijskega gibanja.
j ZLOČINI V "VIŠJIH" I KROGIH MODA?
V New Yorku je bila umorjena 24 letna visoko-šolka Anna Yarnow. Dobila je 40 zabodljajev. Ta slučaj je še toliko bolj zagoneten in nerazumljiv, ker je pokojna Anna Yarnow, kolikor so mogli najti podatkov, pripadala ameriški verski sekti Quaker, ki se med seboj imenujejo "prijatelji,' in se je v sekti tudi aktivno udej-stvovala. Menda se je pred nekaj dnevi sprla s tem prijateljem. To dejstvo pa naj-brže ne bo važno, ker je policija, sicer do sedaj brez uspeha, usmerila svoje nadaljnje preiskave v \Tste pristašev omenjene verske sekte.
V Los Angelesi^ je bil 34 letni inženir Frank Joseph Meloche, oče treh otrok, v denarni zadregi. Dne 7. januarja sta se sprla z neko Sandro Roos, katera mu je bila posodila lanskega septembra $5,000. Napetost radi tega posojila se je stopnjevala in inženir Meloche se je postavil sam v vlogo krutega sodnika: Sandro je zadavil, mrt\ o truplo pa vrgel v jarek ob cesti.
Njegov zagovor? Sandra Roos je okrog pripovedovala o tem posojilu in j^» mislila, da ker razpolaga z denarjem, naj razpolaga tudi z njegovo družino. Njegovo ženo, da je hotela dobiti popolnoma v svojo oblast . . .
51гв"1гв"втппггпппгв б в оууопггбтлгк Vile rojenice
38-leinica poroke	i
Prošli teden sta Mr. in Mrs. j John Bergant iz 19706 Cherokee j Ave. obhajala 38-letnico svoje-j ga zakonskega življenja, njun sin Joe pa je obhajal svoj 25. rojstni dan. Skupno slavje se je vršilo v soboto zvečer na domu. Slavljenci se lepo zahvaljujejo sorodnikom in prijateljem za počastitev in lepa darila, ki so jih bili deležni. Še na mnoga leta!
Poroka
Dne 29. januarja sta se poročila Edward A. Perpar, sin Mr. in Mrs. Joseph Perpar iz 1041 E. 177 St., in Miss Flora Mini-chielo. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd., poročna slavnost pa zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Mlademu paru čestitamo in mu
Vile rojenice so se zglasile pri poznanemu godcu in njegovi ženi, Mr. in Mrs. Joseph R. Pintar iz 389 E. 160 St. in jima pustile krepkega fantka, prvovrojenca. Mlada mati in dete se nahaja— ta v Women's bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. Joseph Pintar prvič stari oče in stara mama, ravno tako tudi Mrs. Walter Brady iz Arms Ave.
snice
želimo vse najboljše v zakon-ne ovirate, ko mi gradimo naše' skem življenju!
DVE NEMŠKI IZJAVI
Poznana Mrs. Mary Cigoj se Je Vrnila iz Euclid-Glenville bol-^»snice na svoj dom na 1342 Dill > kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše za,hvaljuje za obiske, cvetlice, OsČilne kartice in darila, ki jih 36 prejela. Prijatelji jo lahko obi-sCejo na domu.
BONN, Zapadna Nemčija, 7. februarja—Ko je dobil mandat za sestavo francoske vlade konservativec Antoine Pinay, sta se v Zapadni Nemčiji oglasila dva politična nasprotnika; Za vlado njen predsednik kancler Adenauer, za opozicijo predsednik socialno demokratske stranke Erich Ollenhauer.
Adenauer je prepričan, da se bo tudi nova francoska vlada morala baviti z vprašanjem franco-sko-nemške pogodbe, oziroma mednarodno pogodbo o neodvisni in neoboroženi Zapadni Nemčiji. Adenauer veruje, da bo tudi francoski senat ali "svet republike," ki ima itak le posvetovalno pravicb, pogodbo odobril, ka-
kor jo je že odobrila spodnja zbornica.
Enrich Ollenhauer pa je od svoje strani prepričan, da bo zavlačevanje v Parizu pomagalo, da se bo Zapadna Nemčija pred svojo novo oborožitvijo lahko dogovorila s Sovjetsko zvezo o bodoči skupni zedinjeni Nemčiji. Zadnji dogodki v Parizu so torej nemškim socialistom prišli prav
POLOŽAJ OKROG FOUMOZE JE JASNEJŠI:
ČRTA KAJ NAJ SE BRANI, KAJ OPUSTI
VEČ UPANJA, DA LE PRIDE DO PREMIRJA
WASHINGTON, 7. februarja—Ko so ameriške bojne! ladje začele spraznjevati otočje Tachen, na kar je pristal tudi Ciang Kajšek, je ameriška strateška linija, ki naj se brani, sedaj zaokrožena okrog Formoze in bližnjih Pescadores. Te otoke bo ameriška oborožena sila branila za vsako ceno. Imenujeta se večkrat otoka Matsu in Quemoy. Tudi ta dva otoka, ki sta blizu kitajske obali, pa tudi ne preoddaljena od Formoze, se bosta branila. Formalno z vojaki armade Ciang Kajšeka, dejansko, z ameriško pomočjo.
Pojasniti je namreč, da so go-"*
aovja? Namiguje se, da ga sestavlja 70 bojnih ladij, več ladij
lovi otoki, med njimi tudi Tachen, daleč od Formoze. Njihova obramba je težka, strateško j za izkrcavanje, šest letalonosilk, po mnenju Amerikancev pa ne-1 dve križarki, 36 rušilcev, pet podmornic in 15 čistilcev min. To ladjevje je verjetno že na licu mesta.
važna.
Iz Tachena bodo spraznili kakih 15,000 civilistov in kakih 15,-000 vojakov, deloma članov redne vojske Ciang Kajšeka, deloma domačih gverilcev. Ti oboroženi pa ne bodo šli samo nazaj na Formozo, marveč se bodo porazdelili na otoka Matsu in Quemoy, kar kaže, da bo Ciang Kajšek ta dva otoka branil pred komunisti.
Ameriški mornarici gre tako zopet vloga, ki jo je imela v francoski Indokini. Severni del pokrajine Vietnam je, kakor znano, pripadel komunistom, južni del je ostal enota zase. Tudi takrat je bilo dogovor jeno, da se prebivalstvo, ki noče ostati pod komunisti, izseli. Rešiti je bilo oboroženo silo. Ameriške ladje so prevozile v času petih mesecev 200,000 ljudi iz severa Vietnama na jug.
Orožje je pripravljeno
Sedmo ameriško vojno brodov-je okrog Formoze ima letalonosilke, ki nosijo tudi zadostno število atomskih bomb in letal za bombardiranje, če bi položaj narekoval. Kdaj bi nastala taka potreba, pa ne zavisi od vojaškega poveljstva, marveč od predsed-n i k a Eisenhowerja samega. Ameriško vojaško poveljstvo na Daljnem vzhodu ima splošni nalog, da ne išče bojev, da pa na sovražnosti odgovori s sovražnostjo.
Vojaško poveljstvo računa s tem, da imajo Kitajci na celini na razpolago kakih 800 bojnih letal, Amerikanci pa trenotno razpo-
Posredovanje Združenih narodov
V političnem pogledu je omeniti novo akcijo Združenih držav, da naj Varnostni svet Združenih narodov začne s poskusom, da izsili premirje s Kitajsko. Varnostni svet naj bi dal tak predlog čisto formalno na dnevni red svojega zasedanja, pa bi se videlo, ali je Sovjetska zveza za premirje, ali pa bo upoiabila svojo znano pravico "veta'
i\a drugi strani je omeniti konferenco britanskih dominijo-nov, ki še zasedajo v Londonu. Predsednik britanske? vlade Winston Churchill je sklical to konferenco kot izredno. Konferenca je tajna. Objavljeno je bilo le, da bodo na njej razpravljali o položaju okrog Formoze in o premirju s Kitajsko.
Vojaško vzeto je glavno vprašanje, ali bodo celinski Kitajci pustili spraznjevanje otočja Ta-' chen mirno, ali bodo intervenira-; 11. Iznesla se je politična mož- j nost, da komunistom ne bo treba! Formoze zavzeti z orožjem, ker bo Ciang Kajšekov režim sam v sebi razpadel. Za ta slučaj je tudi na Formozi računati z novo orientacijo.
Malenkov odstopil
WASHINGTON, 8. februarja—Danes zjutraj ob 5.3fi uri je prišla iz .Moskve vest, da je 53-letni Georgij Malenkov, predsednili Sovjetske zveze in sovjetske vlade odstopil. Vrhovni svet Sovjetov je \zel njegov odstop soglasno na znanje.
Georgij Malenkov Je priznal krivdo, da se je gospodarski položaj v Sovjetski zvezi poslabšal. Radi tega, da odstopa.
Kot njegov naslednik se v prvi vrsti imenuje 60-letni Nikita Kruščev, ki je glavni tajnilc Sovjetske komimi-stične stranke. Kot tajnik stranke, si je Kruščev znal priboriti položaj, v svoje roke pa enako združiti oblast.
