b JSSSL [naroi uRiLHp ECO OIL QUE 03/4902440 »PILA Od I. go 1o. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor [ S PAR CELEIAPARK - CELJE v soboto, 23.10.2004 od 8h do 17h v nedeljo, 24.10.2004 od 8h do I2h GLAZIJA ■ CELJE v soboto, 23.10.2004 od 8h do 17h POPUST na celoten nakup* RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 Zlato priznanje za kakovost 2004 »NAJ« DESETINO RAKA KOT DRUG JE Stran 8 Stran 3 Okolje za okolje L • plačilo tudi do 12 obrokov TRsez Najboljše iz klasja. jnka©impex JE TUDI SELEKTOR Stran 9 GORICA JE JOKALA Stran 24 EKORG PRIBORIL FUNTE Stran 11 UVODNIK Rešitev je v znanju Bi biLi pripravljeni delati vsak dan pol ure več, če bi bil to pogoj, da obdržite službo? Najbrž bi. Zdaj, ko se v Sloveniji o možnostih podaljšanja delovnega časa šele pogovarjamo, večina ljudi pravi, da bi sicer delali več, a le za primerno plačilo, ko pa bi šlo zares, bi gotovo marsikdo razmislil, ali ima raje več dela in več dohodka ali več prostega časa in manj tolarjev. JANJA 1NTIHAR Vse več delodajalcev pravi, da je edina rešitev za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter s tem povezanega ohranjanja delovnih mest v podaljšanju delovnega časa za 120 ur na leto. Vendar - ali je daljši delovni čas res edina rešitev za večjo delovno učinkovitost? Slovenija ima že sedaj takšen delovni čas, kakršnega si prizadevajo uvesti nekatera tuja podjetja - to je 40-urni delovni teden, o čemer mnogi v razpravah (namerno?) molčijo. Dejstvo je, da je slovensko gospodarstvo čedalje manj konkurenčno, da produktivnost pri nas dosega le 47 odstotkov povprečja Evropske unije, vendar je hkrati tudi res, da so slovenski delavci že sedaj dokaj izkoriščeni. Delodajalci se do njih vse bolj obnašajo, kot da so repromaterial, za garanje dobijo razmeroma nizke plače, in tudi če bi delali pol ure ali celo uro več, se zadeve ne bi bistveno spremenile. Začasen uspeh bi morda bil, vendar na daljši rok konkurenčnosti ne bi povečali. Zato imajo prav tisti, ki trdijo, da je v našem gospodarstvu še vedno premalo znanja, da imamo zastarelo tehnološko opremo in da ne znamo pravilno organizirati dela. Zato bi bilo podaljševanje delovnega časa bolj slab posel, saj ob sedanji strukturi dobiček v podjetjih ne bil kaj prida večji, kot je sedaj. Ker pa je gospodarstvo z boljšim delom in tudi z odpuščanjem možnosti za dvig produktivnosti že izčrpalo, lahko dodano vrednost in konkurenčnost izboljša le še z večjim vlaganjem v inovacije in razvoj. Dejstvo je namreč, da Slovenija ne bo postala bolj konkurenčna na račun delavcev, ampak predvsem z uporabo sodobne industrije. Zato odgovor na vprašanje, ali podaljšati delovni čas, zahteva širšo obravnavo in konsenz med vsemi »vpletenimi«. Hitre odločitve so namreč praviloma tudi najslabše. Bolniki po kapi v Zdravilišču Laško Klub bolnikov s cerebro-vaskularno boleznijo celjske regije je v sodelovanju z Zdraviliščem Laško prejšnji teden organiziral skupno druženje s člani tovrstnega mariborskega kluba. Bolniki, vključeni v klub, so pred leti preživeli možgansko kap, ki je kljub vztrajni in dobri rehabilitaciji pustila določene zdravstvene težave. To pa ne predstavlja ovire, da člani kluba ne bi v življenju kazali velikih talentov in sposobnosti. Celjani so predstavili razstavo lastnih slik in izdelkov, za katero je dala pobudo članica kluba Tatjana lic. Poleg slik so na www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran Bi trideset minut rešilo Slovenijo? Podaljšanje delovnega časa za pol ure postaja vroča tema tudi pri nas -Sindikalisti odločno proti, delodajalci so za resni razmislek V nekaterih podjetjih so že poleti začeli glasno razmišljati, kako bi s podaljšanjem delovnega časa dvignili produktivnost in s tem konkurenčnost, kar bi jim omogočilo lažje ohranjanje delovnih mest. Iz idrijskega Kolektorja je pred dnevi prišel tudi uradni predlog, da bi se namesto 40 ur delovni čas podaljšal na 42 ur in pol na teden, kar na leto znese dodatnih 120 ur. In tako kot v Evropi je dolžina delovnega časa postala vroča tema tudi pri nas, mnenja o tem, ali bi pol ure dela več na dan rešilo Slovenijo iz prenizke produktivnosti, pa so si zelo različna. Med gospodarstveniki je predlog Kolektorja v glavnem naletel na ugoden odziv, v Združenju delodajalcev Slovenije so dejali, da bo treba z razpravo o tem počakati na zaključek evropske raziskave o delovnem času, sindikalisti pa so se predlogu odločno uprli. Izvršni sekretar v svobodnih sindikatih Gregor Mi-klič meni, da takšen predlog prinaša več dobička lastnikom in slabši socialnoekonomski položaj zaposlenim. »V Sloveniji se vprašanja delovnega časa lotevamo z levo roko. Naš tedenski de-lovnik je s 40 urami že zdaj med daljšimi v Evropi in po evropski direktivi pripada delavcu po 6 urah dela naj- manj dvajset minut plačanega odmora. Če ekonomisti menijo, da naši delavci premalo delajo oziroma da med delom preveč počivajo, so za to kriva vodstva, ki ne znajo dobro organizirati dela. Za našo državo je znano, da je delovni čas slabo organiziran, in prav tu so največje izgube,« pravi Miklič. Po njegovem zakon o delovnih razmerjih delodajalcem že sedaj nudi zadosti manevrskega prostora, saj omogoča neenakomerno razporeditev delovnega časa, začasno pre-razporejanje in tudi 56-ur-ni delovni teden, s tem da se mora v šestih mesecih povprečje ur izravnati. Miklič meni, da je predlog Kolektorja narejen preveč na hitro. Obljubljajo zgolj varovanje delovnih mest, ne pa ohranjanje proizvodnje, kot na primer v nemškem Siemensu, kjer so delavci pristali na podaljšanje delovnega časa šele potem, ko jim je delodajalec zagotovil, da tovarne ne bo preselil drugam še naslednjih deset let. »Pri nas takšnih ali podobnih zagotovil ni,« pravi Miklič, ki je prepričan, da je predlog o podaljšanju delovnega časa škodljiv in zato na nacionalni ravni gotovo ne bo sprejet. Saj ne gre, da bi delavci delali še več, za to pa ne bi dobili plačila, niti bi se jim to štelo v pokojninsko dobo. Izgubila bi tudi ogled postavili še fotografije, lesene dekorativne izdelke, prtičke, pletilske spretnosti in predmete, izdelane v delovni terapiji. Za vzorno organizacijo srečanja, ki se je nadaljevalo s turističnim ogledom Celja in Žalca, sta poskrbela predsednik kluba, ki sicer deluje že od leta 2000, Leopold Pere in Franc Oset. Zadovoljstvo vseh udeležencev pa je tudi vzpodbuda Zdravilišču Laško, kjer ima Klub bolnikov s ce-rebrovaskularno boleznijo celjske regije svoje klubske prostore, da v prihodnosti pripravi še več podobnih druženj in aktivnosti. JDM Fakulteta za logistiko vse bližje V ponedeljek je bil v Mariboru ustanovitveni akademski zbor nove fakultete za logistiko, ki je članica Univerze v Mariboru s sedežem v Celju. Senat Univerze v Mariboru je na novo pripravil študijske programe nove fakultete in jih uskladil z zahtevami bo-lonjske deklaracije. Študij na fakulteti bo visokošolski in univerzitetni, kar pomeni, da bo mogoče na fakulteti pridobiti tudi magistrske in dok- torske naslove. Nov program bodo v kratkem posredovali svetu za visoko šolstvo, ki ga bo obravnaval na novembrski seji. Medtem bodo prihodnji ponedeljek v Celju ustanovili še senat nove fakultete, v petek, 29. oktobra, pa izvolili še dekana. Zdaj je že gotovo, da bo januarja objavljen razpis za vpis na fakulteto za logistiko, študij pa se bo začel, kot so napovedovali, jeseni 2005. Okolju prijaznejši Teš Minuli teden so v Termoelektrarni Šoštanj podpisali pogodbo s Siemensom, ki bo poskrbel za opremo petega bloka s plinskimi turbinami. Dobavitelja so v Tešu izbrali pred dvema mesecema, zaključen projekt pa bo pomenil bistven korak k zmanjševanju vplivov na okolje ter izboljšal položaj termoelektrarne na trgu, saj se bo znižala tudi cena električne energije na proizvedeno kilovatno uro. Sredstva za dobavo in montažo plinskih turbin, vrednost je ocenjena na 6,9 milijard tolarjev, bo Teš zagotovil delno iz lastnih in deloma iz drugih virov. Po načrtih naj bi prvo plinsko turbino zgradili do prihodnje pomladi, drugo pa predvidoma do jeseni leta 2007. US država, saj, kot predlagajo v Kolektorju, na dodatni delovni čas ne bi plačali davkov in prispevkov. Pridobili bi samo lastniki, ki želijo čim hitreje priti do čim večjega dobička. praznikov? Direktorji mnogih podjetij so predlog o podaljšanju delovnega tedna na 42 ur in pol že podprli, ali pa vsaj dejali, da bi ga bilo treba resno Marjan Mačkošek iz podjetja Štore Steel ugotavlja, da bosta morali tako Evropa kot Slovenija resno razmisliti o delovnem času, saj so mnoge panoge kljub nenehni avtomatizaciji delovnega procesa še vedno neučinkovite. Po njegovem rešitev ni mogoče poiskati samo v povečanju inovativnosti, saj ima,> vsaj po njegovih izkušnjah po skoraj tridesetih letih i nova-tivnega dela v železarni, tudi razvoj tehnologije svoje meje, ki se jih ne da prestaviti. Bi pa, meni Marjan Mačkošek, do enakega učinka kot s podaljšanjem delovnega časa, lahko prišli še na kakšen drug način. »V Sloveniji bi morali tehtno razmisliti o vprašanju dopustov in številu praznikov. Če bi jih zmanjšali, bi bil vpliv na produktivnost enak ali pa še večji, kot pa s podaljšanjeml delovnega časa,« pravi Mačkošek. JANJA INTIHAR Za plačilo tudi 10 ur Večina mimoidočih na celjskih ulicah je pripravljena delati pol ure dlje na dan, a le pod pogojem, do se bo to poznalo tudi v njihovih denarnicah. Danica Klepej: »Že sedaj moramo delati več kot osem ur na dan, tako da sprememba delovnega časa ne bi prinesla nič novega. S pol ure daljšim delovnim časom pa na produktivnosti po mojem mnenju ne bi pridobili veli- Janko 1\irnšek: »Nič nimam proti podaljšanju delovnega časa za pol ure. Kar se mene tiče, lahko delamo tudi deset ur dnevno, a le če bo to tudi ustrezno plačano.« Nina Hrastnik: »Sem za daljši delovni čas v trgovinah, ker bi s tem pripomogli k oživitvi celjskega mestnega jedra. Takšen predlog se mi zdi zelo smiseln in zagotovo bi se splačalo poskusiti.« Janko Cahon: »Če bodo te pol ure tudi ustrezno plačali, ni nobenega problema. Nikakor pa se ne strinjam s podaljšanjem delovnega časa, če bodo plače ostale tako nizke, kot so sedaj.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN V Socki nič več raka kot kje drugje Rezultati raziskave pomirili krajane, lesena ograja pa (jih je) znova razburila Konec prejšnjega leta smo lediji začeli veliko pisali tem, da je v obdobju od la 1981 do leta 2001 v Socki idpovprečno število ljudi mrlo zaradi raka. Kriva aj bi bila hmeljišča, saj so kropiva zaradi kotline, v akršni leži Socka, dolgo isa ostajala v ozračju in t nabirala v prsti. Pred kra-in zaključena analiza Za-oda za zdravstveno vars-io Celje teh domnev ni podila, vendar pa ta podaji krajanov bistveno ni po-liril, saj jih v zvezi z »afe-I rak« muči še nekaj za-ev. Najbolj moteča se jim še řdno zdi lesena ograja oko-^emljišča, na katerem je 9 pred leti nasad hmelja, fmljišče sta namreč odkupa in zaradi reje konj ogra-Ba domačina. Nekatere krame ograja moti zato, ker redvidevajo, da sta sama naumila afero zato, da bi ce-|eje prišla do omenjenega lastništva (čeprav je bil nakup izveden že dolgo pred izbruhom afere), le redke posameznike pa zares skrbi cestna varnost. Na zboru krajanov v začetku letošnjega leta (ki je bil sicer večino časa neokusno podoben linču sokrajanke, op. p.) so zadolžili občino, naj sproži potrebne postopke za odstranitev ograje, »vendar pa se do danes še ni prav nič premaknilo,« pravi Gabrijel Omerza, ki je tudi v torek vodil zbor krajanov. »Sedaj smo občini postavili rok, naj v najkrajšem možnem času vsaj na najbolj kritičnem odseku opravi začasno prestavitev ograje, predsednik krajevne skupnosti pa se je zavezal, da bo uredil zadeve glede povezovalne ceste, ki pelje mimo ograjene parcele. Več o minulem zboru zaenkrat še ne bi govoril, saj bomo v naslednjem tednu pripravili ustrezno izjavo za javnost,« je še dodal OBELEZITEV DNEVA MRTVIH POČASTITEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOM faestna občina Celje se vsako leto, pred 1. novembrom - dnevom mrtvih, poleg spominskih komemoracij, spomni tudi umrlih častnih meščanov. Ti meščani so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj. Fedor Gradišnik. Blaž Pristovšek. Fran Roš, Janko Orožen nFrancKač. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo, 27. oktobra 2004, ob 12. uri obiskali vse grobove na Mestnem pokopališču Celje in prižgali sveče. OBELEŽITEV DNEVA MRTVIH NA GROBIŠČIH IN SPOMINSKIH OBELEŽJIH V MESTNI OBČINI CEUE Ob dnevu mrtvih bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih gro-itek, 29. oktober 2004, ob 11. uri: polaganje venca s krajšim Gledališki trg), petek, 29. oktober 2004, ob 12. uri: MESTNA OBČINA CEUE - 21. oktobra ob 17. uri pri spominskem obeležju V. Prekomorske brigade, organizator MČ SI. Šlander in KO ZB SI. Šlander ■ 29. oktobra ob 10. uri Stranice ob spomeniku talcev, organizator OZ ZB N0B Celje, občina Zreče in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev • 29. oktobra ob 11. uri pri spominskem obeležju v Škof ji vasi, organizator KO ZB Škotja ' vas in OŠ Vojnik I 29. oktobra ob 11. uri v Šmartnem v Rožni dolini pri spomeniku ob kulturnem domu. ; organizator KO ZB Šmartno v R. dolini in OŠ • 29. oktobra ob 11.15 pri spominskem obeležju pri OŠ Polule, organizator KO ZB Pod gradom in OŠ F. Kranjca na Polulah S 29. oktobra ob 16. uri pri spominskem obeležju pri gasilskem domu Trnovlje, organi-. zator K0 ZB Trnovlje ■ 29. oktobra ob 17. uri odkritje spominske plošče na Domu krajanov Ljubečna, organi- • zator KO ZB Škofja vas in OŠ Ljubečna. QPČINA ŠTORE 29. oktobra ob 12.uri na Upi pred OŠ ob spominskem obeležju, organizator KO ZB Štore « OŠ Štore in ob 16. uri na Svetini pri spomeniku, organizator KO ZB Štore. OBČINA VOJNIK r 29. oktobra ob 9.30 uri pri spomeniku v Novi Cerkvi, organizator KO ZB Nova Cerkev in OŠ Nova Cerkev ' 29. oktobra ob 10. uri na Oobrotinu pri spominski plošči • 29. oktobra ob 10.30 pri spomeniku na Veliki Ravni, organizator KO ZB Nova Cerkev in OŠ Socka • 29. oktobra ob 11.30 uri pri spomeniku v Vojniku, organizator KO ZB Vojnik in OŠ OBČINA DOBRNA 29. oktobra ob 12. uri na Paškem Kozjaku pri spominskem obeležju 28. oktobra ob 11.00 uri pri spomeniku v Dobrni, organizator KO ZB Dobrna in OŠ Omerza, saj tudi tokrat o zboru krajanov niso obvestili novinarjev. Posredno še o raku Sporočilo za javnost pa je že pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje. »Rezultati opravljene analize ne kažejo na izrazitejšo obolevnost in umrljivost v Socki,« je bil jasen prim. dr. Ivan Eržen, direktor zavoda, »vendar je zaradi izredne majhnosti opazovanega območja tudi nezanesljivost ugotovitev velika, četudi je bil čas opazovanja dokaj dolg. Mogoče je bilo opraviti le primerjavo z drugimi območji in na osnovi tega sklepati, ali je zaskrbljenost utemeljena, domneve o vplivu škodljive izpostavljenosti prebivalcev Socke kemičnim sredstvom, ki so jih uporabljali pri pridelavi hmelja, pa ni bilo mogoče preveriti, saj za to manjka- jo nekateri ključni podatki.« Dr. Eržen je še zaWjučil, da nadaljnje raziskovanje na tem območju ni smiselno. Če pa se bo ministrstvo za zdravje vendarle odločilo poglobiti raziskavo, predlaga, da bi vanjo vključili območja, ki po številu prebivalcev niso bistveno večja od Socke, hkrati pa bi vanjo pritegnili ljudi, ki so poklicno izpostavljeni proučevanim kemičnim snovem. Opravljena analiza je pokazala tudi, da v letih 1981 do 1996 za rakom ni umrlo 35 ljudi, kot je razvidno iz cerkvenih evidenc, pač pa štirje manj. Delež umrlih za rakom je znašal 27,4 odstotka, kar je sicer več kot 25,7 odstotka, kot je znašalo slovensko povprečje v letu 2001, vendar so razlike soraz no majhne in so lahko posledica razlik v starostni strukturi prebivalcev, je še zapisano v raziskavi. ROZMARI PETEK Gabrijel Omerza (levo), ki je vodil tudi zadnji zbor krajanov, n zadovoljen z delom občine Vojnik. Celje brez nadomestnega festivala Se slovensko pravno priznanje Na tridesetih Dnevih slovenskih pravnikov, ki so potekali minuli teden v Portorožu, so med drugim podelili tudi priznanji za mladega pravnika. Eno je dobila Katja Plauštajner s Prekorij. Katja Plauštajner je marca zmagala na tekmovanju European Law Moot Court Competition kot t. i. generalna pra-vobranilka (advocate general) v Luksemburgu. Gre za mednarodno tekmovanje v poznavanju evropskega prava s pomočjo simuliranega sodišča ali t. i. moot courta. S tem si je priborila tudi omenjeno priznanje na dnevih pravnikov, a po priznanje ni mogla priti. Čeprav je Katjo že takoj po osvojeni zmagi na tekmovanju k sodelovanju povabilo nekaj odvetniških pisarn, ki se ukvarjajo predvsem z evropskim pravom, se je Katja raje odločila za nadaljevanje študija. Tako je trenutno na študiju na Harvardu v Združenih državah Ámerike. ŠO Po letošnji izgubi Festivala slovenskega filma, ki se je lani vrnil v Celje, so na Mestni občini Celje izjavili, da ne bodo vrgli puške v koruzo. Celje je filmsko mesto, kar navsezadnje dokazuje tudi dolga tradicija Tedna domačega filma, so dodali in napovedali, da bodo najverjetneje sredi oktobra pripravili pregled filmske ustvarjalnosti na področju bivše Jugoslavije, ki jo bodo poimenovali Balkan ekspres 2004. Predstavili naj bi filmsko produkcijo iz tega prostora, ki je nastala od leta 2000 do danes. To bi bil tudi osnova za festival balkanskega filma, ki naj bi ga organizirali v prihodnjih letih, so napovedali. Tri milijone tolarjev, ko- likor je MOC nameravala nameniti za Festival slovenskega filma, so nameravali preusmeriti v letošnji pregled filmske ustvarjalnosti. Zdaj je znano, da nam je Ljubljana odnesla Festival slovenskega filma, da pa s kakšnim nadomestnim festivalom v Celju ne bo nič. Roman Repnik, koordinator za odnose z mediji v Mestni občini Celje zdaj pravi, da v Celju ni posebnega interesa, da pa tudi občina nima ne kadrov ne ljudi, ki bi resno pristopili k organizaciji in bili zato usposobljeni. Roman Repnik še dodaja, da so odprti, da so predlagali možnost in se pogovarjali z dosedanjimi kandidati. Ob tem dodaja, da ne Borut Kramer ne Bojan Vi-vod, ki upravljata z Mestnim kinom Metropol oziroma s kinom Union, nista pokazala resnega pristopa. Hkrati pa Repnik opozarja tudi na to, »da bi bila organizacija festivala izjemno draga in da je težko dobiti filme. Pregleda filmske ustvarjalnosti na področju bivše Jugoslavije letos ne bo, za naslednje leto pa je vse možno.« Kramer in Vivod trdita, da na to temo Mestna občina Celje ni sklicala nobenega uradnega sestanka. Bo pa Mestni kino Metropol soorganizator festivala lezbičnega in gej filma in Celje bo eno od prizorišč tega decembrskega festivala. Na Festival slovenskega filma, ki bo med 6. in 10. novembrom, pa bo treba v Cankarjev dom v Ljubljano. SIMONA BRGLEZ Poročilo o histoloških vzorcih v naslednjih dneh Ko je Okrožno državno tožilstvo Celje zaradi dveh primerov nepregledanih histoloških vzorcev v celjski bolnišnici zoper tri zdravnike vložilo dva obtožna predloga, je vodja tožilstva Ivan Žaberl povedal, da kljub številnim urgencam preiskava preostalih vzorcev pri komisiji Zdravniške zbornice Slovenije še ni zaključena. Javno okrcanje zbornice s strani tožilstva je očitno pomagalo, saj naj bi bilo, kot smo izvedeli v Zdravniški zbornici Slovenije, celotno poročilo o vzorcih (gre predvsem za 12 dvomljivih vzorcev, ki jih pregledujejo ekspertne skupine zbornice) zaključeno v naslednjih dneh. Kdaj natančno, nam sicer še niso vedeli povedati, so pa obljubili, da bodo o izsledkih ekspertnih komisij, javnost obvestili takoj, ko bo poročilo v celoti zaključeno. AMS DOGODKI Vse se je začelo s čebelami Po duši in srcu je bil vedno kmet in kmet je še da-i, le da se njegovi kmetiji v Zgornjih Trebčah danes reče ekološka. Martin Šmalčič, ki je tudi velik ljubitelj ve in vsega, kar se v njej lepega in dobrega nahaja, je tudi človek, ki je že zelo zgodaj začel razmišljati o tem, kako pridelati hrano, ki bo zrasla v čistem okolju, brez škodljivih kemijskih dodatkov in ki bo človekovemu zdravju prijazna ter čutilom prijetna. V ekološki pridelavi je videl tisto prihodnost, ki se ji danes reče sedanjost, obremenjena z neštetimi vprašanji in problemi ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Sicer pa je Martin Šmalčič v svojem življenju počel marsikaj, med drugim je kar četrt stoletja delal v gostinstvu. V gostinstvo je delno vpet še danes, ko je njegova kmetija odprta tudi za turiste, takšne, ki jim vseeno, kaj bodo dah v usta in kako bodo postreže-ni, pri tej dejavnosti pa ima posebno vlogo njegova že- t Nevenka. V sedemdesetih letih, ko je bil še mlad fant, mu je oče kupil majhno zapuščeno kmetijo v Zgornjih Trebčah, da se ne bi Šmalčičeva domačija v Podsredi delila dvoje, med dva sinova, brata. Martin je svojo kmetijo najprej temeljito očistil in leta 1977 že zasadil prve trse; nastal je prvi, nato drugi in tretji vinograd. Danes so vinogradi na poldrugem hektarju površin, prav toliko je sadovnjakov, """*■" na enem hektarju zemlje, ki jo ima v najemu, pa je nasad aronije, prastare grmovnice, ki so jo naši predniki iz Južne Amerike v Evropo pripeljali pred tristo leti. Ta rastlina je bila nato nekaj časa pri nas pozabljena, danes pa je zaradi svojih zdravilnih učinkov spet izredno čislana, saj je najmočnejši naravni antioksidant med plodovnicami. V sklop Šmal-čičeve ekološke in turistične kmetije sodi tudi zele-njavno-zeliščni vrt, Martin je tudi zelo cenjen čebelar. Pravzaprav so bile čebele »krive«, da sè je začel ukvarjati z ekološko pridelavo hrane. Njegov oče je bil čebelar in tako ima tudi Martin Šmalčič že več kot dvajset let približno petindvajset čebeljih panjev. »Čebele zahtevajo čisto, neoporečno okolje in ko se začneš enkrat ukvarjati s njimi, začneš tudi naravo drugače opazovati, jo spoznavati in tako sčasoma prideš do bo- gatega znanja o zdravilnih in drugih zeliščih, o koristnosti zelenjavnih vrst, seveda ob zavedanju, da mora vse to rasti na zdravi zemlji. In tako se je Šmalčičeva kmetija že leta 1998 vključila v ekološki nadzor, Martin Šmalčič pa je bil pobudnik za ustanovitev društva, v katerem bi se srečevali enako misleči kmetovalci, ki so jim ponudili roko in vso podporo strokovnjaki v pospeševalni službi celjskega kmetijskega zavoda, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Tako je pred šestimi leti nastalo Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica s sedežem na Tr-noveljski cesti 1 v Celju, leto pa zajema območje celotne savinjske statistične regije in koroško regijo. Martin Šmalčič je postal prvi predsednik in predsednik je še danes, ko je v združenje vključenih že dvesto aktivnih in sto malo manj aktivnih kmetij. V združenju se odvijajo strokovna predavanja, izobraževanja, to je mesto za reševanje številnih težav. »Imamo srečo, da smo k sodelovanju pritegnili izvrstnega strokovnjaka, dipl. ing. kmetijstva Mitjo Zupančiča, ki je tudi strokovni taj- zavodu nudijo vso podporo glede znanja, logistike, financ...«je zadovoljen predsednik Martin Šmalčič. Na Šmalčičevi ekološki in izletniški kmetiji v Zgornjih Trebčah pridelujejo grozdje in vino, sadje in sokove iz sadja ter suho sadje, med in medene izdelke, kis, žganje, na vrtu uspevajo zelišča, čaji, dišavnice in zelenjava. Vedno bolj je cenjen tudi program poslovnih daril, ki je prav tako zasnovan na vsebinah iz ekološkega programa. Za svoje pridelke in proizvode ima Šmalčičeva kmetija certifikat vseslovenske blagovne znamke Biodar, torej je vse pridelano s preverljivim poreklom. V ekološki kmetijski pridelavi in predelavi vidi pravo prihodnost ter veliko poslovnih ter prodajnih priložnosti tako na evropskem kot domačem trgu, kjer bodo potrebe in zahteve po ekološko neoporečni hrani vse bolj očitne v turizmu, zlasti zdraviliškem, ter nasploh v gostinstvu. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Na splet po nasvet Na spletnem naslovu www.tosemjaz.net je mladim na voljo nova tema: Tu sem jaz. Sijem od zdravja. V soboto, na sam svetovni dan hrane, so zaživele nove strani spletne svetovalnice za mlade v okviru projekta, ki so ga v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zasnovali pred tremi leti pod imenom To sem jaz. Gre za nov tematski sklop, ki je namenjen zdravemu prehranjevanju in promociji zdrave hrane, gibanju in telesni samopodo-bi mladih. Če je bil prvi sklop (Ljubezen je v meni) namenjen ljubezni in spolnosti in naslednji oblikovanju pozitivne samopodobe mladostnika (Verjamem vase), so tokratne vsebine pod naslovom Sijem od zdravja prav tako tesno povezane z vsakdanjimi težavami in vprašanji mladih v obdobju odraščanja. Vse novejše raziskave namreč opozarjajo, da se mladi nepravilno prehranjujejo, da je vedno več takih, ki so prepričani, da so predebeli, kar pogosto vpliva na njihovo samopodobo. Motnje prehranjevanja z vsemi hudimi posledicami (anoreksija, bu-limija ...) so tudi pri nas v zaskrbljujočem porastu, zlasti pri dekletih. Kot smo lahko slišali na četrtkovi novinarski konferenci v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je projekt To sem jaz v dobrih treh letih obstoja presegel vsa pričakovanja snovalcev in oblikovalcev, saj je postal svojevrsten spletni poligon za mlade z vseh koncev Slovenije. Vodja projekta To sem jaz, Ksenija Lekič, univ. dipl. nov., je med drugim postregla s podatki iz raziskave Eurobaro-meter, ki je zajela države EU-25 in tri države kandidatke. Med drugim je bilo v raziskavi ugotovljeno, da je internet med slovenskimi otroki zelo razširjen, saj je kar 58 odstotkov anketiranih odraslih izjavilo, da ga njihov otrok uporablja. Slovenija se tako ob Estoniji in Češki uvršča v skupino najrazvitejših držav, kot sta Švedska in Danska. Obiskovalci spletnih strani www.tosemjaz.net so mladi vseh starosti, zdaj se na tem priljubljenem spletnem mestu srečujejo tudi že enajst-letniki. »V obdobju treh let in pol so naši svetovalci mladim odgovorili na 5.400 vprašanj, povezanih s težavami odraščanja. Trenutno je v skupini spletnih svetovalcev 24 strokovnjakov, ki prihajajo iz različnih ustanov in vsi delajo v projektu brezplačno. Na vprašanja o problematiki zdrave prehrane, gibanja in telesne samopodobe odgovarja osem svetovalcev. Koristi spletne svétoval-nice za mlade so predvsem anonimno in brezplačno svetovanje, hiter dostop do strokovnjakov, ni čakalnih dob, hitra odzivnost, konkretni nasveti in vpogled v izkušnje vrstnikov,« je med drugim povedala Lekičeva. Nezadovoljni s svojo težo Spletna svetovalnica, ki je doslej obsegala 1.700 strani. ALEA Inženiring d.o.o., Glavni trg 12,3000 Celje tel.: 03/ 428-27-10, fax: 03/ 490-07-60 Transakcijski račun 90672-0000028676 e-mail: alea.celje@siol.net I. Alea inženiring, d.o.o. nudi vsem samostojnim podjetnikom, malim ter srednjim gospodarskim družbam kompletno vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva. II. Oddamo v najem več pisarn: - na Filipovem trgu v Žalcu - na Glavnem trgu 12 v Celju V. Odkupujemo terjatve in iščemo verige za verižne kompenzacije. VI. Oddamo v najem enosobno stanovanje v Miklošičevi ulici v Celju. Informacije na telefon 03 428 27 IO, 031 343 913 letno beleži že več kot 72 tisoč obiskov in približno 250 obiskov na dan. Nov vsebinski sklop z naslovom Sijem od zdravja je spletno svetovalnico okrepil z dodatnimi dvesto stranmi, je povedala mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., specialistka šolske medicine in strokovna skrbnica mladinskega projekta To sem jaz, ter nanizala vrsto ugotovitev. »Raziskave med več kot 4 tisoč dijaki v celjski regiji kaže, da med tednom redno zajtrkuje slaba polovica mladih, kosilo jih redno uživa le 40 odstotkov, neredno pa večerja kar 75 odstotkov deklet. Namesto klasičnih obrokov hrane velikokrat uživajo prigrizke, ti pa so največkrat preslani, pre-sladki, premastni in vsebujejo premalo vitaminov, mineralov in balastnih snovi. S svojo telesno težo je zadovoljnih samo 58 odstotkov dijakov, četudi strokovno opravljene meritve kažejo, da je primerno hranjenih kar 80 odstotkov srednješolcev. Z novimi vsebinami žehmo doseči večjo osveščenost o pomenu rednega prehranjevanja in modrega izbiranja hrane, jih motivirati za izbiro takšne gibalne dejavnosti, ki jim je v veselje.« O prehranskih navadah mladih in njihovih slabih vzornikih, odraslih osebah, je govorila tudi Eva Dolni-čar Šivic, dr. med., specialistka pediatrije iz Zdravstvenega doma Žalec, ki prav ta- ko opozarja: »Vse manj naj| | nikov in še manj najstnieji zadovoljnih s svojo postavi in težo. Želijo biti suhi ko manekeni in manekenke - ii to za vsako ceno, svojo sre čo pa pogojujejo s telesnin videzom.