V Washingtonu samem je vest iz Moskve bila senzacija prvega reda. Uradnega komentarja še ni. Privatno se naglaša, da je Malenkov odstopil ali pa so ga vrgli. Malenkov je bil naslednik Stalina, ki je umrl pred dvemi leti. Pod njim j.' p? I"! znani sovjetski notranji minister in «
La\Tenti Berija. Bil je ustn-Ijen kot zarotnik zoper Ma-lenkova. V Washingtonu dalje pravijo, da ne kaže drugo kot, da čakamo na razvoj dogodkov v Moskvi.
RODILA JE 21 OTROK
V Londonu je 45 letna žena pleskarja Hudsona, Elizabeta Hudson porodila 21. otroka. Od prejšnjih otrok je 16 živih.
Iz bolnišnice
Mrs. Anna Zele je bila prepeljana z Želetovo ambulanco iz Euclid-Glenville bolnišnice na
V nedeljo se je zglasila tetica štorklja pri Mr. in Mrs. Math Rehberger na 6410 St. Clair Ave. in jima pustila v spomin zalo deklico-prvorojenko. Dekli ško ime matere je bilo Caroline (Mickey) Moze. Mati in dete se dobro počutita v MacDonald House bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Louis Može iz 7704 Donald Ave. drugič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Math Rehberger iz 905 E. 75 St. pa prvič.
svoj dom na 21086 Arbor Ave., lagajo s 600 letali, če bi nastala kjer se še vedno nahaja pod potreba po pojačenju, bi to po- j zdravniško oskrbo. Najlepše se jačenje prišlo z ameriških voja- i zahvaljuje vsem za obiske, cvet-ških oporišč na Okinawi. Filipi-, lice, darila in voščilne kartice, nih, na Koreji in na Japonskem. | Prijatelji jo sedaj lahko obišče-Kakšna je moč sedmega bro- jo na domu.
KAJ JE VIDEL GERBER V LONDONU
Redna seja
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Collin-woodeke Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. Vabi se vse članice, da se je gotovo udeleže.
Tetica štorklja je obiskala Mr. in Mrs. Edward in Evelyn Globokar ter ju obdarila s krepkim sinčkom-prvorojencem. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. Joseph Mramor iz 6618 Schaefer Ave., ki sta s tem postala tretjič "grandpa" in "grandma," srečni oče je pa sin Mrs. Angele Globokar iz 3571 E. 81 St., ki je šestič stara mama.
Zdravnik dr. Samuel Gerbei, ki vrši funkcijo mrliškega oglednika za okraj Cuyahoga, je bil na prijateljskem obisku v Londonu. Hotel se je pobližje seznaniti s ustanovami znane policije Scotland Yard in je v Londonu ugotovil, da je pri policiji nameščenih razmeroma veliko število žensk. Samo v Londonu je 500 ženskih policajev, med temi se bavi 50 žensk s posli detektivov. To žensko policijsko osobje pa se ne bavi samo z raziskovanji zoper ženske in otroke, marveč opravlja vsa policijska dela.
V enem oziru je našel Gerber naš način raziskovanja zločinov bolj moderen, ker je bolj koncentriran v enem urady. Ta centralni urad, razpolaga s potrebnimi sredstvi, česar ni opazil v Lon-Idonu.
Gerber je bil oblegan z vprašanji, kaj misli o slučaju zdravnika Samuela Shepparda. Ali je on Gerber prepričan, da je Samuel res morilec svoje žene; zakaj je preteklo tri tedne, predno je bila porota sestavljena in zakaj se je porota tako dolgo posvetovala, predno se je odločila za svoj izrek o krivdi ? Gerber se je seveda skliceval ha poroto, ki je sama sebi odgovorna. Taka in podobna vprašanja je dobil celo telefonskim potom, enega na primer od prijatelja zdravnika na Dunaju. Gerber, ki se je te dni vrnil v Cleveland, pravi, da je slučaj Sheppard v Evropi še vedno glavni predmet razgovorov.
Razumljivo, da so zastopniki tiska hoteli dobiti od Gerberja kake nove senzacije, ker se s slučajem Sheppard še vedno bavi.
Ženski odsek farme S.N.P.J.
Na letni seji Ženskega odseka farms S.N.P.J. so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Theresa, Gorjanc, tajnica Frances Henikman, 442 E. 156 St., zapisnikarica Viki Poljšak, nadzornice : Mary Zaman, Anna Ogrin in Jennie Leskovic.
Velik varnostni shod nocoj
V prostorih Newton D. Baker Health Center na 1465 E. 55 St. se nocoj vrši velik shod, na katerem bodo navzoči kot častni gostje župan Anthony J. Cele-brezze, Mr. Anton Grdina in Mr. Dave Johnson. Glavni govorniki bodo mestni odborniki, katerih skrb je javno varstvo na ulicah. Kot councilman 23. varde se za to vprašanje zelo zanima John J. Kovačič, ki potom Norwood Community Councila upa doseči za to vardo priznanje in odlikovanje kot najbolj varna varda v vsem mestu Cleveland.
Na nocojšnjem shodu se bo poleg govornikov videlo tudi zanimive premikajoče slike in slišalo godbo Johnny Pecona in iLou Trebarjevega orkestra. Ka-petan Arthur Roth od Cleve-landskega pohcijskega odbora bo zabaval s čarovnijo, in v posebnem oddelku bo zabava za otroke; za katero bo skrbel odbor mater. Javnost je vabljena, da pride na ta shod. Vstopnina je prosta. Dobilo se bo mnogo poučnega za varnost pešcev kot voznikov. Pričetek bo ob 7.30 uri zvečer.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10 00
__6.0L
_ 4.0(,
t or Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
Jjor One Year—(Za eno leto)____
Fur Six Moniiis—(Za jest mesecev) _
1? <jr Three Months—(Za tri mesece) ____
- 7.0( _ 4.5t
t-niered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
K PADCU VLADE MENDESA-FRANCEA
(2)
Velika Britanija je zase država, ki ima kakih 50 milijonov ljudi. Iz bivših velikih kolonij so se razvili današnji britanski domini j oni, ki imajo čez 500 milijonov prebivalstva. Velika Britanija ima po svetu raztresene kolonije, kjer je enako številno prebivalstvo. Skupaj vzeto je Velika Britanija vendarle ogromna tvorba s stotinami in stotinami milijoni prebivalstva.
Velika Britanija ni bila preveč naklonjena Judom. Pri vseh teh ogromnih milijonih bo med britanskimi državljani le nekaj nad pol milijona takih, po katerih žilah teče judovska kri. Tudi v Veliki Britaniji so imeli nekateri Zidje srečo, da so se danarno povzpeli. Komu pa ni žnano ime Rotschilda v Parizu, kakor v Londonu!
Ce pa gre za kakega britanskega Žida ali Juda, oboje izrazov je pravilnih, ki se je prikopal na odlično mesto v angleškem javnem življenju, imel kot tak stik z angleškim dvorom, moramo v tej zvezi imenovati ime Benjamina Disraelia, kise je brihten kot je bil, znal prilagoditi angleškim razmeram.
Družina Disraeli je bila ena od tistih, katere je cerkev za časa inkvizicije preganjala tam po Španiji, kakor tam po Italiji stoletja nazaj. Benjamin Disraeli, oče sinu istega imena, ki je dobil kasneje v Veliki Britaniji celo plemiški
pečal z literaturo. Mlajši Benjamin se je peal enako t, literaturo, pa je sprevidel, da je v njemu tudi politični talent. Postal je celo predsednik britanske vlade. Toda kako se sprijazniti z vladujočo cerkvijo tudi v Angliji, ki je bila in je. Church of England? Da bi ne bilo družabnih ovir, je Disraeli slekel judovski plašč, ni pa oblekel krščanskega, pač pa je dal svoje tri sinove in eno hčer krstiti v anglikanski cerkvi. Toda Disraeli je bil eden najpomembnejših britanskih državnikov. Rots childu ni bilo treba spreminjati vere, Disraeliu je pač bilo treba, ker je imel kot predsednik vlade stalne stike z britanskim dvorom, ki je pač versko vzeto anglikanski.
Da ne sežemo preveč nazaj, naj omenimo, da so imeli gotovi Judje tudi v Nemčiji na političnem polju precej veljave. Bilo je po prvi svetovni vojni, ko je sestavil nemško vlado katolik Joseph Wirth, za gospodarskega ministra pa postavil Juda Rathenaua. Rathenau je silil Nemčijo v zvezo s Sovjetsko zvezo. Ta je bila po takratni Nem čiji tudi priznana. Rathenau je bil brez dvoma tudi finančni genij. Njegovi predniki so se znali uveljaviti v nem ških financah in v gospodarstvu. Takrat premagana Nemčija je imela v svoji sredi silen val nemškega nacionalizma. In kako naj ta nacionalizem vidi v nemški vladi pomembnega ministra, ki je bil Jud! Rathenau je bil ustreljen, umor pa nikdar pojasnjen. Naj pripomnimo še, da je Nem-čija, ki je imela navadno okrog 65 do 67 milijonov ljudi, imela enako kot Velika Britanija le okrog 600,000 Judov!