« O izsledkih razi skav o prehrani in gibanju med mladimi in odraslimi^ Sloveniji je Mojca Gabrijel čič Blenkuš, dr. med., predstojnica centra za promori jo zdravja na Inštitutu za va rovanje zdravja Republiki Slovenije, med drugim po vedala: »Kar se tiče najstnic, bi bilo potrebno zmanjšati vsf socialne pritiske okolja, po* vezane s pretirano vitkostjol' Ob novih že omenjenil spletnih vsebinah so izšla tud tiskana komunikacijska gra diva, namenjena najstnikon in učiteljem. Za prijetno pri senečenje in popestritev Če trtkove novinarske konferen ce na Zavodu za zdravstvenu varstvo Celje pa so poskrbeli učenci zadnjega letnika Srednje gostinske šole iz Celja, ki so predstavili pisano paleto zdravju prijaznih i® očem všečnih prigrizkov i" dovohli tudi njihovo poku-šino. J MARJELA AGREŽ 90,6 95,1 95,9 100,3 TEMA TEDNA Na kmete pa že ne! Svobodna izbira zdravnikov na papirju - Na podeželju jih je premalo - Slabi obeti za prihodnost V Sloveniji je vsaj 800 [ravnikov premalo. V pov-rečju so starejši od 50 let, & pomeni ne le vse več »kojitev, temveč tudi več ilezni. Tako kot sicer pri jtarajočem prebivalstvu. Po-lanjkanja zdravnikov ne lorejo razrešiti niti v bol-išnicah, kaj šele v osnovan zdravstvu. Najbolj pri-ideti so odročni kraji, ki ijih mladi zdravniki na da-Ě izogibajo. A jutri bo še abše. Celjsko območje sicer ne di med regije, kjer je po-anjkanje zdravnikov najbolj leče, a prvi znaki, ki naka-ijejo krizo, so se že pojavi-Navkljub statistično še ved-ugodnim povprečjem. Najslabše v Šentjurju V Sloveniji smo si zastavili da bi en splošni zdravíc skrbel le za 1.700 odrali prebivalcev (starejših od let). Tako imenovani mi- malni standard je postavljen 2.150 prebivalcih. Na Celjem območju morajo za naj-č prebivalcev skrbeti na ob-očju Šentjurja (2.495), sle-jo Velenje z 2.467 in Žalec 2.148 prebivalci na zdrav-ka. Zanimivo je prav na re-l lestvice Šmarje s 1.540 pre-valci na zdravnika in šele item Celje s 1.837. Ostale »ravne enote oziroma nravstveni domovi so nekje [mes (Mozirje 1.908, Laško .980, Slovenske Konjice .982). I Razmerja so drugačna, če ppoštevamo vse prebivalce in pe samo odraslih. V tem připeru so razmere najbolj igodne v Celju, kjer en zdrav- nik v osnovnem zdravstvu skrbi za 1.632 prebivalcev, najslabše pa je v Mozirju (2.444), sledi Šentjur (2.392), Velenje (2.114), Žalec (2.112), Laško (1.968), Slovenske Konjice (1.914) in Šmarje (1.750). Ciljni standard je v tem primeru 1.650 vseh prebivalcev na zdravnika, minimalni pa 2.100. Kot opozarja mag. Tadeja Kopač Vidmar, univ. dipl. ekon., ki vodi statistično dejavnost v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, so podatki izračunani glede na število ur, ki jih zdravniki opravijo v splošni medicini oziroma celotnem osnovnem zdravstvu. Pri tem pa ne upoštevajo začasnih odsotnosti zaradi bolezni ah izobraževanja. To pa je prva zanka. Statistični zdravniki Zdravstvena postaja Rogaška Slatina sodi v okvir Zdravstvenega doma Šmarje. Tam je po zbranih podatkih razmerje med številom zdravnikov in bolnikov naravnost idealno. Od kod potem izjava vodje slatinske postaje Mateja Slivnika, dr. med., da je »situacija dobesedno kritična«? Preprosto. V tej zdravstveni postaji so res zaposleni štirje splošni zdravniki, vendar sta bila dva zaradi bolezni odsotna več mesecev, ena od zdravnic pa je odšla septembra na študijski dopust, ki mu bo sledil še porodniški. Prihodnje leto pričakujejo upokojitev dveh zdravnikov. Kaj potem? Direktor ZD Šmarje Janko Čakš, dr. med. : »Letos smo objavili že 3 razpise za zaposlitev novih zdravnikov. Pri- GARANT d.d. Polzela UKir Industrijska prodajalna Polzela Oni IVI IVI Tel. 03 7037130,7037131 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI "AVLJIV PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB OLJKA • Znižanje regalov « programa G-2000 o"sgp"o, g we •Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za g °2 JT opremo dnevnih sob OLJKA z dostavo in montažo Informacije po telefonu: '30 K popust na I. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mize, 03'70 37 130 "ttialniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mizel E-ma! Mo§gàrant.si ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob Internet: www.garant.si javila se je samo ena zdravnica. Ko smo ji že napisali sklep o zaposlitvi za nedoločen čas, sije premislila. Sedaj pripravljamo nov razpis ...«A obeti so slabi. Zaenkrat si pomagajo z nadomeščanjem zdravnikov v Rogaški Slatini z zdravniki iz Rogatca, Šmarja in Kozjega, pa tudi oba zasebnika s koncesijami pomagata. Pač gasijo požar. Občina jim pri tem ne more kaj prida pomagati, pravijo, saj med mladimi ni zanimanja za štipendije, ki bi jih krajevno vezale. Konjiška izkušnja je drugačna. Občinske vzpodbude Na območju konjiške upravne enote je pravzaprav dovolj splošnih zdravnikov, ki skrbijo za odrasle. V javnem zavodu jih je zaposlenih 6, poleg njih pa na območju delajo še trije zasebni zdravniki s koncesijo. Problemi nastajajo zaradi njihove razporeditve po občinah. Na celjskem območju skrbijo za zdravstveno varstvo odraslih v splošni medicini predvsem zdravniki v javnih zavodih. Teh je v regiji (vključno z Brežicami in Sevnico) 98, zasebnih zdravnikov pa 26. Zasebnikov je največ v Šmarju, 5, sledita Celje in Mozirje s po 4 zdravniki. Niti enega zasebnika ni v Laškem. No, v Vitanju so čisto zadovoljni, da sploh imajo stalnega zdravnika, med Konjicami in Zrečami pa prihaja do večnega prerekanja, kje bi naj kateri od zdravnikov delal oziroma imel koncesijo. Obe občini sta namreč privabili zdravnike tudi s stanovanji. Tako se sedaj dogaja, da se Konjičani vozijo za svojim zdravnikom v Zreče, Zrečani pa v Konjice. Še največ zapletov je bilo zaradi preselitve Aleksandre Kolar Kosevski, dr. med., iz Konjic, kjer je imela koncesijo poleg za medicino dela tudi za splošno medicino, v Zreče. Ker dela v splošni ambulanti v Konjicah sploh ne opravlja več, so v konjiški občini sprožili postopek odvzema koncesije (je v fazi reševanja pritožbe). S tem pa se, sicer ne polna, koncesija sprošča in vrata za novega zdravnika so odprta. Za zdravnika v Ločah. Dva ali nobeden? Na loškem območju živi preko 5 tisoč prebivalcev, 4.081 si je že izbrala svojega zdravnika. Največ v svojem kraju, ostali v Konjicah in Zrečah. Ker je loški zdravnik Božidar Paliljina, dr. med., pred upokojitvijo, bodo Ločani ostali brez zdravnika, če ne bo »nekdo« nekaj ukrenil. Direktor konjiškega zdravstvenega doma Marjan Berginc, dr. m mu med., je prepričan, da je to stvar občine, saj je Pahljina zasebnik s koncesijo: »Če bomo v zdravstvenem domu imeli kader, bomo poskrbeli tudi za Loče, sicer pa je to stvar občine.« Župan Janez Jazbec misli drugače: »Dokler imamo direktorja javnega zdravstvenega doma pričakujemo, da bo pomagal voditi tudi zasebno sfero.« Ker bi v Ločah radi imeli ne enega, ampak dva zdravnika (prostor za drugega je v novem centru Kračun), bi po kmečki logiki lahko poskrbela vsak za enega. Bojazen, da bi zaradi tega kateri izmed sedaj izbranih zdravnikov izgubil paciente, ob vsej njihovi preobremenjenosti ne bi smela biti odločujoča. Izbire pa ni Načelno imamo vsi pravico, da si izberemo svojega osebnega zdravnika. V večjih mestih, kjer je na voljo veliko zdravnikov, to še nekako gre, v manjših niti slučajno. Ni še dolgo tega, ko se je po pomoč pri izbiri zdravnika na našo redakcijo obrnila starejša gospa. Njena želja je bila preprosta: »S svojim sedanjim zdravnikom nisem zadovoljna in bi ga rada zamenjala. Mi lahko pri tem pomagate?« V zdravstveni postaji, ki je najbližja njenemu domačem kraju, delata dva zdravnika. Tisti, s katerim ni zadovoljna, in še eden, ki ima že veliko preveč vpisanih bolnikov. Novih ne more sprejeti. Gospa se je bila pripravljena voziti k zdravniku tudi v bolj oddaljen kraj. Pa tudi ni šlo. Zdravniki v okolici so preobloženi z delom in pacienti. Še »domačih« ne morejo več sprejemati, so potožili, kaj šele paciente od drugod ... Gospe, ki je želela zamenjati zdravnika, ni bilo mogoče pomagati. Ker preprosto ni »prostih« zdravnikov. Naj bo ve-oktober 2004 - sela, da sploh ima svojega zdravnika ... Pa smo spet pri osnovnem vprašanju: kako privabiti zdravnike v odročne kraje? Brez rešitve Štipendije, stanovanja, urejeni delovni prostori. Pogosto tudi to ni dovolj. Zavedajo se, da bodo preobremenjeni z delom, da bodo prepuščeni sami sebi, da bodo odmaknjeni od kulturnega in družabnega življenja v večjih centrih. Kamor jih tudi vabijo. Tako pač je, ker je zdravnikov v Sloveniji preprosto premalo. Vpis na obe medicinski fakulteti ne bo mogel niti približno nadomestiti vseh zdravnikov, ki se bodo v prihodnjih letih upokojili. Povrhu pa naj bi zmanjšali delo zdravnikov preko polnega časa na največ 8 ur tedensko (EU!). Izračunali so, da bi že samo zaradi tega v naslednjem desetletju rabili še 700 zdravnikov več. Uvoz zdravnikov? Zdravnike smo že pred leti »uvažah« iz takratnih drugih republik Jugoslavije. Potem so se pogoji za zaposlovanje zdravnikov iz tujine izredno zaostrili. Postopki za pridobivanje licenc za opravljanje zdravniške službe v Sloveni- ji, ki jih vodi zdravniška zbornica, so zahtevni in predvsem dolgotrajni - od nekaj mescev do dveh let. Zdravniška zbornica povprečno dobi letno 70 prošenj, odobri jih le 20. Ostali niso uspešni pri preverjanju znanja. Zdravstveni domovi so organizirani po upravnih enotah, za osnovno zdravstveno dejavnost pa so odgovorne občine, ki tudi podeljujejo koncesije zasebnim zdravnikom. Posledica so pogosta nesoglasja tako med posameznimi občinami kot med njimi in javnim zavodom. Kaj pa sedaj, ko so že začeli trkati na vrata (sicer bistveno manj od pričakovanj) zdravniki iz drugih držav Evropske unije, za katere pa veljajo dosti milejši pogoji? Pravzaprav lahko o sprejemu odloči kar delodajalec. Pričakujemo lahko zdravnike iz Poljske, Češke, Slovaške... Morda bo kdo med njimi zašel tudi v naše odročne kraje in upajmo, da bo vešč svojega dela ter da bo vsaj toliko obvladal slovenski jezik, da se bo lahko sporazumeval z bolniki. Ne, razlogov za optimizem pa res ni. BRANKO JERANKO MILENA B. POKLIC NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi O dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03) 42 88 119 GOSPODARSTVO Bojan Bevc -novi rešitelj steklarjev Banke upnice so za sanatorja hudo zadolžene steklarne izbrale pravnika iz Šentjurja, ki že 15 let dela v ZDA -Bevc o prvih ukrepih še ne želi govoriti Konec prejšnjega tedna so se v Steklarni Rogaška zgodile že nekaj časa napovedane spremembe v vrhu podjetja. Nadzorni svet je odstavil direktorja Davorja Šenijo (uradno je odstopil sam) in na njegovo mesto imenoval Bojana Bevca, 54-letnega diplomiranega pravnika iz Šentjurja, ki zadnjih petnajst let večinoma dela in živi v Združenih državah Amerike. Bevc se je takoj po imenovanju lotil dela, saj je že v soboto sklical vodilne ljudi v podjetju in se sprehodil po proizvodnji. Kakšni bodo njegovi prvi ukrepi, nismo mogli izvedeti, saj nam ga kljub številnim poskusom ni uspelo zvabiti k telefonu. Bojana Bevca so v steklarno pripeljale banke, ki so se kar nekaj mesecev trudile z iskanjem človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti vodenje močno zadolženega in s hudimi notranjimi spori obremenjenega podjetja. Da bi lažje vodil sanacijo, so ga imenovali tudi za predsednika uprave holdinga Rogaška Crystal, ki je od maja letos, ko je odstopil Emil Štukelj, deloval le z enim članom uprave. Neuspešni sanator na Hrvaškem Kdo sploh je Bojan Bevc? Ker so se v steklarni zopet zavili v molk in ponovno dokazali, da ne znajo komunicirati z javnostjo, nam je o njem uspelo izbrskati le nekaj »enostranskih« podatkov. Doma je iz Šentjurja, kjer je sicer veliko bolj znan njegov brat Mirjan, ki že vrsto let uspešno vodi Alpos. Nekdanji košarkarje med drugim delal v sistemu Slovenskih železarn, zadnjih petnajst let pa živi in dela v ZDA, kjer je preko svojega podjetja Adria Management sodeloval z mnogimi slovenskimi podjetji, med drugim tudi s steklarno. V domačih poslovnih krogih velja za dobrega menedžerja mednarodnega formata, s či- Steklarji še ne vedo, kakšno usodo jim je namenil novi direktor. mer pa se najbrž ne bi strinjali na Hrvaškem. Bevc je namreč tri leta vodil tudi sanacijo podjetja PIK Vrbovec. Za predsednika uprave tega podjetja s skoraj 2.000 zaposlenimi, ki je bilo včasih vodilno za predelavo mesa na območju bivše Jugoslavije, je na predlog hrvaškega sklada za privatizacijo prišel leta 2001. To je bil prvi primer, da so v sosednji državi vodenje domačega podjetja prepustili tuji menedžerski ekipi. Sodeč po pisanju hrvaških časopisov, so bili z Bevcem vse prej kot zadovoljni. Očitajo mu, da je namesto reorganizacije in pozitivnega poslovanja, podjetju PIK Vrbovec nakopal nove dolgove. V treh letih je sicer zmanjšal izgubo, vendar predvsem na račun prodaje nepotrebnega premoženja. Ob tem mu na Hrvaškem tudi očitajo, da je uprava, ki jo je vodil, za svoje delo dobivala zelo visoko plačo - na mesec naj bi znašala 80.000 dolarjev neto, po- leg tega pa je imela še 600.000 dolarjev letne ga bonusa. Avgusta letos so Bevca oziroma nje govo podjetje Adria Management odslovit vzrok pa naj bi bila zelo visoka izguba v let 2003. Novo kislo jabolko Kakorkoli, tisti, ki dobro poznajo razma v steklarni, pravijo, da je Bevc ugriznil v zel kislo jabolko in da je vprašanje, ali se v podjel ju sploh še da kaj rešiti. Ali misli resno, naj b se pokazalo predvsem po tem, kdaj se bo »po slovi!« od nekdanjega direktorja steklarne Da vorina Škrinjariča, ki od letošnjega januatja ko ga je nadzorni svet odstavil, vodi hčerinski podjetje Rogaška Les v Mestinju. Po prepriů nju mnogih je namreč prav Škrinjarič tisti," je v veliki meri kriv za današnje razmere steklarni. JANJA INTIHAI Je zbornico povozil čas? V celjski območni gospodarski zbornici upajo, da bo razprava o obveznem članstvu v GZS strokovna in podprta z argumenti - Članarino plačuje le manjši del članstva Direktor gospodarskega interesnega združenja Transport Emil Milan Pin-tar je pred enim tednom v državni zbor vložil pobudo za spremembo zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Združenje se zavzema za spremembe zakona v delu, ki določa obvezno članstvo v GZS. Če bo parlament predlog novele zakona zavrnil, v G1Z Transport sicer napovedujejo zahtevo po razpisu referenduma o vprašanju obveznega članstva, vendar že sedaj menijo, da ta ne bo potreben. Prepričani so namreč, da bo predlog o prostovoljnem in ne več obveznem članstvu v zbornici sprejet. Zaradi obveznega članstvo v GZS se je prah dvigoval že v preteklosti, nezadovoljni pa so bili (in so še vedno) zlasti v malih in srednjih podjetjih, kjer pravijo, da zbornica ne usklajuje več interesov svojih članov in da jih ne zastopa pred vlado in državo. Skratka, da sistem zbornične organiziranosti ne ustreza več potrebam sodobnega podjetništva. S takšno trditvijo se strinjajo tudi v kar nekaj podjetjih na Celjskem, kjer pravijo, da bi moralo biti članstvo v zbornici prostovoljno, saj bi bila tako odvisna od lastnega dela in trženja sto- ritev. Marsikje menijo, da je članarina previsoka glede na tisto, kar jim zbornica nudi, slišati pa je celo tudi izjave, da »predstavniki zbornice prodajajo le meglo in za naš denar potujejo po svetu.« Poleg takšnih kritičnih pripomb pa v večini podjetij, kjer smo spraševali o potrebnosti zbornice, še vedno menijo, da je treba GZS v sedanji obliko ohraniti in da je prav, da je članstvo obvezno, saj mora zbornica zagovarjati interese celotnega gospodarstva. Nujno pa jo bilo treba prevetriti. Tako meni tudi direktor območne gospodarske zbornice Celje Jože Pušnik. »Tudi v zbornici se zavedamo, da bi morali marsikaj spremeniti, vendar je gospodarstvo tisto, ki mora oceniti, kakšno institucijo hoče imeti in na kakšen, način želi preko nje uveljavljati svoje interese,« pravi. Nenavadno pa se mu zdi, da ob vseh puščicah, ki zadnje dni spet letijo na zbornico, nihče v gospodarstvu ne pomisli, da je kritika pravzaprav namenjena njim. »Mi, ki delamo v zbornici, smo samo servis. Odločitve in usmeritve sprejemajo organi zbornice, v katerih je skupaj kar 1.200 ljudi iz gospodarstva. Zakaj se nihče od njih ne odzove na napade?« se sprašuje Pušnik. Glede kritike, da zbornica dela predvsem za velike člane, Jože Pušnik meni, da članstvo v GZS zelo koristi malim podjetjem, vendar pa ta, na žalost, o njenih prednostih vedo premalo. »V pre teklosti smo res storili premalo za promocijo storitev, ki so na voljo našemu članstvu, poleg tega pa smo v javnosti tudi premalo razglašali, kaj vse delamo, da bi se razmere za gospodarstvo izboljšale. Mimogrede, zbornica je samo letos aktivno sodelovala pri pripravi več kot sedemdesetih zakonov,« pravi Pušnik. Zato upa, da bo razprava o obveznem oziroma neobveznem članstvu v zbornici predvsem strokovna in argumentirana in da bo vprašanje, ali bi zbornica s prostovoljnim članstvom lahko zastopala interese vsega gospodarstva, res skrbno pretehtano. Pa še na nekaj opozarja direktor celjske gospodarske zbornice. Od nekaj več kot 64 tisoč članic GZS (5 tisoč je članov celjske GZ) jih polovica ne plačuje članarine, ker jim to, glede na pravila o določanju članarine, ni potrebno. Od tistih, ki morajo plačevati članarino, pa je kar 28 tisoč takšnih, ki imajo le 3.000 tolarjev mesečnega pavšala. JANJA INTIHAR Županov sin na čelu Izbire Emil Štukelj ni več direktor laške Izbire, bo pa v podjetju še nekaj časa ostal kot zunanji svetovalec uprave. Nadzorni svet, v katerem tudi ni več Antona Guzeja in Jožeta Sadarja, je za novega direktorja imenoval Gregorja Rajha, sicer sina laškega župana. Engrotušu, ki je uradno ne kaj več kot 72-odstotni lastnik Izbire, je torej z zanimivimi kadrovskimi potezami in s premeteno igro z napovedano in potem odpovedano ponudbo za odkup delnic ljubljanskega Maximarketa, ki se ga je odločil prevzeti Mercator, vendarle uspelo zagotoviti pot, da si pridobi popolni vpliv nad tem laškim trgovskim podjetjem. Celjani so namreč prepričani, da bodo prej ali slej pridobili še preostale del- Se letos denar za bivše delavce Konusa Stečajni upravitelj Branko Djordjevič bo še letos sklical delitveni narok za konjiško podjetje Konus Holding, v celjskem Ingradu VNG, ki je šel v stečaj marca letos, pa bodo upniki, med katerimi je tudi 190 delavcev, na delitev denarja iz ste čajne mase morali počakati do prihodnjega leta. Terjatve nekdanjega 1.201 delavca Konus Holdinga, ki so jih prijavili v stečajnem postopku, znašajo 257 mili- jonov tolarjev. Za razdelitev bo na voljo 100 milijonov tolarjev. Ker večji del premoženja še vedno ni prodan, v celjskih svobodnih sindikatih, ki so prijavili terjatve za 663 delavcev, pričakujejo, da bo kasneje za upnike še več denarja, pri poplačilu pa bodo upoštevane tudi zakonske zamudne obresti. V Ingradu VNG prenos pre moženja na matično podjetje Ingrad Koncem, na račun katerega se bo v stečajno ma- so nateklo nekaj sredstev, še vedno ni končan. Bivši delavci imajo do podjetja kar veliko terjatev, saj so jih že v prisilni poravnavi, s katero je podjetje sprva hotelo rešiti svoje težave, prijavili za 140 milijonov tolarjev, njihove terjatve ob stečaju pa znašajo 107 milijonov tolarjev. Osemnajst delavcev, ki so bili v Ingradu VNG zaposleni vse do uvedbe stečaja, pa je prijavilo za 45 milijonov tolarjev terjatev. JI nice podjetja, ki si jih je Ma cator, ko se je bila najhujša bila za Izbiro, s pomočjo tedanji začasne direktorice Vere Mí ruša parkiral pri borzni družbi Publikum. Uredili naj bi tud zaplete z zemljiščem, ki gaji Izbira že pred časom kupi za gradnjo novega prodajne ga centra. V Kvitu spet stavkali Zaradi zamujanja z izplačilom avgustovskih plač so delavci celjskega Kvita, ki se ukvarja z izdelovanjem plinskih jeklenk in gradnjo kovinskih konstrukcij, v torek zopet ustavili stroje. Vodstvo podjetja je tokrat denar za plače zagotovilo najemom posojila. Kot je povedal direktor in solastnik Franc Čakš, ki ne razume tolikšne nestrpnosti delavcev, saj so s plačami zamujali le dva dni, imajo v Kvitu zadosti dela, te žave so le z zagotavljanjeffl tekočih sredstev. Kranjsko podjetje Ekovar, za katerega so kot podizvajalec delovali pri gradnji nove sejemske hale v Celju, jim namreč še vedno ni plačal 24 milijonov tolarjev, ki jim jih dolguje na račun opravlja nega dela. Zaplet že nekaj časa poskušajo rešiti preko investitorja, družbe Celjsb sejem, vendar pri tem niso ravno uspešni. [gtOll punim i mjMjsim vkusem GOSPODARSTVO Kongo vabi tudi celjska podjetja Ekonomski svetnik pri ambasadi Konga v Parizu Adam Dibovilou je prejšnji leden v Celju vabil podjetja {[neposrednim naložbam v ivojo državo. Pobudnik obi-ka je bil Frankofonski polovni forum za Slovenijo, d ima sedež v Celju, njegova osnovna naloga pa je pomoč slovenskim podjetjem pri navezovanju in krepitvi poslovnih stikov na francosko govorečih območjih po vsem svetu. Adam Dibovilou je celjskim gospodarstvenikom predstavil priložnosti za sodelovanje s Kongom, s katerim ima naša država zelo slabo razvito blagovno menjavo. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je lani dosegla skromnih 334 tisoč do-arjev, v letošnjem prvem kvartalu pa so slovenska podjetja v Kongo izvozila za 13 tisoč dolarjev blaga in storitev, uvoz pa je povsem zamrl. Kot je poudaril Dibovilou, so v Kongu zainteresirani za vse vrste naložb. Država ima namreč zelo slabo razvito industrijo, ima pa ogromno naravnega bogastva, zlasti nafto, zlato, dia- Adam Dobovilou (drugi z leve) je obiskal Cetis. Aero, Emo ETT in Kili, v celjski območni gospodarski zbornici pa je ob pomoči predsednika Frankofonskega foruma Florenta Sambe, direktorja zbornice Jožeta Pušnika in Anteja Milevoja iz GZS predstavil Kongo še nekaterim drugim podjetjem. mante, železo, magnezij in les. Ker so trenutno v velikem razvojnem zamahu, ki ga poleg Francije podpira še Svetovna banka za obnovo in razvoj, si tujih vlagateljev želijo tudi pri gradnji cestnega omrežja in stanovanj. »Naša država je odprta tako za majhna kot za velika podjetja, ki jim poleg stabilnega političnega režima in stabilne nacionalne valute zagotavljamo tudi ugodne davčne olajšave,« je dejal Dibovilou in poudaril, da bi lahko bil Kongo za slovenska podjetja zanimiv tudi zato, ker predstavlja gospodarsko križišče tega dela Afrike z več kot sto milijoni prebivalcev. JI Foto: GK Juteks se pripravlja na selitev t,. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je žalski Juteks povečal proizvodnjo za 9 odstotkov, čisti dobiček pa je v primerjavi z lanskim višji za 13 odstotkov. Kljub dobrim poslovnim rezultatom se v podjetju pripravljajo na dodatne varčevalne ukrepe, saj bodo sicer zaradi vse višje cene surovin, zlasti nafte, le s težavo dosegli letni načrt. V Juteksu so do konca septembra izdelali 10,1 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za 9 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček podjetja pa je po osmih mesecih znašal 758 milijonov tolarjev. Za letos načrtujejo, da bodo pri prodaji dosegli 10-odstotno rast, čisti dobiček pa naj bi ostal na lanski ravni, ko je znašal 1,2 milijarde tolarjev. Čeprav so se v podjetju po mnenju direktorja Milana Dolarja stroškovno povsem očistili, bodo morali poiskati še zadnje notranje rezerve, da bi uspešno kljubovali rasti cen nekaterih vhodnih surovin, zlasti nafte. Poleg tega za prihodnje napovedujejo še dodatne ukrepe. V prihodnjih dveh letih naj bi namreč v eno od vzhodnih držav preselili del proizvodnje. Nadzorni svet Juteksa je pred kratkim spet razpravljal o uvrstitvi delnic s prostega trga Ljubljanske borze v borzno kotacijo, za katero že nekaj časa izpolnjuje vse pogoje, vendar je dokončno odločitev o tem začasno »zamrznil«. Uprava podjetja je namreč ocenila, da je prepoznavnost Juteksa na prostem trgu bistveno večja, kot bi bila v borzni kotaciji, kjer bi glede na svojo velikost in obseg dnevnega trgovanja imela le obrobno vlogo. Poleg tega se še vedno niso uresničile napovedi, da se bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo povečalo število tujih investitorjev, na katere je Juteks tudi računal, ko se je odločal za vstop v borzno kotacijo. JI Dolgčas na borzi Za nami je kar dolgočasen jesenski teden. Po začetnem optimizmu je bil v znamenju rahlega padca vseh pomembnejših tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pregled tečajev v obdobju me 12. in 18. okto rom Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT % spr. CICG Cinkarna Celje 25.480.00 12.073.398 0,98 CETG Cetis 44.618,40 1.396.684 6,23 CHZG Comet Zreče 2.610,00 4.224.600 □n -3,33 GRVG Gorenje 6.299,99 162.889.252 © -0,12 PILfi Pivovarna Laško 7.199,83 181.417.536 * -2.72 JTKG Juteks 32.071,62 37.654.641 s -1,66 ETOG Etol 61.500,00 0 1_ 0,00 Slovenski borzni indeks SBI 20 je v torek sicer malenkostno presegel mejno točko 4,800, vendar je četrtkovo trgovanje zaključil pri povprečni vrednosti 4.779,36 točk, kar je 0,4 odstotka nižje od ponedeljkove vrednosti. Naj-prometnejši papir minulega tedna je bila zopet delnica Krke (KRKG), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 638 milijonov tolarjev prometa, tečaj pa je malenkost padel. Četrtkovo trgovanje je delnica zaključila pri vrednosti 80.265,34 tolarjev. Med prometnejšimi delnicami je bila tudi delnica Mercatorja, s katero je bilo opravljenega za 266 milijonov tolarjev prometa. Četrtkovo trgovanje delnica zaključila pri vrednosti 42.253,93 tolarjev, kar je 1,7 odstotka nižje od ponedeljkove povprečne vrednosti. Vlagatelje je minil optimizem, saj se zgodba o morebitnem prevzemu C-marketa s strani Mercatorja še vedno ni razvila, prav tako pa še niso utihnile govorice o napovedani prodaji delnic s strani poslovodstva »najboljšega soseda«. Med donosnejšimi delnicami v borzni kotaciji je bila delnica Žita (ZTOG), katere tečaj je do četrtka pridobil 1,83 odstotka vrednosti. ndeksi med 12. in 18. oktobrom Indeks Zadnji tečaj K spr. SBI20 4.767,55 -0,79 SBINT 4.386.65 -0,71 PIX 4.343,62 O -0,52 BI0 119,08 il -0,02 IPT 3.967,19 if 0,01 Člani nadzornega sveta Merkurja (MER) so podprli predlog uprave, da ne proda hčerinske družbe Bofex tujemu ponudniku. Uprava predlaga sanacijo podjetja, ki naj bi jo izvedli v prihodnjih letih, na podlagi analiz pa je bilo ugotovljeno, da so dolgoročni učinki za celotno skupino Merkur ugodnejši, če Z grozdom lažje do certifikata Da je povezovanje podjetij v grozde smiselno oziroma koristno, ni treba posebej poudarjati. S tem se zagotovo strinjajo tudi podjetniki, združeni v Kovinarski grozd Jagoda, ki so jim minuli teden v Šentjurju podelili certifikate kakovosti ISO 9001: 2000. : V Kovinarski grozd Jagoda je vključenih osem podjetij iz Šentjurja, Celja, Rogaške Slatine in Slovenskih Konjic. To so Skovela, KOB, Saldattore, podjetnik Rafael Oset, dobitniki certifikatov Podjetja Zuvar, KAO-Lovec, Alojz Kovač in podjetje Marka Klinarja, ki se je pridružilo podjetjem, ki uvajajo stalne izboljšave po metodi 20 ključev. , »Podjetja lažje prodrejo "a evropske trge z vključe- vanjem v grozde, ISO-stan-dard pa lahko uvedejo za pol manj stroškov, kot bi ga sicer,« je povedala mene-džerka grozda Jagoda Zdenka Jagodič. Skupaj s podjetniki si prizadeva za izboljšanje znanja in konkurenčnosti, povezovanje v grozde pa je, kot pravi, tudi določena vrsta motivacije, da podjetja sploh zdržijo na svoji poti. Kovinarski grozd Jagoda obstaja dve leti, njegovo članstvo pa se nenehno povečuje. »Odprti smo za vse, ki imajo podobne ambicije kot mi,« pravi Zdenka Jagodič. V bodoče želijo svojo dejavnost razširiti tudi čez mejo - zlasti na južne in zahodne trge. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Povezovanje v Kovinarski grozd Jagoda je trem od skupaj osmih članov prinesel korist tudi pri pridobivanju certifikatov kakovosti. obdrži podjetje Bofex v svoji poslovni skupini. Metalka trgovina je obja-.vila namero za prevzem Industrije usnja Vrhnika IUV, s katero želi končati sanacijski program podjetja, ki že nekaj let posluje v rdečih številkah. Kako pa bo Metalka trgovina financirala prevzem, ni povsem znano, saj je tudi sama lani končala z izgubo. Minuli teden se je zamenjala uprava OMV Istrabenza. Novi predsednik uprave je postal Wolfgang Kraus, njegov namestnik pa Kari Strummer. Državni urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je napovedal višjo gospodarsko rast od tiste, ki so jo analitiki objavili v pomladanski napovedi. UMAR je napovedal štiriodstotno gospodarsko rast, kar je 0,4 odstotne točke več od spomladi napovedanih 3,6 odstotka, napoved inflacije pa s spomladanskih 3,3 odstotka zvišuje na 3,5 odstotka, kar je predvsem posledica vse višjih cen nafte. MATUA LIPAR, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.Iipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana V akcijo pomanjkljivo opremljeni? Poveljnik GZ Celje Vinko Sentočnik o tem, da je za gasilstvo denarja vedno manj Oktober je mesec požarne varnosti, ko o delu in težavah prostovoljnih in poklicnih gasilcev govorimo in pišemo več kot ponavadi. Vsi se zavedamo pomena dobre organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti, žal pa se zatika pri zagotavljanju denarja, ki ga za kakovostno, sodobno in drago osebno in drugo opremo vedno primanjkuje. Leta 1995 je bilo v Sloveniji sprejetih več zakonov, kako naj bi bila prostovoljna gasilska društva opremljena, da bi bilo njihovo delo čimbolj uspešno. Posebej pomembna sta zakona o gasilstvu in opremljanju enot za zaščito in reševanje. Do leta 2009 morajo biti prostovoljna gasilska društva ustrezno opremljena in člani usposobljeni, saj drugače ne bodo smeli sodelovati v intervencijah, za katere nimajo izpolnjenih vseh zahtevanih pogojev. Osnova so državna merila in kategorizacija društev, pri čemer je dovoljeno, da se posamezna društva na predlog župana glede na krajevne potrebe še dodatno opremijo. Ta sredstva morajo biti v celoti zagotovljena iz občinskega proračuna. V Gasilski zvezi Celje so v 1. kategoriji štiri društva (Zagrad-Pečovnik, Babno, Lopata in Trnovlje),' v 2. pet (Celje-Gaberje, Teharje, Ljubečna, Lokrovec-Dobrova in Šmartno v Rožni dolini) ter dve v 3. kategoriji (Ostrožno in Škofja vas). Za uvrstitev v določeno kategorijo so predpisani: število operativnih članov, gasilska izobrazba, usposobljenost, osebna in druga oprema, gasilska vozila ... Poveljnik GZ Celje Vinko Sentočnik pojasnuje tako razdelitev: »Celje z okolico je izpostavljeno poplavam in vedno bolj nevarnim snovem zaradi prometnih križev cest in železnice ter večje prisotnosti kemične industrije. Sprejeli smo višja merila z upoštevanjem širitve Celja, s čimer se večajo tudi možnosti ogroženosti in nevarnosti.« Za predpisano opremo do leta 2009 bi v GZ Celje potrebovali 584 milijonov tolarjev, od tega 175 za skupno in osebno opremo in ostalo za vozila. Potrebovati bi šest osnovnih vozil GV1 v vrednosti 78 milijonov tolarjev, sedem vozil z opremo in vodo GVC v vrednosti 280 milijonov tolarjev in osem vozil za prevoz moštev GVM v vrednosti 51,5 milijona tolarjev. Trenutno imajo taka vozila le tri društva - Teharje, Lokrovec-Dobrova in Babno - ki so jih kupila s svojim denarjem. Lani je bilo v Sloveniji 6.068 vseh požarov, od tega 2.820 v naravi, 1.807 na objektih, 617 na prometnih sredstvih in 824 drugih požarov. Kar 220 požarov je bilo na kmetijah: 25 v stanovanjskih objektih, 130 na gospodarskih poslopjih in hlevih, 35 na kozolcih, 6 v zidanicah in 24 na drugih kmetijskih objektih. Kljub temu, da ima občina posluh za potrebe gasilstva, je sredstev iz proračuna vedno manj, zato je težko zagotoviti denar za nabavo vsega potrebnega. »Trenutno financiramo samo osnovno dejavnost,« ni najbolj zadovoljen Vinko Sentočnik, »že deset let ne namenjamo niti tolarja za obnovo in vzdrževanje gasilskih domov.« Za vse poskrbijo društva sama s svojo dejavnostjo in pomočjo občanov. Če do leta 2009 ne bodo izpolnili zakonskih zahtev, bodo poveljujoči poslali v akcijo pomanjkljivo opremljene gasilce in prevzeli odgo- vornost ali pa se bodo odpovedali intervenciji in kazenski odgovornosti. Zaradi vse pogostejših požarov v stanovanjih in drugih zaprtih objektih potrebujejo določeno število ustrezno opremljenih gasilcev z dihalnimi aparati. Aparat stane približno 300 tisoč tolarjev, zdravniško spričevalo približno 30 tisoč in izobraževanje 20 tisoč, brez nadomestil za izgubo delovnega časa. Društva v 1. kategoriji imajo po dva gasilna aparata na enoto, potrebovala bi štiri, v 2. kategoriji imajo štiri, potrebovali bi jih osem, in v 3. kategoriji šest dihalnih aparatov, medtem ko bi jih potrebovali dvanajst. Potrebujejo tudi rezervne jeklenke in nalični-ce, ki jih primanjkuje. Prostovoljni gasilci so tako v precepu, kako naj se ustrezno prilagajajo vse zahtevnejšim pogojem, saj že dolgo ne gré več samo za klasične požare. »Res je, da so na območju prisotni tudi poklicni gasilci, vendar brez dobro opremljenih in usposobljenih prostovoljcev marsikatera akcija ne bo uspešno zaključena,« je bila sklepna misel poveljnika GZ Celje, Vinka Sentočnika. TONE VRABL - Št. 42-21. Izbrali ste »najti desetino Po osmih mesecih je naša akcija končana. V njej smo predstavili 36 gasilk in gasilcev iz različnih prostovoljnih društev, vi pa ste glasovali za tistega, ki bi ga radi videli med prvimi desetimi. Zbrali smo več kot 20 tisoč kuponov, kar je rekord | glede na dosedanje akcije časopisa. Navijači prvouvrščenega so očitno taktično zastavili pošiljanje kuponov, saj so jih veliko prihranili za finale, v katerem je Jože Gajšek iz Lokarij prehitel dolgo časa i vodilnega Ivana Zupanca st. iz Šmarja. Tudi zato smo presodili, da je prav, če sprejmemo vabilo društva prvouvrščenega, ki je pripravljeno v petek, 12. novembra, pripraviti zaključno prireditev v svojem gasilskem domu v Lokarjah. Vsem hvala za sodelovanje in čestitke nagrajencem, ki jih bomo še posebej nagradili na zaključni prireditvi, kamor bomo povabili tudi vse sodelujoče. Jože Gajšek, PGD Lokarje (7.076) Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (6.433) Ivan Buser, PGD Ponikva (3.088) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.854) Mirko Lešar, PGD Lopata (1.021) Olga Lešar, PGD Lopata (944) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (855) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (476) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (449) David Krk, PGD Andraž (339) [ Nagrado naše hiše bo lahko na oglasnem oddelku prejela Štefka Toplišek iz Hude I Jame pri Laškem. Zagorelo bo Osrednja vaja v letošnjem mesecu požarne varnosti na območju GZ Celje bo v soboto, 23. oktobra, ob 15. uri na stanovanjskem objektu Oprešnik v Gorici v Šmartnem v Rožni dolini. Sodelovalo bo približno 110 prostovoljnih in poklicnih gasilcev z gasilsko tehniko, reševalnim vozilom in vozilom PP Celje. Gasilska zveza Slovenije se je v letošnjem mesecu požarne varnosti odločila za temelji-tejši pregled varnosti pred požari na kmetijah, gospodarskih objektih in v gozdovih. Ker v celjski zvezi ni ustreznega objekta, bodo vajo izpeljali na stanovanjskem objektu z pri Oprešnik razširitvijo požara v gozd. Vodje posameznih gasilskih enot, ki bodo sodelovale, ne bodo vedeli za potek vaje, temveč bodo navodila z nalogami dobili ob prihodu na po-žarišče. Ocenjevali bodo njihovo znanje in spretnost v določenih okoliščinah. Ob vaji bodo prostovoljni gasilci tudi pregledovali gasilnike na kmetijah in svetovali opremo za varstvo pred morebitnimi požari in drugimi naravnimi nesrečami. Prav tako so gasilci dobili dovoljenje za pregled hv drantov, pri čemer prosijo občane za razumevanje, če bo za nekaj trenutkov prišlo do kaljenja vode. TV Dobro sodelovanje z gasilci V mesecu požarne varnosti in ob dnevu gasilca je podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek sprejel predstavnike prostovoljnih in poklicnih gasilcev, ki skrbijo za našo varnost ob požarih in drugih naravnih nesrečah. Sodelovanje med MO Celje in gasilci je dobro, žal pa kljub dobri volji in razumevanju še vedno primanjkuje denarja za uresničitev programa do leta 2009. Na sprejemu so ugodno ocenili obnovo strojne opreme v gasilskih društvih, česar so se načrtno lotili pred leti. Na predlog gasilcev je občina oktober 2004 - začela odpravljati nesmiselne ovire, ki otežujejo dostop do prizorišč požara ali druge nesreče. Delo GZ Celje je podžupanu predstavil predsednik Albin Turnšek, ki je posebej opozoril na redno obveščanje občanov o številnih nevarnostih, ki jih lahko povzročijo plin in druge vnetljive snovi, ki jih je v naših stanovanjih vedno več. Direktor poklicnih gasilcev v Celju Jože Spevan je opozoril na visoko stopnjo ogroženosti Celja. Poveljnik GZ Celje Vinko Sentočnik je predstavil osrednjo gasilsko vajo pri Šmartnem v Rožni dolini. TV, foto: GK Žena Jožica mi od trenutka, ko sva se spoznala, stoji ob strani. Razumevanje celotne družine pa je bilo nepozabno predvsem tedaj, ko smo preživljali težke čase. Takratne pomoči nikoli ne pozabiš. Direktor Je tudi selektor Za odločitvami trdno stojim, tako ali tako pa ima zadnjo besedo upravni odbor kluba. To je pač posledica delovanja Evropske rokometne zveze, kajti denarne nagrade so popolnoma neprimerljive s tistimi v nogometu. Pojavila pa se je nova težava: »revni« del Evrope bo ostal še brez odškodnin. Kako se boste uprli po izgubljenem boju z Vu-grincem? Položaj je poguben. Na potezi je naša krovna zveza. Mora zaščititi interese slovenskega rokometa. Saj bodo igralci odhajali v tujino, a najprej naj pustijo svoj pečat pri nas. Denar je sveta vladar. Nemčija in Španija pa seveda diktirata lastni ritem. Celjski del Eura 2004 je bil odličen tudi po vaši zaslugi. Kako pa je s »projektom« zbližanja bivših celjskih igralcev s celjskim klubom? Peljemo ga po načrtu. Naše vodilo je: rokomet mora biti blizu rokometašem. Imamo bogato zgodovino in na prejšnje generacije ne smemo pozabljati. Povabili smo jih na tekme. V Ja* Odziv je '* Po ^^H^r tekmah iz-menjamo mišljenja o preteklosti in bodočnosti. Ste že premagali Celje? Sem, s Slovengraj-čani v Celju. Tedanjo ekipo, ki jo je vodil Sead Hasanefendič, smo ujeli med zahtevnim rit mom velikega števila tekem. Nič posebnega ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Pogovor s Celjanom Slavkom Ivezičem, novim članskim rokometnim selektorjem nem pa bomo skušali ostati v evropskem vrhu. Precej bo o tem povedala sobotna tekma v Pamploni. Lahko pričakujemo presenečenje tako kot lani v Flensburgu? Nekaj podobnosti obstaja: lani mučenje na Slovaškem, pa slab obisk na domači tekmi s švedskim prvakom, letos poraz v Beogradu in neprepričljiva igra proti Wisli v napol prazni dvorani. Ekipa je spremenjena in pomlajena. Beograjski poraz je bil morda celo dobrodošel. Marsikaj smo razčistili. Portland ima strahovito sestavo zvezdnikov in je absolutni favorit. Najverjetneje bomo imeli več možnosti doma. A v soboto gremo na zmago. Samo takšen je lahko naš pristop. Z nami bodo tudi navijači, edinstveni v rokometni Evropi. Takšen je bil tudi Sergej Rutenka v prejšnji sezoni. Se bo lahko ponavljal? Še vedno je zelo motiviran, a bo moral v zakup vzeti dejstvo, da so tekmeci dobro pripravljeni nanj. Videokasete krožijo po Evropi. Moral bo biti strpen in včasih igro prilagoditi razmeram. Vam je evropski naslov prinesel tisto, kar ste pričakovali? V določenem smislu, da. Občutili smo slavo, doživeli nepozaben sprejem. Tega se ne da z ničimer poplačati. Klub pa je bolj pa- Potem ko je z mladinsko rokometno reprezentanco Slovenije osvojil tri medalje na velikih tekmovanjih, je 48-let-ni športni direktor Celja Pivovarne Laško spet postal članski selektor. Izbrano vrsto je že vodil od leta 1996 do 1998, ko ni bil uspešen v dveh kvalifikacijskih ciklih, prej pa je bil pomočnik Miru Po-žunu. Še kot igralec je postal trener Celja leta 1983, ko pa je tri leta kasneje dokončno zaključil kariero zaradi poškodbe, je dve leti vodil celjsko moštvo v 2. zvezni ligi. Osem sezon se je zadržal v Slovenj Gradcu, bil je tudi na klopi Radeč in Rudarja. Svoj štiriletni mandat si seveda želi zaključiti na olimpijskih igrah v Pekingu. »Najprej je pred nami svetovni super-pokal na Švedskem od 16. do 21. novembra. Poleg gostiteljice bosta sodelovali še Danska in Hrvaška. Imam širši spisek kandidatov, a ob natrpanem urniku pričakujem kar nekaj odpovedi igralcev, ki nastopajo v tujini. Moramo upoštevati želje njihovih delodajalcev. Morda bo to priložnost za preizkus mlajših, kajti med svetovnim prvenstvom v Tuniziji v začetku prihodnjega leta časa za kaj takega ne bo.« i Kaj pa pomočnik? Miro Požun bi bil kar pravšnji, a dvomimo v takšno odločitev. ' ' Že pred kandidaturo smo se v klubu odločili, da eden izmed naju ostane s I celjsko ekipo. O strokovnem štabu ne I bi govoril, dokler ne bo sestavljen. Preveč bi lahko bilo zamer. V Afriki boste pod drobnogledom. Kaj si obetate? I V ospredju je stabilizacija razmer jV reprezentanci. Cilj je preboj v drugi krog in vsaj peto mesto. Ne bi rad nikogar obremenjeval z dosežki. Ena žoga lahko vse obrne. Lahko zasenčite Toneta Tislja? J V njegovem mandatu je bil dosežen izjemen rezultat. Medalja je bila krona vseh dosedanjih naporov. Takšnih dosežkov ne bomo ponavljali vsak dan, če se lahko tako izrazim. Mnogo je selekcij, lačnih medalj in tudi z daljšo tradicijo od naše. Vendar se Srisokim ambicijam ne bomo odrekli. Cilj pa je ostati v najvišjem svetovnem razredu. Dodal bi, da smo v Atenah bili sposobni za kaj več. Manjkala nam je ena zmaga. Nismo je dosegli, Rusi pa so jo v odločilnem trenutku in se kasneje dokopali do brona, pa čeprav niso blesteli. Bi bili profesionalni selektor? Ob primerni plači bi, vendar pri nas polo-I žaj še ni zrel za tovrstno rešitev. Moji seda-f nji funkciji sta združljivi. Bil sem že namreč vodja mladincev, a časa bo sedaj še manj. Pa saj sem tega že vajen. Po drugi strani pa so tudi igralci v podobni situaciji. Pravega počitka nimajo na razpolago. ! Se strinjate, da za uspešnim moškim stoji sposobna ženska? t Stoodstotno. Žena Jožica mi od trenutka, ko sva se spoznala, stoji ob strani. Razumevanje celotne družine pa je bilo nepozabno predvsem tedaj, ko smo preživljali težke čase. Takratne pomoči nikoli ne po-j zabiš. Tudi hčeri Tina in Katja sta morali Živeti z mojim rokometom. Triletnemu vnuku sem iz Brazilije prinesel dres. Nekaj dni ga sploh ni hotel sleči in je spal v njem, zdaj pa z njim hodi na tekme. Žoge se že veseli in morda se ji bo zapisal. Če pa ne, pa tudi v redu. A najtežje vam je najbrž v vaši zadnji vlogi, ko sprejemate za nekatere usodne odločitve. Kot športni direktor kluba ste bili tarča mnogih očitkov. Je bilo zamer veliko? Vsaka vodilna funkcija pogojuje pravice, dolžnosti in predvsem odgovornost. Slednjo sem zavestno prevzel na lastna ple ča, a po dolgoletnih izkušnjah iz klubske ga in reprezentančnega rokometa sem prepričan, da smo na pravi poti. Glede usmeritve na mlade ne moremo zgrešiti. Pa to ni zgolj moja želja, takšna je pač klubska politika, ki je odvisna od finančnih zmogljivosti. Za odločitvami trdno stojim, tako ali tako pa ima zadnjo besedo upravni odbor kluba. Ko se je izvedelo, da bo odšel celjski super-zvezdnik Dejan Perič, so