Ce imenujemo Sovjetsko zvezo v zvezi z Judi, si takoj pokličemo v spomin ime Leona Trockija. Ta je bil pod Leninom prvi sovjetski vojni minister, ki je znal organizirati Rdečo armado. Znano nam je, da je Trocki moral bežati pred Stalinom, smrt pa ga je doletela v Mexico City. V vrhovni sovjetski upravi je bilo do Stalinove čistke leta 1936 mnogo Judov na najbolj odločilnih mestih. Stalin jih je dal napraviti nenevarne, dal jih obsoditi in ustreliti. V sedanjem vrhovnem sovjetskem političnem biroju, ki daje glavne smernice sovjetski politiki in ki je praktično vzeto najvažnejši organ, sedita še dva Juda, eden od teh je Lazar Kaganovič. Ruski Judje se udejstvujejo v tisku, v žurnalizmu in literaturi. Ime; Ehrenburg.
Na splošno vzeto so bile evropske države Judom sicer tolerantne, do pravih preganjanj do nastopa totalitarnih režimov ni prišlo, namreč, da bi bili Judje kot Judje krvavo preganjani. Enako ne v Franciji, kjer so imeli Judje precej svobode prav od časa Napoleona Bonaparte. Njemu so imajo francoski Judje mnogo zahvaliti. V zadnjem času sta imela v francoskem javnem življenju važno vlogo dva Juda. Prvi je bil socialist Leon Blum, ki je umrl leta 1950, potem ko je prišel ves bolan iz nemškega koncentracijskega taborišča. Drugi pa je Pierre Mendes-France, ki jo politično padel zadnji teden.	L. C
Klub društev A.J.C.
EUCLID, Ohio—Nastopili smo novo leto 1955. Kaj nam bo novo leto prineslo, je uganKa. Vemo le to, da bo minilo kot vsako do sedaj. Časi se hitro spreminjajo in če se bodo naša voščila, ki smo jih izrazili ob novem letu, izpolnila, bomo vsi dočakali prihodnje leto v zdravju in zadovoljstvu. Nekateri si voščijo večjega napredka in bogastva, ampak če Ima človek zdravje, da si lahko zasluži za vsakdanje življenje in malo priboljška, ima vse bogastvo na svetu. Če ti zdravje odpove, potem si ob vse.
Na 3. januarja je imel Klub društev A.J.C. na Recher Ave.
svojo letno sejo. Seveda, udeležba ni bila popolna, lahko bi bila malo večja. Ne morem razumeti zakaj ni pri Klubu polne udeležbe, saj so društva zastopana po Izvoljenih zastopnikih, ki bi se morali udeleževati teh sej. Men-ia je res tako, kakor se večkrat sliši, mladina se ne zanima, nam starim se pa menda več ne ljubi tako zahajati na seje, ker smo utrujeni po svojim delu. Po tej seji smo imeli tudi nekaj pri-■jnzka.
Udeležba na teh klubovih sejah je zelo važna, da obdržimo .laš klub, ki je v oporo Domu.
3ato apeliram na vse zastopnike,
la se vsak mesec lepo udeležujete teh sej. Pričetek je točno ob 8. uri. Seja na 3. januarja se je irršila v lepem redu, brez kakšnih ovir. Le ko smo prišli na toč-4o volitev odbora, se je ustavilo 'iolo. Za predsednika je bil no-miniran stari predsednik, to je .\ndy Ogrin. Ker pa je enostavno ■jdklonil z izgovorom, da je prezaposlen in ker je tajnik Doma,
radi česar vsi vemo, da ima dosti dela, poleg tega pa je tudi bolj -ahlega zdravja, je šla nominacija dalje. Vsi nominirani so odklanjali in konečno, ker ni bilo drugega kandidata, sem pa jaz spodaj podpisani prevzel kandi-iaturo. Nisem imel proti-kandi-iata in tako sem bil enoglasno zvoljen za predsednika.
Za podpredsednika je bil izvo-jen Andy Ogrin.
Nominacija za tajnika ni bila preveč burna, ker je dolgoletni :ajnik John Zupančič bil pri vo-'ji sprejeti tajništvo še za naprej. | charlc.3 White je po izreku poro
Za blaganika je bil izvoljen! le, da je Faggaini kriv uboja oče-
Vabilo na banket
CLEVELAND, Ohio — Društvo "Cerkniško jezero" št. 59 S.D.Z. bo letos, 19. februarja obhajalo 20-letnico obstoja. Da bomo to pomembno obletnico dostojno proslavili, smo sklenili prirediti banket, kateri se vrši na predpustno soboto v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Naše kuharice pravijo, da dobi vsak posetnik kar pol kokošje pečenke in še vse druge dobrote zraven. To bo za malo vsoto $1.75. Za žejne in plesaželjne bo pa tudi v vseh ozirih preskrbljeno. Igrala nam bo izvrstna domača godba John Grabnarja.
Torej, člani in članice ter prijatelji, le pridite na našo prireditev. Ne bo vam žal. Malo razvedrila gotovo najdete tam in videli boste sigurno kakega prijatelja, katerega niste videli morda že več let.
Kdor še nima vstopnice, naj pokliče našo tajnico Mrs. Urško Branisel, KE 1-1801, ki jo vam z veseljem preskrbi. Večerja se prične servirati ob 6.30 uri zvečer. Seveda, kdor pride pozneje, bo tudi dobil svoj delež.
Še enkrat, prijazno vabim vas vse v imenu društva, da pridete na banket ob našem 20-letnem jubileju. Ne bo vam žal, saj take obletnice niso vsaki dan. Na svidenje na predpustno soboto!
Mary Mezgec.
V alentin—patron zaljubljenih
Razstava avtomobilov
V dneh 15. do 20. februarja bo v Clevelandu v Public Hali velika razstava avtomobilov. Poleg Amerike bodo razstavljale tudi druge države. Velika Britanija bo razstavila modele Jaguar in M—G, Zapadna Nemčija tri moči e 1 e in to Mercedes-Benz, Porsche in tako imenovani "ljudski voz." ^
Kar se tiče domače ameriške produkcije avtomobilov, znači ta rekord. V mesecu januarju so tri glavne družbe. General Motors, Ford in Chrysler, vrgle na trg 634,287 novih osebnih avtomobilov. Lansko leto ob istem času jč znašala produkcija le 203,000 vozil. Produkcijo je najbolj pomnožilo podjetje Chrysler, ki jo je v primeri z lanskim letom podvojilo. Chrysler je vrgel na trg v mesecu januarju 135,304 osebnih in tovornih avtomobilov.
LOVSKE PRIGODE IN NEZGODE
Goriški lovci so napovedali boj divjim prašičem, ki povzročajo kmetom občutno škodo po njivah in poljih. 33 so lovci iz lovske družine v Novi Gorici ustrelili v Panovcu nedaleč od mesta že štiri divje prašiče, toda v tem gozdu se jih zadržuje še kakih 30, po ostalih loviščih pa se okrog 120. Največji uspeh je žel pri pohodu na divje prašiče vsekakor lovec Slavko Pod-bršček iz Pal jeva, ki je te dni ustrelil v bližini svoje vasi kar 200 kg težkega divjega prašiča. Lovci menijo, da je prav ta pred leti privedel s seboj prvo manjše krdelo divjih prašičev, ki so se naselili v teh krajih. Tega so
EUCLID, Ohio—Čas beži, zo pet je tu imendan Valentina, pa- lovci že več let zalezovali, dokler trona ljubečih se oseb.	končno le ni prišel pred
Рго&пхпмзе Sknenke kro«tPuSkwip (ev. Rbdavnp je Pod-št. 3vEkulku priredijo tudi le-	uskchlae	divjega
t os bot običajno Valentinov ples
—ali ples srčkov.
Prijazno se vabi vse rojake.
Manj sreče je imel 29-letni Jože Fajt, član lovske družine "Fajtov hrib," doma iz Renč. Na
da nas obiščete v nedeljo, 13. feb- ,	v, . , , .. ...
'	nedeljo so dam te družine sh na
ruarja. Vsega bo dovolj. Tolažili зе boste lahko z vsemi dobrotami za telesno potrebo. V to je vključen tudi ples, za katerega igra John Grabnar in tovariši.
Torej, na svidenje, 13. februarja.
Tajnica.
FAGGAINI OBSOJEN
lov v svoje lovišče na goriškem Krasu. Fajt je napolnil naboje kar s 30 grami smodnika, da bi izstrelek imel večjo probojno moč. V bližini naselja Novelo mu je prišla pred cev kotoma (skalni jereb). Lovec je dvignil puško in sprožil, pri tem pa se mu I je zaradi premočnega naboja I razletela cev in ga močno ranila.
Pred Martin, ki se je nekoliko upiral, konečno pa je le sprejel. Za zapisnikarico je bila nomini-rana Frances Julylia, ki tudi ni imela proti-kandidata, ter je bila enoglasno izvoljena. Je v resnici sposobna tega dela.
Na vrsto je prišel nadzorni odbor. Nominiran je bil Louis Goleč, ki je dragevolje sprejel; na-ialje sta bila nominirana Frances Gorjanc in Josephine Henik-man, ki sta dobri delavki povsod, kjer ju Dom potrebuje. Obe ste sprejele.