mnogi izpostavljali vaše ime. Ustrezno ali ne? Zadeva je bila zlonamerna. Avtorji govoric so bili ljudje, ki našemu klubu ne želijo dobrega. Vsak bi si želel zadržati Peri-ča ali Vugrinca, a sta s Avtorji govoric so bili ljudje, ki našemu klubu ne želijo dobrega. Vsak bi si želel zadržati Periča ali Vugrinca, a sta s svojo kvaliteto dosegla ceno, ki za nas ni dosegljiva. Kako velika Je majhna trgovina? Predstavniki investitorjev in celjske občine so s sopodpisniki peticije zoper predlagane spremembe zazidalnega načrta za območje ob Koprivnici skušali uskladiti stališča Glede na odločitev svetnikov Mestne občine Celje, ki so na zadnji seji mestnega sveta izglasovali, da se točka »Sprejem predloga sprememb zazidalnega načrta Dolgo polje III - sever« prestavi na novembrsko sejo, saj se morajo predlagatelji prej uskladiti s krajani, ki predlaganim spremembam nasprotujejo, je bil v ponedeljek v stranski dvorani Narodnega doma sestanek. Na njem so vsi vpleteni predstavili svoja stališča in pripombe. V največjem številu so se sestanka udeležili sopodpisniki peticije, katere prvopodpisa-ni Zlatko Mastnak je občinskim možem z argumenti obrazložil, zakaj prebivalci območja ob Koprivnici na edini še zeleni površini na omenjenem območju ne želijo visokih blokov in velike trgovine, temveč urejen park in drevored ter da se bojijo predvsem prevelike poseljenosti, povečanega prometa, težav s par- Na usklajevalnem sestanku odgovornih z občani kiranjem in hrupa ter dejstva, da bo z novo sosesko v Celju zelo verjetno nastal še en celjski geto. Kot je pojasnil Peter Žibert, direktor Lesnine LGM Leveč, ki namerava ob Koprivnici zgraditi približno 200 no- Dvojčka za razstavo Anica Razpotnik iz okolice Šmartnega v Rožni dolini je med sprehodom po svojih bližnjih »štrahah«, kot imenuje predele, kjer rade rastejo gobe, našla čudovita jurčka. Dvojčka pravilne in lepe rasti s temno rjavima klobukoma skupaj tehtata 1.200 gramov. »Gobarim že dobrih 50 let, pa še nikoli nisem našla tako lepega dvojčka,« se je najdbe veselila Anica. »Saj vedno kaj naberem, a pogosto se zgodi tudi, da iz gozda prinesem več klopov kot gob,« se je pošalila. Anica, ki je doma z majhne kmetije, je bila dobrih 40 let branjevka na tržnici. Čeprav je zdaj to dejavnost zaradi težav s prevozom do tržnice opustila, pa lahko le dvakrat ugibate, kam je odnesla najdena lepotca. Le tega ne vemo, ali je prodaja uspela. BRST ŇŤSČ vih stanovanj, so investitorji pripombe stanovalcev po pogovoru z urbanisti že upoštevali: »V zadnjih mesecih smo močno spremenili prvotni načrt. Etažno smo znižali nekaj blokov, zgradili bomo garažno hišo in vsak novi lastnik stanovanja bo moral kupiti tudi garažo za svoj avto. Med bloki bomo uredili pločnike, ki bodo tudi sprehajalne poti, poskrbeli pa bomo tudi za urejena otroška igrišča,« je povedal Žibert, ki ni skrival, da jih kot investitorje zanima ekonomski interes, zato prav dosti več od svojih načrtov ne nameravajo odstopati. Tako je najpomembnejše vprašanje ostala gradnja načrtovane trgovine tik ob Koprivnici, ki ji krajani močno nasprotujejo. »V neposredni okolici imamo že več kot dovolj trgovin. Veliko so jih že zaprli in prav zanima me, zakaj naj bi zgradili še eno,« je ogorčena ena od sosed, »pravzaprav imamo ob Koprivnici že vse, le na sprehod zaradi prevelikega prometa in neu-rejenih bankin ne moremo več nikamor. Manjka nam samo še železnica...« Kompromisi? Mag. Miran Gajšek, vodja Sektorja za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve pri MOC, ki je sestanek vodil, je ponavljal, da je bil prvotni zazidalni načrt za to območje sprejet že leta 1981. »Že takrat je bila v bližini tega območja predvidena gradnja trgovine ...« Sosedi na čelu z mestnim svetnikom in krajanom MČ Dečkovo naselje Primožem Po-sinkom so mu pojasnili, da se »načrti lahko tudi spreminjajo« in da je bilo od leta 1981 »na širšem območju zgrajenih še veliko trgovin«. Sicer pa je natančnejše načrte v zvezi s trgovino pojasnil Primož Praper iz podjetja GIZ Probau Velenje, ki je naročnik spremembe zazidalnega načrta: »Šlo naj bi za majhno trgovinico, ki bo velika tisoč kvadratnih metrov in bo imela štiri blagajne...« Z izjavo je sprožil nemalo razprav o tem, kaj je pravzaprav majhna trgovinica, saj si svetniki, tako Posinek, »nismo predstavljali, da je majhna trgovinica velika tisoč kvadratnih metrov«. Kot nadomestno zeleno površino so predstavniki občine ponudili Sončni park oziroma območje za IV. Osnovno šolo v Celju, Praper, ki je pojasnil, da so pri načrtovani gradnji trgovine »še mogoča manjša odstopanja«, pa je zatrdil tudi, da je njihovo podjetje kot nekakšen odpustek za načrtovano gradnjo trgovine »pripravljeno kaj drugega zgraditi še kje drugje v Celju ...« Zlatko Mastnak je bil po s« stanku zadovoljen, saj je, kot je povedal, »jasno, da gre za kompromisne rešitve in da bo moral vsak od vpletenih delno odstopiti od svojih zahtev.« Miran Gajšek je rezultate si stanka strnil v štiri točke: »Strokovna služba bo vaše predloge zapisala, potem se bomo še enkrat srečali z investitorji, zavzeli skupno stališče in vas z njimi seznanili.« Gajšek je dal vedeti, da bodo pri teh stališčih vztrajali, ko bodo predlog na novembrski seji ponovno dali v presojo mestnim svetnikom. Zlatko Mastnak se je ob vprašanju,ali krajanom sploh še ostane kakšno sredstvo, s katerim bi dosegli upoštevanje svojih predlogov in pripomb, le skrivnostno nasmehnil. ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Od leve: Brigita Fižuleto, rekorderka Bojana Vozlič s starimi hlačami, prim. Jana Govc Eržen in Nataša Šuster Diplome najbolj vzdržljivim V tem tednu je z zadnjo delavnico Zdravo hujšanje končala skupina, ki se je za hujšanje odločila z našo pomočjo. Pred začetkom poletja smo uradno sicer z delavnico zaključili, vendar se je skupina na lastno željo odločila še za nekaj skupnih srečanj. Ttidi tokrat si je iz že zelo natrpanega vsakodnevnega urnika čas zanje vzela prim. Jana Govc Eržen, dr. med., ki je sicer tudi nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolezni, k sodelovanju pa povabila še mnoge druge sodelavce, med njimi psihologinjo Jožico Barborič, Brigito Fižuleto iz Zdravstvenega doma Celje, Natašo Šuster iz Top-Fita, Zdenko Ver-bič in Ireno Vengust iz Zdravstvenega doma Vojnik. Še posebej gre zahvala Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ki je tudi tokrat brezplačno odstopil svoje prostore za tedenska srečanja. Izmed 20 izžrebanih bralcev Novega tednika, ki smo jih maja vključili v delavnice, je diplome prejelo 13 posameznikov. Med njimi se je najbolj »stanjšala« - in sicer kar za dobrih 19 kilogramov - Bojana Vozlič. »To je vsekakor zavidljiv uspeh,« meni prim. Jana Govc Eržel »pohvaliti pa je treba tudi vse ostale udeležence. Tudi tisti, ki trenutno še niso shiij-šali in še vedno iščejo »pravi ponedeljek« za začetek, so z nami izvedeli veliko o zdravem hujšanju, podporo pa lahko kadarkoli poiščejo pri drugih udeležencih, ki so se zdaj spremenili že v prijatelje.« Za vse ostale, ki poleg volje iščete tudi podporo pri hujšanju, bomo v prvih mesecih naslednjega leta znova pripravili delavnico hujšanja, za pomoč pa poprosili koga drugega kot neutrudljivo in dobrovoljno voditeljico hujšanja, ki za vsakega ob pravem trenutku najde spodbudne besede, prim. Jano Govc Eržen. ROZMARI PETEK Zaposlim ADMINISTRATORJA Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pogoji za zaposlitev: o srednješolska izobrazba upravno-administrativne smeri o znanje strojepisja o obvladovanje dela z računalnikom (word, excell) o aktivno znanje angleščine o komunikativnost o osebna urejenost Vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: Odvetnik Dušan Korošec Stanetova ulica 27, 3000 Celje V vlogi obvezno navedite svojo telefonsko številko. Ekorg priboril funte Drugo mesto in denarna nagrada Celju na mednarodnem tekmovanju Mestna občina Celje je na mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu (zdaj Liable community -Odgovorne občine) osvojila drugo mesto v kategoriji občin od 20 do 70 tisoč prebivalcev. Za svoj projekt strateškega okolj-skega komuniciranja in za aktivnosti, ki jih izvaja v projektu Ekorg, je kot edina med sodelujočimi dobila tudi denarno nagrado 10 tisoč funtov. Kot je takoj po zaključni prireditvi v kanadski Nia-gari dejal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, so bili obeh nagrad izjemno veseli. »Lokalne skupnosti, ki so se udeležile tekmovanja, so lahko z dodatnim projektom kandidirale še za denarno nagrado, ki je namenjena sofinanciranju točno določenega projekta, vezanega na upravljanje z okoljem. Celje je s svojo lokalno agendo 21 med vsemi lokalnimi skupnostmi prepričljivo zmagalo,« je še povedal. Posebna dragocenost tekmovanja ni le v večji mednarodni prepoznavnosti lokalne skupnosti, temveč tudi v spoznavanju različnega reševanja problemov po svetu. Komisija je pri ocenjevanju projektov upoštevala načine upravljanja z okoljem ter s kulturno in naravno dediščino posamezne lokalne skupnosti, vključevanje prebivalstva v posamezne projekte okolj-skega komuniciranja in načrte za prihodnost. Začetki tekmovanja Narodi v. razcvetu segajo v leto 1997, ko so tekmovanje odobrili s strani Združenih narodov, organizira pa ga neprofitna organizacija 1FPRA s sedežem v Veliki Britaniji. V letu 2003 se je na tekmovanje prijavilo 236 lokalnih skupnosti iz 15 držav, finala pa se je udeležilo 25 lokalnih skupnosti. Letos se je prijavilo 254 lokalnih skupnosti, v finale pa se jih je uvrstilo 50. Od tega se je v velikostni kategoriji B, kamor sodi tudi Mestna občina Celje, predstavilo 15 lokalnih skupnosti. To je edino tekmovanje na svetu, kjer se lokalne skupnosti osredotočijo na probleme upravljanja z okoljem in na možnost vzpostavitve prebivalcem prijazne skupnosti. Njegov cilj je vzpodbujati dobro prakso, inovacijo in vodenje pri zagotavljanju traj-nostnega sožitja z okoljem ter tako izboljšati kakovost življenja. BRST Celjski Ekorg je na tekmovanju dobil tudi denarno nagrado. Za mačje lepotice Celjsko felinološko društvo pripravlja to soboto in nedeljo v dvorani C Celjskega sejma tradicionalno razstavo pasemskih mačk. Oba dneva bo med 10. in 18. uro mogoče videti več kot 150 mačk najrazličnejših pasem. Ker je razstava mednarodna, bodo svoje mačje lepodce ob slovenskih razstaviti tudi rejci iz Italije, Avstrije, s Hrvaške, z Madžarske in iz Romunije. Posebnost tokratne razstave bo tekmovanje za najlepše mačje mladičke. BS Za samostojno učenje Žalski Novem v dobrodelni akciji Ivanu Podpečanu, direktorju podjetja Novem car interior design z Ložnice pri Žalcu, je bilo med likovnimi deli v naši dobrodelni akciji Naslikajmo počitnice otrokom, všeč več slik, med njimi se je odločil tudi za Pomlad Enverja Kaljanca. Na sliki z direktorjem NT&RC Srečkom Šrotom. Foto: GK V novi učilnici za samostojno učenje v prostorih celjske ljudske univerze je nameščenih šest s spletom povezanih računalnikov. Ljudska univerza Celje je v torek, ob tednu vseživ-ljenjskega učenja, v svojih prostorih odprla prenovljeno središče za samostojno učenje. Prvo tovrstno središče so sicer odprli že aprila leta 1999, zdaj so ga temeljito prenovili in namestili šest novih delovnih računalniških postaj, ki omogočajo brezplačen dostop do svetovnega spleta, svojega elektronskega naslova, pisanje ... Ljudska univerza zdaj razpolaga z 21 s svetovnim spletom povezanimi računalniki in je s tem med največjimi središči za samostojno učenje v Sloveniji. Središče so uredili v okviru programa Phare, med delavniki je odprto od 8. do 16. ure in ob petkih dve uri manj. V Sloveniji sicer na ljudskih univerzah deluje deset centrov za samostojno uče- nje, ki prav zdaj znotraj programa Phare načrtujejo nov projekt. Izvedli bodo raziskavo o potrebah odraslih na področju programov samostojnega učenja. Projekt je vreden 22 milijonov tolarjev, od česar bo 20,5 milijona prispevala Evropska unija. BRST Mladi rotarijci pomagajo CELJE - Celjski rotaract klub, ki deluje pod okriljem celjskega Rotary cluba in v katerem sodelujejo mladi med 18. in 30. letom, prireja to soboto dobrodelni badminton turnir. Gre za že tradicionalno dobrodelno akcijo, ki jo pripravljajo v sodelovanju s športnim društvom Nirvana v hali D celjskega Golovca. Zbrano prijavnino na turnir bodo mladi namenili celjske- NAKRATKO mu zavodu Vir, ki deluje na področju preventive in preprečevanja odvisnosti od drog. Najavljajo pa še dve akciji za zavod Vir. Novembra bodo pripravili večer vinske kulture z Dragom Medvedom, zadnja prireditev letos pa bo dobrodelni božično-novoletni koncert mladinskega mešanega pevskega zbora in orkestra I. Gimnazije Celje. Prav na tej prireditvi bodo predstavnikom zavoda Vir izročili vse zbrane prispevke. BS Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter Salezijanci blagoslavljajo nov center CELJE - Salezijanski Don, Boscov center na Hudinji bo svoja vrata odprl v nedeljo, 24. oktobra. Slovesnost z blagoslovom, ki ga bo opravil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, se bo, začela ob 14. uri, glasbenemu recitalu in somaševanju bo sledil blagoslov oltarja, in nove stavbe, zatem pa sa% lezijanci vabijo na ogled pro-i štorov, prijateljsko druže-í nje in praznovanje ob glas- * bi in petju. Na slovesnosti bodo sodelovali združeni pevski zbori celjske deka-nije in orkester glasbene šole Ljubljana Rakovnik. Prihodnji teden bodo v novem oratoriju že začeli izvajati večino dejavnosti, ki so jih doslej, opravljali v svojem dosedanjem domu, na Kidričevi v Celju. BRST taksi Posledice revolucije V Celju je vedno več taksi služb, njihov položaj pa neurejen - Brez odloka in parkirišč Pred dvanajstimi leti se je v Celju zgodila taksi revolucija. Relativno dragim taksi službam se je namreč pridružil prvi poceni taksi prevoz - Maxi taxi speady. Danes je takšnih služb vse več, saj rastejo kot gobe po dežju. Z vedno novimi službami se manjša dobiček ostalim, poleg tega pa se lastniki pritožujejo nad neurejenimi razmerami. Največ težav povzroča premalo število parkirnih prostorov, pa tudi dejstvo, da taksisti že pet let čakajo na odlok o taksi službah. V Celju je poleg prej omenjenih zasebnih taksi služb tudi »mestni« taksi, katerega avtomobili stojijo na Krekovem trgu. Ti taksiji pa nimajo nobene večje pravice stati tam kot ostali zasebniki, ki posebnih parkirnih mest nimajo. Nova težava se je pojavila z odprtjem Mariborske ceste in s tem drugačnim režimom na avtobusni postaji, kjer sta po novem le dve parkirni mesti, namenjeni taksistom. Lastniki razlagajo, da so njihovi vozniki velikokrat kaznovani zaradi čakanja na stari avtobusni postaji, pojavlja se vandalizem, izsiljevanje, lažni klici, pa tudi nasilje. Vsak teden novi Nad pomanjkanjem parkirnih mest za taksi službe se pritožujejo skoraj vsi zasebniki. Težava pa je seveda v tem, ker je zasebnih taksi služb vse več. V eni izmed taksi služb so naredili raziskavo in ugotovili, da potrebuje en taksi največ 2.000 ljudi. To pomeni, da bi bilo za približno 50 tisoč ljudi potrebnih največ 25 taksijev. Danes pa jih je v Celju približno 50. Pred kratkim je v Celju začela s taksi storitvami še ena taksi služba s sedežem v Trbovljah. Taksisti si že nekaj let želijo, da bi njihov položaj uredil odlok, ki naj bi ga v Mestni občini Celje (MOC) začeli pripravljati že leta 1999. Vodja referata za promet in varstvo okolja v MOC Miran Gaber-šek pa pravi, da odlok ni v pripravi, ker se ga še sploh niso lotili: »Imamo veliko pomanjkanje kadra, tako da zaenkrat ne moremo nič narediti. Vemo pa, da bi bilo treba področje taksi služb urediti.