Omeniti moram še tole, da je odbor priporočal, da bi se priredilo prepustno veselico. Ker jo dvorana prosta, se bo na pustno nedeljo priredilo zabavo, na kar opozarjamo javnost že sedaj.
Raztrgalo mu je dlan ter odtrga-
Clevolandski okrajni sodnik palec in kazalec leve roke. To-
■ variši so mu nudli, kolikor so mogli prvo pomoč, izdatnejše pa graničarji v bližnji stražnici in ga z vojaškim avtom odpeljali v vipavsko bolnišnico.
ta svojega dekleta Aubra Web ba dal Faggainiju možnost, da-gre na prosto proti kavciji $3,-500, г čaka ga sodba v zapor od enega do dvajset let. Celotna razprava je pokazala naravnost na gnile brutalne lastnosti pokojnega Aubra Webba, ki je bil oče osmih otrok, navadno pijan in ki jc zalezoval celo lastno hčerko. Archie Faggaini je bil pri družini Webba na hrani in stanovanju.
Da je prišlo do uboja, je povzročil pokojni Webb sam'. Na-|)adel je Faggainija s pivsko ste-
KAZDIVJANA KRKA
Krka, ki se vsa tiha in sanjava vije okrog Novega mesta, je v zadnjem kratkotrajnem deževju zelo narasla in postala kaj nevarna. Njeni umazani valovi so drli z vso silo, preplavili bregove in odnašali s seboj ogromne količine lesa in izruvanih dreves. V enem samem dnevu je narasla en meter in 80 cm nad normalo.
Ob Tihem oceanu
Kakor v letošnji spomladi, ko klenico in kakor navadno pride,' je'pretila Krka, da razruši leseni
da iz malega raste veliko, se je
Faggaini poslužil pištole in v
skrajni jezi oddal strele, ki so
Webba rmrtno pogodili.
Odvisno bo od zadržanja Fag-
^ gainija v za;)oru, kdaj bo lahko Torej, se enkrat apeliram na ',v ,	• • i ,
' ..... ; odšel na pogojni odpust.
j vse zastopnike, da s'^ udeležite i { jrihodnje seje. Vsak, komur je I Icaj za Dom, je dobrodošel.
Frank Rupert, predsednik.
V DOBI LETAL
most pri Ragovem logu, je tudi sedaj bila resna nevarnost za oba lesena mostiča, ki veže ta desni breg z levim, ter za most v Otočcu. Voda je namreč poplavila ves prostor na kopališču pi av do kopališke stavbe in je že trgala 50 m dolgi tekmovalni plaval basen. V zadnjem trenutku so ga gasilci rešili in privezali
Piše FRANK KERIE
DVA MILIJONA TUJCEV V USA
;	I z močnimi vrvmi na poslopie
WASHING I ON, 6. rcbi'uarjn ,	ob vhodu nS. kopališče.
Ameriška industrija letal jc obja- j ^e bi bila voda ta bazen odtr-
vila poi'ooilo, da proizvaja 91 različnih modelov civilnih in vo-] jaških letal. Industrija letal jc v S koncem januarja vsakega le-1 Ameriki silno razvita. Gre ji za ta se morajo po zakonu McCar-! to, da ohrani prvenstvo na svetu, ran rii ijaviti vsi tujci, ki niso' V časih, v katerih živimo, je pa ; meriški držtvljani. Osrednji I razumijivo,*da imajo vojna leta-vselitveni urad v Washingtonu; la še vedno prednost pred civil-poroča, da vodi nadzorstvo nad; nim. 65 modelov služi v vojaške dva milijona takih tujcev.	in 26 v civilne namene.
■giila in splavila na])rej, bi bila prav gotovo podrla vse tri lesene mostove.
Skupnemu naporu gasilcev, ki so rešili bazen in mostnim delavcem, ki so ves dan in vso noč tražili na mostu in z dolgimi kav-Iji usmerjevali plavajoče lesovje, so je zahvaliti, da so mostovi nepoškodovani.
Nikjer na svetu ni toliko različnih življenskih poklicev, kakor v Kaliforniji. Pisal sem svo-ječasno članek o reji črvov. Bil je začetek tega poklica pred par leti. Danes je to že vsakdanji poklic. Zakaj v sredi mojega bloka je zapičena tablica, ki oznanja vsemu svetu, da se tam prodajajo črvi za love in za rejo. Ko sem vprašal lastnika, če so to-dvojne vrste črvi, mi je razložil tako:—"Črvi za lov so tisti, ki jih vzame sabo ribič, kadar gre lovit. Ampak to ni še vse. Črve rabimo tudi za izboljšanje zemlje— to je pa reja.—No, pa imate."
Nedavno sem prišel do kraja, koder so bile zopet uganjke zame. Stala je farma bolj na samotnem kraju. Poslopja so se zdela, kakor da bi bil kak mlin. Zapazil si vodo vse okoli. In voda je bila napeljana v cevi kakih šest čevljev nad zemljo. Od tam je škropilo na vse strani. Pride nekdo ven in ko zapazi mene, da opazujem njegove naprave, me vpraša:—
"Ali veš, kaj pomeni vse to? Farma za gojenje rib. Ribe in sicer vrste postrvi, ki jim pravijo "rainbow trout." Ni to taka reja, kakor je postavim živinoreja, kjer imaš mogoče do sto krav, ki jih poznaš, bi rekel vsako posebej. Tudi se ne more primerjati z kokošjerejo, koder imaš mogoče na tisoče živali j, a greš vsak dan s hrano do vsake živali. Tukaj se gre na milijone."
"Kaj toliko rib se izvali, da jih štejete na milijone?"
"Ne še letos. Jih ne bo več kakor okoli pol milijona. Ampak drugo leto bomo pa šteli prvi milijon in tudi malo več. In vse to se vzgaja in vali v cementnih koritih, katerih je šestnajst. Vse to zavzema komaj'tretjino akra. Korita so primeroma štiriindvajset čevljev dolžine in štiri širine. Seveda ni to vse. Iz zadnjega korita teče voda v male bajerje. Vodo dobivamo iz zemlje in je seveda precej mrzla. In pa še nekaj. Voda iz zemlje je brez zraka. Zato vidiš kakor dež, to se pravi vodo pršimo, da se navzame kar mogoče dosti kisika."
Ce bi kdo mislil, da je to navadno in zraven tega še lahko delo, bi mu povedal, da se moti. Ribe dajo veliko več dela, kakor si mislite. Skrbeti je treba za čisto-jo, zd hrano, za sortiranje in drugo. Zato dela poleg domačih še pet najetih delavcev, ki ne cmejo postavati. Največ dela da pri ribali to, ker je treba skrbeti, Ja so v vsakem koritu kolikor mogoče enako dolge ribe. Vsled tega jih je treba lovit z mrežami vsak teden. Potem jih prebero, in zopet je mir za en teden.
Ribe je treba seveda krmiti. Najprej dobivajo goveja jetra, ki morajo biti razrezana primeroma na tako velikost, kakoi je grah. To polove ribe in brez težav pogoltajo; Ko so ribe malo večje, ee jih začne krmiti s sardinami in sardoni. Seveda jc treba potom skrbeti, da dobe ribe vso mogoče hrano, ki ima potrebne vitamine, za kar se rabi nad dvajset različnih stvari. Tako gre do šest mesecev. Tedaj so postrvi žc tolike, da potegnejo tri ali štiii na en funt. Te so že dovolj velike za prodajo. Vendar pa jo bolje tako, da se ribe hrani do devet mesecev. Te pridejo potem na trg.
Od kod se pa dobiva ribe? Iz posebnih ribišč ali farm, ki se pečajo samo s })rodukcijo ribjih jajčkov. Teh je v državi Utah več. N u oča se navadno četrt milijona jajček, kar je primeroma dovolj za naprave, kakor jih ima ta ribji farmer. Jajčka se najprej dene v vališča, koder ostanejo do mesec dni. Potom se jih dene v korita. .
Treba pa je paziti, da dobi človek profit. Ribe rabijo primero-
ma na 1 tri funte hrane za vsak funt teže. Hrana se računa po osem centov za funt. Potem pride delo in drugo, kar nanese toliko, da pride na en funt ribe do 60 centov hrane. In dobiček? Pri prodaji je treba gledati, da dobi ribogojec od 90 centov naprej za funt. Torej, če gre vse po sreči, ostane nekaj. No, in to imenujemo življenje. Za kruh in krofe je, če že ni tisočakov.
Zanimivosti so povsod, doma in na tujem. Recimo, tuje v tem oziru je v bližini mesta San Diego, ki je le dobrih 20 milj od meksikanske meje. Med tem mestom In pa med dižavno mejo sem videl nekje napis — "Wanted—Apple polishers." to nekaj navadnega za navadne ljudi. Kdor prebere, gre kar mimo. Bolj trdovratni smo pa taki, da potrkamo na vrata in vprašamo, kaj je to. V tem slučaju "apple polishers." Mož me gleda smeje in mi obljublja, da bom že pronašel vse to, če me dovolj zanima. Pove mi še, kako se piše-Bil je neki laški priimek, zato sem si zapomnil samo p rvo ime: '
Naš Bernat—kakor bi rekel po naše, ima okoli 35 akrov farme, kar imenuje vse skupaj "fruit ranch." Fruit bi bilo sadje, ranch je pa farma. Sadje se imenuje "opuntia" z drugimi besedami "Bodeče hruške. Torej "Prickly pears, cactus apples ali "Indian figs." Vsako leto pošlje ta mala farma nad milijon sadežev "opuntia" v New York, koder se izlicitirajo in prodajo kar mogoče za visoko ceno. New York ima namreč med svojimi narodi tudi kakih dva milijona Lahov, posebno dosti iz južne Italije- Ti Lahi kupujejo te hruške ali kai so že in jih zelo visoko cenijo-Veljajo pri njih za slaščico prv® vrste.
Naš Berna je pravil, da te hruške—to je torej sad, ki raste na divjih kaktih—zore nekako štiri mesece in sicer od juhja tje do konca oktobra. Ponje se začne razvijati meseca februarja H' potem cvete t je do srede juniji-Tedaj je farma polna krasnega* cvetja, rumenega in rdečega, se kar se da lepo prikazuje z ozadjem zelenega kaktusa. Naš Bei' nat je znan daleč na okoli pod imenom "king of the Cactus Apples" torej po naše "kralj kak-tusovih jabolk." Bernat je delal vrsto leto kot premogar, potem je prišel kakor tisoči drugih ^ Kalifornijo ter iskal primernega prostora. Našel je vse to v okolici San Diega. Tam je svet hri' bovit ,n nekje je kazalo posebno slabo za navadne ljudi. Grič ^ bil kakor bi bilo tam kup kam®' nja. Med tem gramozom je rasti" vsepolno takega 4caktusa, kakor ga je poznal naš Bernat še iz svoje domovine v Siciliji. Kupil par akrov in začel z gojenje# tega nenavadnega sadeža. cej od začetka mu je začelo it' kar dobro in je z lahkoto spravi vse v denar. S tem je potem kupoval nadaljne akre, da ima danes vseh skupaj 35. ga so \eljali po par dolarjev-" kaj so pa danes vredni, je težko reči. Sploh niso na prodaj. Tud' nimajo konkurence, ker se nikdo drugi ne ukvarja z go jo kaktuso-vih jabolk, vsaj na veliko ne.
Ta farma daje dve vrsti kaktu-sovih jabolk. Ena so krvavo rdeča, kakor vodena melona "Water melon," druga so pa mena in spominjajo na zrelo banano. Indijanci so jako cenili te sadeže, enako tudi Meksikanci, ki so delali iz teh sadežev posebno sadno živco. Naš Bernat jo oplemenil divje sadeže primeroma tako, kakor kadar se cepi divjak z žlahtnim sadjem.	^
Koliko pa pridela teh sadežev. Na vsak aker po 800 kišt in v (Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje s 2. strani)
vsaki kišti je po 60 kaktusovih jabolk. Torej daje en aker povprečno do 50 tisoč kaktusovih jabolk. Zdaj pa pridemo polagoma do težav, ki jih daje pridelovanje tega sadeža. Kaktusovo jabolko je nanii eč porastlo z velikimi tr-ki jih je treba odstraniti, predno morete s temi sadeži na trg- 1.1 do nedavno so morali te trne potrgati z golimi rokami, kar m bilo ne lahko ne prijetno delo. Zdaj pridemo do tega, kar piše napis, kateri me je zapelj9,l, da sem se ustavil in začel povpraševati, kaj je to "apple polisher" ali po naše obiralec trnja kaktil-sovega jabolka. Vse to je zahtevalo najemanje poldruzega ducata ljudi, ki so bih vajeni tega dela. Lastnik ima danes sicer posebni stroj, ki dela jako tako, kakor tisti stroj, s katerim slačijo breskve za preservo. Vendar pa stroj ne opravi vsega dela. Še vedno obirajo ljudje in tudi ti-®ti, ki delajo s stroji, morajo do-bro paziti, da gre vse v redu. Kaktusovo jabolko je namreč sililo mehko, če ga le malo zade-"e s kakim trdim predmetom ali 2 bodicp.mi, se takoj napravi črna lisa, potem pa ni sadež več za trg.
Da se pošlje danes na trg kak-tusova jabolka, je treba, da naš pernat zaposli od petnajst do ljudi in sicer kar za štiri l^eseco. Ljudje so dobro plačani, ker je med delavstvom malo takih, ki bi bili vajeni tega dela. J^aktusovo jabolko je težko loči-' kdaj je dovolj zrelo za obi-1'anje. človek mora pač vedeti— p ne ve, se ga ne more rabiti, ^o^gajo si največ s tem, da iz Wiznjih farm pobero delavce. To . ^%oče zato, ker kaktusova jabolka ne zore povsod nakmalu. ri obiranju je najbolj važno, da PU''ti pri jabolku del peclja. a ta, način se prepreči da so ne
izcejati sok.
aktusova jabolka so izredno ina m mehka, a zajedno tudi sil--0 nevarna. Vsi, ki imajo opra-^ 1 s temi jabolki, morajo imeti, ^osebiiO obleko, usnjene rokavi-ovinasto čako na glavi, po-■^e predpasnike — a večkrat ^se to ne drži. Trni so izredno ^ocni in kamor se zadero, raz-^rajo vse kakor najbolj oster
nož. Kaktusova jabolka je treba torej najprej obirati, za kar je treba poleg strojev tudi izredno izvežbanih ljudi. Če bi novinca djali med tiste, ki obirajo, bi imel kmalu vse roke krvave. Zakaj trnje na kaktih je tako, da brani sad od vseh strani. Jabolka dobe najprej v roke "apple polisher." Sad gre potem dalje do tistin, ki devajo v zaboje ali kište. Sad gre po jermenu od človeka do človeka. Zakaj sadeži £0 različni in jih je treba soritira-ti tako po lepoti, kakor po debelosti in zrelosti. Ko je vse to opravljeno in pride sad do kišt, je poseben stroj, kateri nabere za eno kišto sadežev in jih potem dene V3e nakmalu v kišto. Na ta način se prepreči pokvarjenost na sadežih. Potem gre vse to dalje dokler ne pride do vagona. Tam se jih naloži in sicer v refri-geratoriju, to je tak vagon, ki hladi z zrakom, da se sadeži ne pokvarijo. Ko je vagon poln, gre dalje na devet dnevno vožnjo do New Yorka.
Na leto je torej dela z kaktu-sovimi sadeži okoli štiri mesece. Kaj pa drugih osem? Ali ljudje počivajo in uživajo sadove svojega de)a? Kaj še. Kaktus je sicer dvvolj divja rastlina, še za to je treba skrbeti kar mogoče. Pred vsem je treba preminjati rastline in skrbeti, da dobe dovolj vode. Nove sadike se mora čakati od dvanajst do petnajst let, predno rode. In kako dolgo rode? Dobra in zdrava rastlina daje dober sad do dvajsetih let.
Kaktusova jabolka se sadi v vrstah od 12 do 15 čevljev narazen. Nekateri sadeži rastejo na višino do šestnajst čevljev. Pri takih je treba paziti, da so dovolj narazen drug od druzega, če se hoče doseči dobre sadeže.
Farma ali "ranča" našega Ber-nata je kar neograjena od vseh strani. Ali ste uganili zakaj ? Ker si nobeno živo bitje z človekom vred ne upa med tako trnjevo rastlino, ki prejema vse, kar pride, z ostrimi meči. Narava je pač muhasta. Na oni' strani nudi sad, kakoršcn bi bil sposoben za bogove. Na drugi strani pa brani vse, kar ima, z nabrušenimi meči. Taka jo narava in njeni zakoni.
— PRIMEREN POPUST ZA- STAR APARAT —
"^-Saturday
Timeliness Most Importanf
in Preparing Seed Bed
Soil is loo <lr> iihen it plows up Soil is "just ripht" for {»lowing into large, hard lumps.	win n it cruniblcs in the lianrl.
14 most important single factor in preparing a good seed bed
<iiw Tk - --choosing the right time to plow, the right time to
I 'Kht time to harrow. So says the Simplicity Manufacturing ' mpany of Port Washington, Wisconsin in a garden tractor manual Prepared lor them by Doane Agricultural Service. According to the sntl""'* "»'thods of preparing a good seed bed vary with different tv, f' fi®	the operation which most nearly fits your soil from
the following four steps:
1. Clear off all heavy trash and crop residue — such as cornstalks, ui led-up tomato vines, rocks, branches, etc. This removes old, plants that harbor insect pests, and makes it easier to work the ground. It is good practice to turn under green manure ^ > crops such as fall-seeded rye, hairy vetch, etc.
in spring light soils such as sandy loams and silts.
Plow in fall heavy soils containing large amounts of clay. These soils usually plow up into large slabs, but winter freezing and tnawr— ' - ....
. . don't give it a chance just as soon as it is hard
wing break them down.
pise spring plowed ground immediately 'o fret hard and dry after plowing.
r^isc fall plowed ground in the spring ..
, enough to work.
^(^n ow disced ground to level . .. the final step in preparing your
seedbed.
i	inanual was prepared by Поапр after considerable field test-
Simplicity garden tractors on their various farms located in uierent sections of the country.
V teh časih najbolj Iskana ruda
Najbolj iskana rudnina na svetu danes ni zlato, ampak uran, ki je temeljna surovina za produkcijo sproščene atomske energije. Za sedaj je ta sproščena atomska sila v glavnem vpre-žena v obrambne svrhe, to je za produkcijo atomskih in vodikovih bomb in sorodnega orožja. Toda neke tovarne v Zedinjenih državah, v Angliji, v Sovjetski zvezi in drugod že poskušajo z načini vpreči to strahotno naravno silo za civilne potrebe. V tej smeri se uranu obeta večja bodočnost kot vsem drugim naravnim silam, ki jih je človek znal vpreči v svojo korist.
Značilno je, da je uran odkril že leta 1789 v srebrnih rudnikih v Jachimovu na češkem nemški znanstvenik Heinrich Klaproth. Takrat z novo ugotovljeno rudnino niso vedeli kaj početi; poznali so jo, toda niso vedeli, za kakšno porabo bi bila. Dandanes tiste srebrne rudnike izkoriščajo v glavnem zaradi uranove rude. Skoro poldrugo stoletje po dotični ugotovitvi so uranovo rudo rabili večinoma le za barvanje porcelanastih in steklenih izdelkov in umetnih zob. To je bilo vse. Tekom druge svetovne vojne pa so nemški znanstveniki že skušali produci-rati neko atomsko orožje s pomočjo temeljne surovine urana, pa so jih Američani prehiteli in pi-va atomska bomba je porušila mesto Hirošimo na Japonskem leta 1945.
Od takrat naprej se je silno razmahnil "lov" na čudovito rudnino uran. Največ so nam je dali in nam jo še dajejo sloveči rudniki v belgijskem Gongu v Afriki. Znatne količine uranove rude se pridobivajo tudi na našem zapadu, zlasti na ozemlju, imenovanem Colorado Plateaus, to je v državah Colorado, Utah, Wyoming in New Mexico; dalje V Canadi, v Južni Afriki, v Avstraliji, v Rudnih gorah na Češkoslovaškem, na Saksonskem v Vzhodni Nemčiji, in v manjših količinah tudi drugod po svetu.
Iskanje uranove rude pospešujejo vse države ter navadno odkupijo producirano dobro rudo po visokih cenah, obenem pa za bogata najdišča dajejo visok bonus. Vlada Zedin jenih držav je za tovrstne bonuse izplačala
uspešnim prospektorjem dose-daj že nad tri milijone dolarjev.
V Zedinjenih državah je iskanje urana v glavnem osredotočeno na obširno ozemlje, imenovano Colorado Plateaus. Večina tistega ozemlja je v obliki narodnih parkov ali gozdnih rezervacij federalna last. Tam skupine znanstvenikov v službi federalne vlade iščejo in skušajo spraviti v obrat najboljša najdišča urana. Toda iskanja se morejo udeležiti tudi privatni profesionalni ali amaterski pro-spektorji. Ako prospektor najde nahajališče uranove rude, registrira svoj "claim," katerega potem lahko sam obratuje ali pa ga proda kakšni večji kom-paniji. Za bogato najdišče uranove rude dobi od vlade bonus, ki more doseči $35,000.
Povprečni prospektorji ne morejo ugotoviti na pogled, če je v kamenju, skalah ali grušču uranova ruda; navzočnost iste pa jim pokažejo aparati, ki jih imenujejo Geiger counters in scintillation counters. Indijanci pa baje ugotovijo po barvi iz zemlje molečih skal, če je v njih kaj urana. Znanstveni raziskovalci se v svrho iskanja urana poslužujejo tudi rastlin. Na izbranih krajih naberejo tam rastoče puščavske rastline, katere v svojih laboratorijih sežgejo, in, če v pepelu istih ugotovijo neke količine urana, vedo, da so rastline rasle na ozemlju, ki vsebuje uran.
Čiste uranove rude dosedaj še niso nikjer našli, ampak je vedno primešana kamenju in drugim rudninam. Uranova ruda s Colo-

• A r trt COUNCIL
SCOUTS OBSERVE 45th BIRTHDAY
aSrtt aMmivmasamv W9SS
^ втг $tWY$ дмитсА
OFFICIAL BOY SCOUT WEEK POSTER
r
^ Boy Scout Week, Feb. 6 to 12. 'rnarking the 45th anniversary of the Boy Scouts of America, will be observed throughout the nation by more than 3,660,000 boys and adult leaders. Since 1910, more than 22,750,000 boys and men have been members.
"Building for a Better Tomorrow" is the birthday theme. Members of 95,000 Units, through demonstrations and exhibits, will dramatize the purpose of Scout-
ing and the rich heritage it has" in this country.
Boy Scout Week marks the completion of the first year of the National Conservation Good Turn the organization has undertaken at the request of President Eisenhower. Units which have qualified will receive National Conservation Good Turn Certificates of Merit awarded jointly by the Secretaries of Agriculture and the Interior, Ezra Taft Benson and Douglas McKay, respectively.
i-ado Plateaus, na primer, vsebuje tako malo čistega urana, da je treba predelati mnogo ton rude, da se dobi en funt urana.
Mnogo nahajališč uranove rude so našli v odročnih in puščavskih krajih našega zapada, mnogo pa tudi v starih in opuščenih rudnikih zlata, srebra, bakra in svinca. Mnogi opuščeni rudniki bodo vsled tega spet oživeli.
Sproščena atomska energija, katere temeljna surovina je uran, ima v dogledni bodočnosti, če bo obrnjena v koristno službo človeštvu, možnosti, o kakršnih še pred nekaj leti nismo niti sanjali. Pravijo, da bomo atomsko energijo porabljali za pogon vlakov, parnikov, letal, industrijskih strojev in avtomobilov, za kurjavo in razsvetljavo, za zdravljenje raznih bolezni in tako dalje. Ako zmanjka premoga in zemeljskega olja, bo zavzela njuni mesti atomska energija. Nedavno smo brali, da je bila izgotovljena prva ameriška podmornica "Nautilus" na atomski pogon, ki bo lahko plula pod morsko površino za nedoločen čas. Narodna obramba ima v teh razburkanih časih prvo mesto, toda vsi iskreno upamo, da bo enkrat prišlo do mirnega sožitja med narodi sve-' ta, in takrat bodo čudovite iznajdbe sodobnosti porabljane .za večjo srečo in udobnost človeštva. Kdaj bo to, ne vemo. Morda v 10, 25 ali 50 letih. Radi bi doživeli tiste čase.
—NEW ERA, glasilo ABZ
Društveni koledar
FEBRLAEJA
20. februarja, nedelja—Veselica Kluba društev A.J.C. na Re-cher Ave.
MARCA
G. marca, nedelja—Večerja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, 7 SDD, Waterloo Rd.
20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd.
27. marca, nedelja—Spomladanski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
APRILA
8. aprila, 1955, nedelja — Spo-
mladansld. koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
24. aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave.
29.	aprila, petek — dopoldne — Pregled računov pred konven-vencijo Progiesivnih Slovenk, Amerike v S.N.D. Popoldne— Seja celotnega glavnega od bora.
30.	aprila, sobota—Pričetek konvencije Progresivnih Slovenk Amerike ob 9. uri dopoldne, v S.N.D.
zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave.
1. maja, nedelja—Banket s programom v S.N.D. po konvenciji Progresivnih Slovenk. Pričetek točno ob 4. uii pop.
JUNIJA
26.	junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
OKTOBRA
30. oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
27.	novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
26. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
LODI MANDEL,
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
se želi zahvaliti vsem za naklo-
PRODA SE
HIŠA ZA ENO DRUŽINO: 6 SOB, 3 SPALNICE, FORNEZ NA PLIN. VSE UDOBNOSTI. Vpraša se na 6929 HECKER AVE.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu
Priletna ženska
želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-185th Street
SOBO SE ODDA priletni ženski.
Zglasite se na 9817 Prince Avenue
njenost skozi vsa Ja lela. Zato bojljene. V okolici East podaril vsakomur, kdor bo priseli^ Euclidu.
v lekarno Mandelnove Multivita- j min pilule, dovolj za enotedensko' rabo — vredne $1.50, popolna j zastonj.	!
Dobijo jih samo odrasli. Te table-j te so jamčene, da bodo vas poži- j vile. So izborne za trudne ljudi — stari ljudje se po užitju teh tablet zopet počutijo kot mladi.
Pokličite IV 1-3272
BRIVNICA NAPRODAJ
Proda se brivnica, ki ima zelo dober promet na East 40th Street in St. Clair Avenue. Dajte ponudbo.
TOMSIC CAFE 4016 St. Clair Avenue

HIŠE NAPRODAJ
NOVE BUNGALOW HIŠE od Lake Shore Blvd.
Lepa izbera krasnih novih hiš z 2,3 ali 4 spalnicami, skoro do-gotovljene v enem najlepših krajev v Euclidu; nekatere imajo po 2 kopalnici; (pritrjene garaže, Vse imajo klet pod vso hišo in gorko-to na plin.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—Kf 1-5030
Savings Bonds maturing this month?





HERE'S HOW TO GET «180 FOR EACH ЧЛО YOU PAID
HAVE you heard the money-making news about your U. S. Savings Bonds? Even though they've reached maturity they'll still go on earning interest for another 10 years!
Of course, you may still redeem your Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on earning extra money for you—as 3 out of every 4 Bond owners arc doing—all you have to do is keep them. There's nothing to sign, no visit to the bank required.
With this extended interest period. Bonds can earn up to 80% more than you originally paid. For instance, if you invested $37.50 in a Bond in 1945, it is worth $50.00 today. But if you hold it for 10 years more, it will be worth $67.34—a net return of $29.84.
For your future—and the future of America—keep the Bonds you own.
And go on investing in Bonds regularly where you bank—or through the Payroll Savings Plan where you work.
Want your interest paid as torrent intome? Invest in 3% Series H
United States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on 30 days' notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiaru\ually by Treasurj' check. Series H may be obtained through any bank. Annual limit: $20,000.
The TJ. S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Deparf*
munt thanlis, for their patriotic donation, the Advertising Council mnd
ENAKOPRAVNOST
eimnnminiinmnmtmmmminnimimiinmmimnnimnmmtimmiinnniimmuiKiimmmiiniuiimiiuniiiiinimininHmiuit«:« MICHELZEVACO	|
IRAUEVI VITEZ I
i	ZGODOVINSKI ROMAN	|
/]lUilUUIIIQIUilinilllC]IIIIIIIIIIIIE]IIIIIIIIMJIC]||IIIIIIIIIIC]|||||||IIMIC]|IUIIIIIIIIDimiHIIIIIC]llinilllllinilinillHIIC}IIIIIIIIIUIDIIllllll 5
(Nadaljevanje)
"O mio amore!"
Concini je zaškrtal z zobmi.
"Tak hočeš, Leonora? Sama hočeš? Dobro! ..
Tedaj pa je ustavila njegovo roko, ki je že hotela zamahniti.
"Ubij me," je rekla, "ubij me, Concino toda znaj, da ponesem svojo skrivnost s seboj. Ko bom jaz mrtva, lehko preobrneš Pariz kamen za kamenom: ne najdeš je! Ako poginem jaz, pogine tudi ona. In zdaj me ubij, če je takšna tvoja volja. Kaj čakaš, Concino?"
Concini je vrgel bodalo stran; ugriznil se je v pest in zastokal v divji bolečini. Ihtenje mu je zavrelo v grlu. Markiza pa je stala pred njim nepremično, gledaje ga z vsem prezirnim in hkrati materinskim sočutjem svoje močnejše duše.
"Kako mi dokažeš?"
Concini je pobral bodalo, ki ga je bil vrgel od sebe.
"S tem, da te povedem k nji!" je rekla markiza prostodušno.
"Leonora," je za jecljal, "glej.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
ATTENTION HOME OWNERS Beat the Rush and Save Money SCREENS PAINTED AND REPAIRED 50c and Up Call
DIversey 8-9872 for appointment
GEORGE EISEir
PHARMACIST
for HIGHEST QUALITY and Lowest Price on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
Mail Orders Promptly Filled
176 W. Adams St.
Phone FRanklin 2-8935
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Catholic Business Woman needs 2-5 room unfurnished apartment. No basement. Good location W. Moderate rental.
AUstin 7-1620
RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-5 room unfurnished heated apartment. 1st floor preferred. N.W. or N.W. suburb. Moderate rental.
Fllmore 3-8086
BUSINESS OPPORTUNITY
CAFETERIA — Good buy, downtown section. Call owner.
Tom Ballas 624 S. Michigan Closed Saturdays and Sundays
sebe ubijem, ako mi ne obljubiš, da hočeš prizanesli življenju tega dekleta."
"Bodi brez skrbi," je dejala hladno. "Da sem jo mislila umoriti, bi bila že mrtva. Jaz hočem, da živi; to ti dokažem, kakor hitro ne bo več nevarna izidu dogodkov, ki se pripiavljajo."
Planil je k nji, objel jo ter jo začel poljubljati; pijan od gneva, obupa in sreče hkrati, se je za-klinjal, da ljubi njo edino; še en srdit poljub, in je zvihral iz sobe.
Vrnil se je na dvorišče. Našel je Rinalda, kamor ga je bil postavil. Naglo mu je šepnil par besedi, in Rinaldo ga je poslušal z dobrovoljnim obrazom človeka, ki mu predlagajo zabaven izprehod.
"Kadar vzkliknem 'Santa Maria,' da veš!" je zaključil maršal.
"Santa Maria, dobro!" se je zarezal morilec. "Svoj živ dan ni bila Santa Maria na takem žeg-nanju!"
Concini je odprl stražnico ter mignil Luxu in Brainu naj mu sledita. Vsi štirje so odšli iz dvorca. Odposlanca Marije de Medicis sta se pomirila, videč, da ju spremlja le dvoje ljudi.
"Gospoda," je izpregovoril Concini, "premislil sem se; rajši pojdem sam k njenemu veličanstvu."
Lux in Brain sta se nasmehnila, zakaj vedela sta bolje od ko-
Chicago, Ш.
DOMESTIC HELP
GOOD HOME for COMPETENT WOMAN, who likes children. General housework.
BEverly 8-1047
Good Buy — GROCERY - DELICATESSEN. 21 years established business. Next door to Colony Theatre. Selling, leaving town. Come out and see.
GRovehill 6-9634
Good Chance to buy TAVERN — 2 years present owner. Over 30 years established business. Building for sale also. See to appreciate.
GRovehill 6-9005
Schiller Park — TAVERN — For sale by owner. In heart of town. 4 nice rooms in rear. Fully equipped, modern. Well established. Excellent business. Ideal set-up for couple. See this valjae to appreciate.
Call GLadstone 5-4471 9645 West Irving Park Rd.
DELICATESSEN - GROCERY — Well established business. 4 living rooms. Selling due to health. See to appreciate. $2,500 - $500 dov/n.
4503 S. Whipple St.
LAiayette 3-9737
HOUSEKEEPER — under 50; to do general housework, plain cooking; top salary; own room, bath and TV; Glencoe home. Other help on premises. References.
CLiffside 4-5616
REAL ESTATE
$15,500 — Oriole Park — Gas heat 2-car brick garage, 5-room brick town house, corner, carpeting, aluminum combination windows and doors, patio. Cyclone fence, near school, parks, and shops.
NEwcastle 1-9521
BRICK APARTMENT BUILDING —4600 N., near lake; 8 rental units and 2 car garage. Need $5,500 cash. Yearly income $5,770. Owner ill.
EDgewater 4-4932
HOMETOWN: 4 rooms, 2 bedrooms, oil heat, garage, lawn. Ideal for children. $1,100 down for G.I. $68 a month.
9016 S. Main GArden 4-5941
SARASOTA, Florida — New 2 bedroom brick and block house; attached carport; ceramic bath. Close to town. $9,500.
лооо t:. • . H. J. Domanski Fairview, Downers Grove Phone Downers Grove 4308-W
^00 ACRES in northern Michigan, with modern 6 room home, 60 cultivated, 8 buildings. Good condition. Appraised at $19,000; reasonable offer accepted.
Highland Park 2-0109 William Bezzio
SPRINGFIELD, Missouri — S. E. Section — Sell or Exchange — New 3 bedroom brick veneer Sarage; gas heat. Beautifully decorated. $13,000. Also 2 bedroom frame, excellent condition. Full basement. Gas heat. Garage. Beautifully land-sc^ed. $9,500.—ROdney 3-4312 E. Stanley, 5501 N. Parkside, Chicago 30. 111.
ST. HENRY'S PARISH — 2 bedroom, 1st floor, $85 month. Stove, refrigerator, combination storms, near school and shopping, transportation.
Phone— AMbassador 3-7187
garkoli, da Concini prihaja in odhaja od kraljice še ob dosti kesnejših urah. Strah ju je bil minil docela. Dospeli so do Novega mostu. Maršal je zdajci zaustavil korak.
"Ali vidite kaj, svetlost?" je vprašal de Lux in položil roko na meč.
Okolica je bila zares na slabem glasu; še straža se ni rada upala tja.
"Da, gospoda," je odgovoril Concini. "Vidim, da sta vidva ležnivca."
Lujc in Brain sta prebledela.
"Svetlost," je zarohnel prvi, "varujte se psovati kraljičine plemiče!"
"Magari, da sta papeževa! Pravim, da sta legala, in tudi dokažem, če ni drugače."
"Na dan z dokazom!" je vik-nil de Brain.
Concini se je zdel čisto miren. Rinaldo je požvižgaval. Lux in Brain, čuteč se dva proti dvema, se nista bala ničesar. Sicer pa sta se čutila vama kot kraljičina plemiča, in če bi prišlo do najhujšega—bila sta vajena tvegati svojo kožo danzadnem.
"Evo dokaza!" je povzel Concini. "Maršalka, ki sem jo vprašal, pravi, da nista prinesla nika-kega sporočila. Potemtakem sta legala. In v nameček vama povem še to, da sta bojazljivca."
Concini je prekrižal roke. Rinaldo je stopil bliže. Lux in Bra-insta se spogledala in bušila v rezek grohot. Toda njiju oči so prežale na sleherno maršalovo kretnjo in njiju desnici sta počivali na mečevem ročniku: razbojnika sta čutila, da ne opravita brez krvi, in sta bila trdno odločena, ubiti Concinija in Rinalda. Vedela sta, da jima je strohneti v podzemeljski ječi, ako pride Concini živ domov!
"'Oho!" je povzel de Lux. "O bojazljivosti se ne moreva prič-kati, vse kar je prav: signor Concini je strokovnjak v tej reči."
"Kje neki!" je prestregel de Brain. "V pogumu, v pogumu! To priča njegova maršalska palica, ki jo je našel v kraljičini nočni omari, ne kakor drugi norci, ki jih hodijo iskat na bojišče. Hudimana!"
Concini se ni genil, še zdrznil se ni. Rinaldo je nehal živžgati in zazehal.
"Čuj, Lux, ali še pomniš Belle-gardov slavni dvoboj s temle signor jem?"
"Še zdaj se mu nisem nehal smejati! Bogme, kako je dirjal revež Bellegarde po vsem Parizu ter iskal hrabrega signorja Con-cina Concinija, da bi ga zuhal in nabodel—"
"In ga ni našel! Cel teden ga je iskal zaman!"
"Parbleu! Njegova svetlost je ležala skrita pod kraljičino posteljo!"
Lux in Brain sta se držala za trebuh. Concini se ni premeknil.
Smehljal se je. In čez čas je povzel mirno, kakor da ni slišal ničesar:
"Gospoda, dokazal sem vama da sta ležnivca. Da sta bojazljivca, vama dokažem zdaj. Nocojšnji večer sta vdrla v mirno hišo in s silo ugrabila mlado dekle. Vse vom, do pičice. Zgodilo se je v Progarski ulici; dekletu je ime Gizela. Česa hočeta še?"
Lux in Brain sta molčala.
"Gospoda," je povzel Concini z zamolklim, drhtečim glasom, "ponudbo imam za vaju. Ako jo odklonita, vama prisežem, da hočem pozabiti naše nocojšnje srečanje in vse besede, ki so bile izrečene. Ako jo sprejmeta, vaju vzamem v svojo službo in vama plačam dvakrat dvakrat toliko kakor doslej kraljica."	i
"Kakšna je vaša ponudba, svetlost,?" je vprašal de Brain.
"Povejta mi kraj, kamor sta odpeljala dekle."
"Z drugimi besedami: predlagate nama izdajstvo," je rekel de Lux.
"Da!" je črhnil Concini v svoji tesnobi. "Izdajstvo, naj bo; toda ne v vajino škodo."
Lux in Brain sta se spogledala. Čez hipec je rekel Lux:
"Jaz odklanjam. In ti, prijatelj?"
"Jaz tudi!" je dejal Brain ter se poklonil.
"Odklanjata?" je zahropel Concini, videč, kako se ruši poslednji up. "Preudarita, gospoda! Pomislita, kaj vama nudim."
"Premislila sva in odklanjava!"
Concini je upognil ramena ter pobesil glavo v znak obupa. V resnici pa se je le pripravljal, da izvrši svoj namen. Pod njegovimi trepalnicami se je svetlikala strašna luč.
"Gospoda,' je zastokal, "vidva ne vesta, kako nesrečnega sta me storila. Ah, povero! Jo j meni siromaku! Ah, santa Marija!"
V tem trenotku se je izprožil; roka mu je šinila za pas in naprej, in de Lux je padel kakor klada, z razparanim grlom. Istočasno je navalil Rinaldo na Bralna, ki j? hotel potegniti meč: zaman! Italijanovo bodalo mu je odprlo trebuh, od spodaj navzgor. De Brain se je zrušil.
"Na pomoč!" je zaječal. "Oh, podleža! Moril—!"
Preden je utegnil končati, mu je zadal Rinaldo sunek v prsi, ki ga je ubil na mestu. Morilec se je vzravnal, širek nosnice, kakor bi lokal vonj krvi, in se tiho smejal ob pogledu na Concinija.
Maršal je klečal Luxu na prsih in suval slepo, kamorkoli je padlo; krvoločna besnost je divjala v njem. Mrtvečevo lice je bilo zgolj še rdeča rana . . . Ko je nasitil svoj gnev, je prijel truplo za lase, vlekel ga do reke in ga sunil z nogo. Po gospodarjevem zgledu je privlekel tudi Rinaldo svojo žrtev . . . Drugo za drugim sta štrbunknili trupli v vodo, plavali зе nekaj časa, potapljali se in prihajali spet na vrh ter izginili nazadnje v globini.
Concini in Rinaldo sta se vrnila v dvorec ter se preoblekla. Maršal je živel eno tistih vročičnih ur, ko je človeku počitek nemogoč.
"Zberi ljudi!" je zarohnel. "še eno kožo hočem imeti nocoj, ko sem baš pri delu!"
"Aha!" je pisnil Rinaldo. "Čigavo neki?"
"Mari si pozabil?"
"Capestangovo!" je zaškripal Rinaldo, in zlovešč plamen se je obliznil v njegovem pogledu.
"Da! Topot potrebujeva vseh bojnih sil. Pojdi in skliči jih ter pošlji koga naprej, da si ogleda bojišče!"
Rinaldo je hitel v skupno spalnico, ki so jo imeli Concinijevi "ordinarci" v prvem nadstropju. Polnoč je bila že minila; toda po-
bi jači se še čuli in razpravljali oi brezuspešnem pohodu v Progar-sko ulico.
"Boj gospoda!" jih je pozdravil Rinaldo. "Piipravite in oborožite se, kar najbolje veste in znate. Nad merjasca gremo, ki utegne položiti marsikoga izmed nas. Ti pa, Montreval, ki si baš pripravljen, stopi naprej v gostilno k 'Velikemu Henriku' in pridi povedat, ali je merjasec v svojem brlogu!"
"Dobro je dejal Montreval. "Kdo ]e merjasec?"
"Capestang!" je viknil Rinaldo z glaso.m divjega zmagoslavja.
Pobijači so zagnali besen hu-ra ter se jeli oboroževati, nasi-pati smodnika v ponvice svojih
pištol ,oblačiti usnjate oklepe, zatikati bodala in pripasovati meče. Čez nekaj minut so stali zbrani na dvorišču, ne da bi bil kdorkoli v dvorcu opazil te izredne priprave. Tiho in nepremično so čakali maršala.
Minilo je četrt ure. Concini je prišel, oborožen kakor ostali, in četa je odkorakala iz dvorca. Naglo in oprezno so se pomikali po Tournonski ulici. Ko so zavili v Vaugirarsko, jim je prišel , naproti Montreval.
"Kako?" je vprašal maršal osorno.
"Kako!" je ponovil Montreval-' "Brlog je prazen! Merjasca m razočaranju.
(Dalje prihodnjič)
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
1876
1954

CAP'N EASY^
LETt W\AKE*CLEVELAND THE BEST HEARTBD LOCATION IN THE NATION/
BLAGOPOKOJNI
V
MICH
I*AND TNAT/NCLUDBS M ASHTABULA, СиУАНООА, f &EAU6A,LAKE AND * LORAIN COUNTIES.
JOZE ZALOKAR
Umrl <liie 30. decembra 1954, ter pokopan 3. januarja 1955 na pokopališču Highland Park v mavzoleju.
Rojen 8. marca 1876 v Sodinji vasi, župnija Žužemberk, Jugoslavija.
Podpisani se na tem mestu toplo zahvalimo za ven« e in cvetlice, s katerimi so lako lepo počastili dragega pokojnika.
Prav tako se zahvalimo za darove, za svete maše, kakor tudi za darove, ki so bili določeni v dobrodelne namene: tako za Cleveland Heart Fund, Adamičevo ustanovo in razna pevska društva.
Dalje topla zahvala vsem, ki so dali na dan pogi eba svoje avtomobile za prevoz na pokopališče, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pot.
Naša topla zahvala tudi Lodge No. 566 SNPJ, Progresivne Slovenke krožek št. 1, društvu Slovenec št 1 SDZ, ter društvu Oak Camp No. 159 WOW.
Naša zahvala za sožalje, bodisi pismeno ali ustmeno. Prav tako tudi vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za lepo vodstvo pogreba ter za vso tako prijazno postrežbo.
Še enkrat vsem navedenim prav iskrena hvala.
Žfl/fijoči ostali:
Pokojni zapušča tu v Clevelandu:
hrala JOHN ZALOKAR, ter sestri MARY MILNAR in TEREZIJO JANČAR Brat pokojnika HENRY ZALOKAR je umrl prod pur leti NEŽKA ZALOKAR, soproga PEPI poročena TEKAUTZ, hči ADOLPH TEKAUTZ, zet ADOLPH JOSEPH TEKAUTZ, vnuk
Cleveland, Ohio^ dne 8. februarja 1955.