« Težava je v tem, ker je do lastne taksi službe zelo lahko priti. Položaj je namreč spremenila sprememba obrtnega zakona, ki je stopila v veljavo 13. marca letos. Po novem taksisti za opravljanje te službe ne potrebujejo obilnega dovoljenja. Po zakonu o prevozih v cestnem prometu se pravica za opravljanje taksi storitev pridobi z licenco. To pa pravna oseba dobi na gospodarski, fizična oseba pa na Obrtni zbornici Slovenije. Da prevozniki lahko opravljajo taksi službo, se morajo pred začetkom opravljanja storitev Mladi že spet za Celje V Muzeju novejše zgodovine Celje so v ponedeljek odprli razstavo Mladi za Celje. Gre za razstavo o mladinskem raziskovalnem delu v minulem letu, ki so jo obogatili z utrinki iz zaključnih nagradnih izletov najboljših celjskih mladih raziskovalcev. Dveh izletov po Sloveniji se je udeležilo kar 130 učencev in dijakov, ki so z lanskimi nalogami dosegii uvrstitev v prvo skupino raziskovalcev. Razstavo so pripravili ob začetku novega šolskega leta, ki je hkrati že 27. raziskovalno leto za učence in dijake celjskih osnovnih in srednjih šol. Z razstavo želijo mlade in vse ostale, ki se vključujejo v vse oblike mladinskega raziskovalnega dela, seznaniti z delčkom dogajanj, ki sestavljajo program raziskovalnega dela, in jih spodbuditi k sodelovanju. BS, Foto: G. KATIČ Ker v Celju ni dovolj parkirišč za taksiste, stojijo kar na avtobusnih postajališčih. priglasiti pri izdajatelju licence, ki jih vpiše v evidenco prevoznikov. Na podlagi prigla-sitvenega lista in licence pa obrtna oz. gospodarska zbornica v Celju morata izdati dovoljenje za opravljanje te službe. Licenca? Teoretično tako lahko prav vsak Celjan s svojim avtom ustanovi svojo taksi službo. Tudi pogoji za pridobitev licence namreč niso hudi. Med drugim je namreč potrebno le, da ima fizična oz. pravna oseba dober ugled, primeren finančni položaj, vozniški izpit, da je lastnik najmanj enega registriranega motornega vozila ali ima pravico uporabe tega vozila na podlagi sklenjene zakupne ali pa tudi leasing pogodbe. Dober ugled pomeni, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo, varnost javne- ga prometa, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, splošno varnost ljudi in premoženja, okolje, prostor in naravne dobrine. Če pa je že bila pravnomočno obsojena, pa lahko kljub temu opravlja storitve taksi službe, če ni bila obsojena na več kot eno leto zaporne kazni. Primeren finančni položaj pomeni, da mora imeti prevoznik na voljo kapital in rezerve v višini najmanj 9.000 za prvo vozilo in 5.000 evrov v tolarski protivrednosti za vsako naslednje vozilo. Licenco tako ni težko pridobiti. In v Celju taksi služb mrgoli. Po besedah ene izmed lastnic taksi službe naj bi šla konkurenca tako daleč, da naj bi nekateri taksisti (predvsem na stari avtobusni postaji) potnike dobesedno vlekli za rokav in jih silili v taksije. Konkurenca je prav zaradi neurejenosti tudi v občinskih odlokih ze- lo huda. In nekateri ji pač niso kos. Tako se pojavljajo! kršitve predvsem na področju plačil, ko taksisti po več mesecev ne dobijo plačila,] delajo več kot 12 ur nepre-' trgoma, kar ni le v nasprotju z zakonom, ampak tudi ni varno za potnike, da ne omenjamo, da nekateri ne skrbijo za svoje avtomobile, ne plačujejo kazni, ki jih dobijo zaradi neizpravnosti vozil in pričakujejo, da bodo kazni plačali taksisti. Seveda pa obstaja tudi lepša plat. Nekaterim gre zelo dobro. Skoraj iz meseca v me sec imajo novo vozilo, taksisti so zelo dobro plačani in povrhu vsega še radi hodijo na delo. Kljub temu pa se prav vsi strinjajo, da bi morali urediti parkirna mesta. Čeprav bi nekateri radi z odlokom uredili tudi število taksi služb, za kar pa bo prej poskrbela konkurenca. ŠPELA OSET Foto: AŠ Nanda Korpnik je po Jančarju z Maksimilijanom »ujel odlično sinergijo med sodobnim in tradicionalnim ter med barvnim in steklenim.« Okoli 1,2 milijarde tolarjev vredna naložba Aleksandra Jančarja je tik pred odprtjem - Večina poslovnih in stanovanjskih prostorov je že prodanih I Čez kakšen mesec bo vra-ia za nove lastnike prosto-rov odprl Maksimilijan, objekt, katerega celotna površina znaša 6500 kvadratnih metrov in ki je v mestu dvigoval prah, še veliko ireden so ga začeli graditi. Vrednost celotne investicije, ki jo je v svoje največje delo doslej vložil Aleksander Jančar, je 1,2 milijarde tolarjev (v zne-sek je vštet nakup gostiš-a Zamore, ki je stal na metu, kjer je zdaj Maksimi-ijan, ter vsa potrebna dovoljenja). Maksimilijan, ki je zrasel na pepelu nekdanje celjske čitalnice, v arhitekturnem smislu nedvomno po- meni veliko posebnost. Idejno zamisel arhitekta Nande-ta Korpnika so izvajalci del, velenjski Vegrad, uresničili v dobrem letu. Kot pravi Aleksander Jančar, je večina prostorov v poslovno-stanovanjskem objektu že prodanih, cene pa se, kot zatrjuje, ne razlikujejo od trenutnih cen za novogradnje na Celjskem. »V pritličju je naprodaj le še en lokal, velik 135 kvadratnih metrov, v stanovanjskem in pisarniškem delu pa je na prodaj še približno tretjina prostorov,« pravi Jančar, ki ocenjuje, da bodo vse prostore v celoti prodali do konca leta, do pomladi pa naj bi se vselili še zadnji lastniki. »V poslovnem delu se bodo izvajale predvsem storitvene dejavnosti, brez kakršnegakoli vpliva na okolje. V objektu bodo banka, arhitekturni biro, več storitev finančne industrije, pravne in računovodske pisarne ter še cela vrsta drugih intelektualnih storitev. V pritličnem delu bosta ob trgovinah delovah tudi kavarna in slaščičarna, saj mora imeti tak objekt vsaj delček možnosti za družabnost. Pri tem pa je najpomembnejše, da je poslovni del objekta povsem ločen od stanovanjskega,« pravi Jančar, ki je držal tudi obljubo o čitalnici. »Naše podjetje bo v Maksimilijanu ostalo tudi kot upravljavec, zato je odpira- Rešili Jadrnico in izumili novo napravo POZOR, HUD PES Psalm 151 Na Šolskem centru Celje so Miha Pušnik, Urban Tanjšek, Uroš Šket in Roman Zupane, ki je bil tudi mentor, izdelali najboljši podjetniški projekt po oceni Inštituta za inovativnost |in tehnologijo Korona Plus -mobilno stružno napravo. Izdelovati so jo začeli zaradi povpraševanja podjetja Sinter d.o.o. iz Ljubljane. Gre za podjetje, ki je sicer velik proizvajalec zavornih ploščic. Lastnik je približno štiri leta iskal rešitev za obnovo 35 ton težke lesene jadrnice, stare okoli 50 let. Ker je jadrnica lesena, jo lahko dvigne le v spomladanskem ali jesenskem obdobju, pa še to le za krajše obdobje. Njena največja težava je bila, da je imela zelo obrabljeno pušo. Takšne barke se ne da peljati v delavnico. nje ali predelava lokalov v gostinske, pod pretvezo društev ah kakorkoli drugače, nemogoče. Pri nas je objekt nastal, zanj bomo skrbeli in živeli z njim,« pravi Jančar, ki bo tudi sedež svojega podjetja preselil v zadnjo etažo poslovnega dela objekta. ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ prav tako pa se puše ne da sneti, saj je zalita v ohišje barke. V notranjosti barke ni prostora, zato je moralo biti vse na zunanji strani. Na osnovi teh podatkov so začeli razvijati mobilno stružno napravo, ki so jo razvili do te faze, da se enostavno montira na prenove potrebno pušo. Mobilna stružna naprava, ki so jo razvili na Šolskem centru Celje, je primerna za že obstoječe puše oziroma izvr-tine. Po besedah Romana Zupanca jo enostavno montiramo, najbolj presenetljivi pa so rezultati, saj je naprava kljub mobilnosti izredno natančna. Z napravo so presegli cilj, opravili dela na barki, hkrati pa so si napravo zamislili tako, da je sestavljena kot nek sistem lego kock in s tem zelo univerzalna, uporabljati pa jo bo moč še za strojegradnjo ali pri gradbeni mehanizaciji za adaptacije. Mobilno stružno napravo nameravajo zaščititi in prodajati kot storitev. Kot pravi Roman Zupane je nekaj podobnih naprav že na trgu, vendar niso v takšni obliki, hkrati pa so namenjene za krajše dele. Mentor Roman Zupane z novo ekipo že pripravlja tudi nov projekt - stroj za izdelavo lesenih delov. SIMONA BRGLEZ Kaj bo človeku ves ta trud, da atome cepi, breztežnost premaguje, si pot celo na Mars zasnuje, kaj bo človeku ves ta trud, da se kot čebela v panju v time zbira, da si red nekak po cilju ukrojen postavlja, posameznika pa v klovna kot preganja? Kaj mu bo ves ta trud, da morda muzej odpre, z artefaktom enim samim, kamnom z lune, biznis nov začne, kot čudom vseh čudes, s karbonati bojda, ki niso zemeljskega izvora. Kaj bo človeku ves ta trud, ko psalma pesem večna je, naj sede v prvo oš-tarijo, ušesa raztegne skroz in skoz ter šepetu vekov naj prisluhne, šepetu, ki v čve-ku dev šelesti tako: Ti povem, da mi zdele čist nč ne paše, da bi verando rihtala. Sej že vse vem, kak nej bi zgledal. Sam zdele je zima, pa nimam cot kam obesit, pa nej do pomladi počaka, polet pa zasteklim. Maja mi kredit poteče, tam junija bi pa začel. Pa boš mela drsno al na okne? Drsn je drag. Joža neki prav, de bi avto za-meju ... Sej bom vidla. A maš še kej našparan? Eh, kua bom mela, kdo pa še dons špara? Sej je res, men se to tud butast zdi, gledam ene, k majo dnarja ku dreka, pol še pa kr šparajo, kua ti bo tist dnar nucu, Majda je taka. Ja, Majda je taka, kua sm ti praula, ku smo šli u Italijo, pa smo gledale eno jakno, si jo je probala in je rekla, de jo bo uzela, pol je pa vidla, da nima eurov. Sm ji rekla, ka jo boš uzela, sej ti lahk jez dam evre, mi boš že dala nazaj. Pol je pa gled-la, gledla in je rekla, eh, sej ne nucam. Ku vid, da bo mogla neki dat, se ji zdi pa škoda. Čuj, se ne moreš met dnar in robo, neki morš re-skirat. Ja, sej to se pa spom-nem, ko je tud tisto drugo, rjavo jakno, sej ne vem, ka « ^m MOHOR HUDEI za ena žvad je že tist, kup-vala, pa se je dve ure gledala u špegu predn jo je ku-pla, pa ne zato, ku bi si ne bla všeč, ampak sam zato, ku je tak ohrna. Res je ohr-na, sam veš, ka ti povem, zato pa ma neki. Ma že neki, sam kak žiuleje, lepo-te prosim, pa je to, da si čist neč ne pr-vošiš, pa pol ležiš na tistem dnarju? Sam bajto pa ma zrihtano. Je še nism vidla. Ma fajn, če si predstaulaš, taka nežn zelena je, pol ma pa tisto črno kritino, sej ne vem, kak se reče ... Tondah je mende. Ja, sej je mnde res. No, pol ma pa nasajen tam okol ciprese, pa en tak res lep skalnjak ma, pa tako lepo čajno uto, pa vse ma u medenini, kluke, žlebe, luči, lepo ma. Veš kva, se ti vse to skup nč ne nuca, če maš pa deda, ku ga sam za nou let vidiš. To je pa tud res, važn je, de si ti duma zrihtaš tak ku ti paše, de se maš fajn, de lahk kirga na kafe povabiš. Čuj, kulk je ura, ži morma it. Ja, grema. Bom js plačala. Ne, bom jes, si ti učiri. Ne, nism js, ti si učiri. Ne mi govorit, ti si plačala. Čuj, sej se ne bomo zdele kregale, bom js dans. Ne, ne boš ti. Lejo, kak si tečna, če bom js dans. A js sm tečna, ti si tečna, pust, da j s dans plačam... Kaj bo človeku ves ta trud, da atome cepi, breztežnost premaguje, si pot na Mars čelo zasnuje, ko okrog bajte in sosedov se še vedno prah neskončno hud dviguje. In vse ljudstvo naj reče: »Amen, aleluja!« Živahen utrip na bogato založeni ekološki tržnici v Celju Bogata ponudba z ekoloških kmetij ' V sklop prireditev ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, se je vključilo tudi Združenje ^oloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica s sedežem v Celju. Pripravilo je dneve zdrave prehrane in ekološkega kmetijstva. V petek in soboto so člani združenja na celjski "testni tržnici predstavili ponudbo zdravju prijaznih pridelkov in izdelkov z ekoloških Kmetij z območja delovanja združenja. V petek so v dvorani Narodnega doma organizirali Predavanja strokovnjakov o koristnosti omega 3, 6 in 9 maščobnih kislin za človekovo Zdravje in spregovorili tudi o konceptu zdrave prehrane posameznika v okviru projekta Živimo zdravo. MBA, foto: GREGOR KATIČ Maksimiljan pred krstom 14 MOZIRJE ŽALEC PREBOLD BRASLOVČE S NOVI TEDNI*! Sadje v vseh Minuli petek so v mozir-ski galeriji odprli izjemno zanimivo sadjarsko razstavo, ki so jo člani Sadjarskega društva Franca Praprot-nika v sodelovanju z mnogimi posamezniki »opremili« s slikami, z dobrotami in s pesmijo. Pred kratkim ustanovljeno sadjarsko društvo šteje 36 članov, predvsem ljubiteljev naravi prijaznega pridelovanja in zagovornikov uživanja zdravega sadja. »Poleg tega skušamo ohraniti spomin na mozirskega nadučitelja in pospeševalca sadjarstva v Zgornji Savinjski dolini Franca Praprotnika, ki je živel na prelomu prejšnjega stoletja,« pravi predsednik Lojze Plaz-nik. Na razstavi so življenje zaslužnega rojaka prikazali učenci OŠ Mozirje, glavni poudarek pa je na 50 starih sortah sadja, ki so se obdržale do današnjih dni. Razstava je opremljena tudi z 20 novejšimi sortami, prikazane so mnoge sadne dobrote ter tudi nekaj orodja, primernega za delo v sadovnjaku. Razstavo je na povsem svoj način aranžiral Jože Skorn-šek, letošnji častni občan Mozirja. Ob odprtju je Plaznik ponovil željo vseh sadjarjev, da bi si razstavo ogledalo čimveč mladih. Dodaten čar razstavi dajejo slike, ki so nastale na tridnevni likovni koloniji v Robanovem kotu. Na Likovnih izzivih, kakor so poimenovali kolonijo, je sodelovalo 31 bolj ali manj uveljavljenih slikarjev iz mnogih slo- venskih krajev, razstavljena dela, povezana z jesenjo in sadeži, pa je izbrala akademska slikarka Terezija Bastelj. Organizator kolonije, mozir-ska izpostava sklada za kulturne dejavnosti, je prvo nagrado podelil Oskarju Sovin-cu. Vodja izpostave Ivana Žvi-pelj je tudi ena izmed ljudskih pevk, ki sestavljajo skupino Pušeljc in so s pesmijo obogatile petkov program. Pevke so pred kratkim s številnimi gosti pred nabito polno dvorano v Mozirju obeležile pet let dela. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do jutri, je mozirski župan Ivan Suhoveršnik izrazil željo, da bi tovrstni prikaz »sadov neba in umetnikov« postal stalnica. US Zlatoporočenca Regina in Ferdinand Plaskan iz Šentruperta Dvakrat zlatoporočenci Minuli teden se je v tekst o zlatoporočencih Florjan prikradla neljuba napaka, saj smo pomotoma objavili napačno fotografijo. Na objavljeni fotografiji, ki sodi k besedilu Zlatoporočenca Florjan iz Kaple, sta namreč zlatoporočenca Regina in Ferdinand Plaskan iz Šentruperta. Po pol stoletja sta se ponovno poročila v cerkvi sv. Ruperta v Šentru-pertu pred domačim župnikom Martinom Cirajem. Pla-skanova veže podobna usoda, saj sta že v rani mladosti izgubila očeta. Regina se je iz rodnih Pariželj primožila k Plaskanovim, po domače Bajdlovim, v Šentrupert, kjer sta z možem Ferdinandom ustvarila topel dom za štiri otroke. Ferdinad se je kasneje zaposlil, Regina pa je skrbela za družino. Zdaj so otroci poročeni, doma je ostal sin Mitja, zlatoporočencema Plaskan pa je v največje veselje pet vnukov in pravnuk. Življenjsko pot zlatoporo-čencev iz Kaple, Alojzije in Franca Florjana, smo podrobneje predstavili v minuli številki Novega tednika. Naj Zlatoporočenca Alojzija in Franc Florjan iz Kaple ponovimo, da je bil Franc izjemno aktiven v svojem kraju, Alojzijina posebna ljubezen je bilo igralstvo, zdaj pa jima jesen življenja lepšata dva vnuka. Zlate poroke, ki jo je bral dekan Leopold Selčan, civilni obred pa je opravil žu- pan Vilko Jazbinšek, pa so se veselili številni prijatelji. Obema paroma se opravičujemo za neljubo napako ter jima želimo še veliko srečnih in zdravih let v krogu njihovih najdražjih. Uredništvo -- Št. 42 -21 NA KRATKO Štiri desetletja po poplavi ŽALEC - V medobčinski matični knjižnici so odprl razstavo fotografij, ki pričajo o poplavi pred 40 leti. Fo tografije je v knjižnici po naključju odkrila bibliotekarka Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice v Celju Tatjana Kač. Avtor sicer nj znan, vseeno pa je s fotografijami takratna poplava dobro obeležena. V noči na 25. oktober 1964 je narasla Savinja s pritoki porušila vei mostov, razdrla protipopla* ne nasipe in uničila poljščine, poplavljala pa je tudi ? Celju in nato v Zagrebu. Na razstavi, ki je bila na ogled do včeraj, so bile prikazane' povečave omenjenega dokumentarnega gradiva. Zaključena vesela jesen GOMILSKO - S sobotnimi srečanjem krajanov in z nedeljsko kmečko tržnico seje končala Vesela jesen na Go-milskem.Turistično društvo je razglasilo najlepšo domačijo v vseh vaseh, ki sodijo v i KS Gomilsko. Tako so v Za-klu slavili Gračnerjevi, r Šmatevžu domačija Frančiške Cizej, v Grajski vasi domačija Štefke Klančnik, nj Gomilskem pa Eme Sajom Posebej so nagradili PGD Grajska vas, ki je letos př^j novalo stoti jubilej, ter ženski pevski zbor, ki ga pov^ zuje 30 let dela. Planinci v dežju BRASLOVČE - Mladinsla odsek PD Dobrovlje Brasloï! če je v Grajski vasi in okolid pripravil prvo kolo savinjski orientacijske lige. Prijavlje nih je bilo 42 ekip, zaradi slabega vremena pa je nastopilo 32 petčlanskih ekip iz 5 planinskih društev Spodnje Savinjske doline. Po posameznih kategorijah so slavile ekipe iz PD Braslovče, Za-bukovica in Prebold, med družinami pa Žolnirjevi iz PD Žalec. TT, US Razstavo del Bogdana Potnika (prvi z leve) je odprl župan Lojze Posedel, kulturni program pa je pripravil citrar Peter Napret. Z OBČINSKIH SVETOV Menjava med TT in občino PREBOLD - Svetniki so sprejeli menjalno pogodbo za nekatera zemljišča med občino in Tekstilno tovarno Prebold. Občina bo tovarni dala zemljišče opuščene struge Bolske, ki deli zemljišče TT na pol, »tekstilna« pa bi občini v zameno dala nekaj razdrobljenih zemljišč po vsej občini. Nekateri svetniki so izrazili pomisleke glede te menjave, predvsem v primeru stečaja TT, saj bi ta zemljišča prišla v stečajno maso. Poleg tega bi zaradi struge Bolske, ki deli zemljišče, vsakdo, ki bi ga želel kupiti, moral del odkupiti od občine. Tako bi lahko tudi občina vplivala na prodajo zemljišča TT Prebold. Zato so zaenkrat zemljiščem ukinili status javne dobrine in pooblastili župana za podpis menjalne pogodbe. ŠO Potnik v domačem kraju V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 11. novembra na ogled razstava del Bogdana Potnika, domačina iz Zabukovice, ki živi v Kamniku. Četrtkovega odprtja razstave se je udeležilo precej ljubiteljev umetnosti, ki jih je pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo v žalskem zavodu, avtorja in njegovo delo pa je predstavila Marlen Premšak. Med drugim je navedla, da poznavalci Potnikovih del komaj verjamejo, da ga pred leti niso sprejeli na ljubljansko likovno akademijo, čeprav je prepričljiv risar in šele nato slikar. Potnik je umetnik starega kova, predstavnik slikarske generacije, ki trdno vztraja v mejah stvarnega upodabljanja s prepoznavnimi motivi. Potnik je upokojeni inženir strojništva, ki je sodeloval na več razstavah in za svoje delo prejel številna priznanja. TT podobah Jože Skornšek kot aranžer in Lojze Plaznik, predsednik zgornjesavinj-skih sadjarjev, v mozirski galeriji. Skupni posnetek najboljših mladih ekip v GZ Prebold. Gasilske aktivnosti Ob mesecu požarne akcije v obeh spodnjesavinjskih gasilskih zvezah, tako žalski kot preboldski, pripravljajo različne aktivnosti. i Tako so v GZ Žalec, kjer § združuje 35 PGD, pripra- vili posvet, na katerem so poleg programa aktivnosti v mesecu požarne varnosti spregovorili o uporabi pitne vode iz hidrantnega omrežja. Direktor komunalnega podjetja Matjaž Zakonjšek je Zaposlimo prodajalca/ko lozmetike v parfumeriji Ypsilon, «iSC Interspar Celje. Nudimo stimulativno plačo in delovno razmerje za določei mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DROGERIJA, d.d., Linhartova cesta 49/a. 1000 Ljubljana. ■BEdBEEmi gasilce pozval, naj oddajajo letna poročila o porabljeni vodi, saj za njo ni treba plačevati t. i. vodnega povračila. Sicer bodo v oktobru v vseh PGD pripravili dneve odprtih vrat, pregledah hidrant-no omrežje in organizirali vaje gašenj. V okviru GZ Prebold so na Groblji pripravili gasilski kviz za mlade, ki so tekmovali v dveh starostnih kategorijah. V mlajši kategoriji so bih najuspešnejši mladi gasilci iz Kaplje vasi, med starejšimi pa je slavila ekipa Groblje. DN, TT Kljub dežju je »drobtinica« tudi v Šempetru dobro uspela. Za šolske malice Drobtinici, dobrodelni akciji ob mednarodnem dnevu hrane, se je pridružilo tudi Območno združenje Rdečega križa Žalec. Člani RK so ob pomoči učencev v soboto na stojnicah pred Žano v Žalcu ter Blagovnico Mercator v Šempetru in Preboldu prodah 330 kilogramov kruha, ki so ga prispevali v pekarnah Fijavž in Kuder. Z zbranim denarjem, približno 150 tisoč tolarji, bodo omogočili malice otrokom, ki obiskujejo osnovne šole v Šempetru, Žalcu in Preboldu. Foto: TT ŽALEC | PREBOLD VELENJE POLZELA El « Žalec med primeri dobre prakse Številne aktivnosti v Tednu vseživljenjskega učenja - Dnevni center Želva za pomoč vsem, ki imajo izkušnje z drogami Teden vseživljenjskega učenja (TVU) so s številnimi prireditvami, namenjenimi predvsem osvajanju dodatnih znanj, obeležili tudi Žalcu in Velenju. Velenj-6ani so včeraj proslavili 45 let obstoja Andragoškega centra Ljudska univerza, v torek pa so v Žalcu pripravili okroglo mizo, na kateri so predstavili položaj težje za-posljivih oseb. Po podatkih celjskega zavoda za zaposlovanje je med dobrimi 11 tisoč brezposelnimi osebami na celjskem območju kar 70 odstotkov takšnih, ki sodijo v kategorijo dolgotrajno brezposelnih. »Čeprav je med delodajalci opaziti interes za njihovo zaposlitev, predvsem zaradi programov, ki jih izvaja zavod, se statistično številke bistveno ne manjšajo,« je omenila Alenka Rumbak in dodala, da je vsaka zaposlitev velikega pomena za posameznika. Ob tem so na okrogli mi- • îleu izpostavili predvsem zaposlovanje oseb, ki sodijo v kategorijo uživalcev drog ah z diagnozo duševne bolezni, ki se povezujejo v dnevnih centrih Želva oziroma Eureka. V Društvu za pomoč Želva, kamor dnevno prihaja tudi po 40 uporabnikov, so preko javnih del zaposleni trije delavci, ki imajo za sabo izkušnje z uživanjem drog. Njihova naloga je predvsem pomoč uporabnikom, vsi trije pa so poudarili pomembno poslanstvo, ki ga med mladimi, tako ah drugače obremenjenimi z drogami, opravlja žalski dnevni center. Sicer so delo Želve in Eureke v torek predstavih tudi na dnevu odprtih vrat. Po besedah Natalije Zupančič, vodje žalskih dnevnih centrov, želijo pri zaposlovanju teh težje zaposlji-vih oseb več sodelovanja z gospodarstvom, pri čemer pa bi bilo v ospredju terapevtsko zaposlovanje in ne ustvarjanje dobička. Kot kaže praksa, so izkušnje zelo različne, zato je treba programe prilagajati posa- TVU v Žalcu zaključujejo z današnjo delavnico ustvarjalnega učenja v Upiju, v knjižnici pa bodo pripravili pogovor Petra Kavčiča in Francija Petka. Jutri bodo svoja vrata odprli v zbornici zasebnega gospodarstva, posebej pa se bo predstavila tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje. V Velenju omogočajo strokovno vodstvo po muzeju, jutri pa bodo v prostorih ljudske univerze pripravili delavnico o čarobnem svetu pogrinjkov ter ustvarjalno likovno delavnico. meznikom. Značilnost uporabnikov, ki se srečujejo v Želvi, je slaba izobrazbena struktura in izjemno okrnjena samopo-doba. Zato je Zupančičeva med drugim predlagala, da bi tem uporabnikom omogočili, da bi vsaj osnovno šolanje zaključili kar v prostorih Želve. Sekretar zbornice zasebnega gospodarstva Danilo Basle je povedal, da imajo delodajalci, ki zaposlujejo ljudi z izkušnjami uživanja drog, izrazito pozitivne in negativne izkušnje. Zato bi bilo potrebo pregledati vsak primer posebej, ob tem pa naj bi omogočili uvedbo delovnega preizkusa in možnost prekvalifikacije zaradi pomanjkanja določenih profilov. Po podatkih predstavnice ministrstva za delo Marjete Ferlan - Isitinič se v Sloveniji izvaja kar nekaj primerov dobre prakse, ki jih želijo prenesti tudi v druge prostore - eden izmed teh programov pa je tudi program žalske Želve. US Prenovljen vrtec Otroci preboldskega vrtca in so skupaj z vzgojiteljicami veseli, ker se je bistveno spremenila zunanja podoba travnatih površin ob vrtcu. Poleg novih igral so okrog vrtca zgradili tudi ograjo, saj je bilo igrišče doslej izpostavljeno vandalskemu početju. Nova igrala so občino veljala 3,5 milijona tolarjev, kar nekaj denarja pa je bilo treba odšteti tudi za ograjo in ostalo ureditev, pri čemer so s finančnimi prispevki sodelovali zlasti starši otrok in nekateri sponzorji. DN NAKRATKO O bolnišnici na izredni seji TOPOLŠICA - Po Šaleški dolini krožijo govorice, da je prišlo v Bolnišnici Topolšica do hujših zapletov, med drugim tudi do zahteve po odstopu direktorja Janeza Polesa. Zdravniki naj bi bili predvsem nezadovoljni zaradi obremenitev, razmer v slovenskem zdravstvu nasploh in seveda razmer v bolnišnici. Več bo znanega po izredni seji sveta Bolnišnice Topolšica, ki bo v torek. Nagrada tudi Metki Čas VELENJE - Med letošnjimi nagrajenci, ki jih ministrstvo za šolstvo razglasi na področju predšolske in šolske vzgoje, je tudi ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas. Nagrado je dobila za posebej uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju predšolske vzgoje. V enote velenjskih vrtcev je vključenih 900 otrok. US Pozornost starejšim POLZELA - Ob prazniku občine so pripravili tudi srečanje starejših občanov, ki se je začelo s sveto mašo, ki jo je v župnijski cerkvi daroval Janez Bračun. Na Polzeli živi preko 100 krajanov, ki so dopolnili 80 ah več let, srečanja v organizaciji društva upokojencev pa se je udeležila dobra polovica. Zbrane so pozdravili župan Ljubo Žnidar, podžupan Stanko Novak in predsednica DU Gertruda Novak, za izkazano pozornost pa se je v imenu starostnikov zahvalil Lovro Ogris. Srečanje je popestril kvintet Lastovka. TT OBČINA VRANSKO Vransko 59, 3305 VRANSKO Telefon: 03/703 28 00, Faks: 03/703 28 16 e-naslov: občina.vransko@vransko.si Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03) Občina Vransko, Vransko 59, 3305 Vransko, sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO Občina Vransko razpisuje prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila in uskladiti interese za načrtovani poseg, zato vabimo vse zainteresirane, da se je udeležijo. Župan Občine Vransko Franc Sušnik Ipavčevi kulturni dnevi S koncertom Kvarteta Epidaurus z gostom, klarinetistom Jurijem Hladnikom, so se v župnijski cerkvi sv. Jurija v nedeljo zvečer začeli Ipavčevi kulturni dnevi. Rdeča nit letošnjega programa osrednje kulturne prire-1 ditve v Šentjurju je prav rodbina skladateljev in zdravnikov Ipavec, saj bodo Šentjurčani sredi novembra ob okrogli mizi skupaj s predstavniki ministrstva za kulturo in Skupnosti slovenskih muzejev razpravljali tudi o možnostih za postavitev nove muzejske zbirke o družini Ipavec. Sicer pa bo tudi večina prireditev letošnjih Ipavčevih kulturnih dnevov, razen uvodnega koncerta v župnijski I cerkvi in zaključne predstavitve že šestega zbornika Ute-rarnih ustvarjalcev z območja občine v kulturnem domu, v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu. V njej so sinoči že odprti razstavo likovnih del udeležencev letošnjega poletnega ex-tempora s Planine, v sredo, 27. oktobra, pa bodo priredili literarno-glasbeni večer s pisateljem Danetom Zajcem in z igralcem ter glasbenikom Janezom Škofom. IS I Na Resevni so praznovali Planinci in ljubitelji Re-sevne so se minulo nedeljo srečali na kostanjevem pikniku, za veselje pa so imeli letos še poseben razlog. Ob prenovi kritine na planinskem domu so namreč menjali tudi dotrajane žlebove in izvedli ozemljitev doma. Vsa rekonstrukcijska dela je opravil izbrani ponudnik. Metalko iz Prožinske vasi. Predračunska vrednost del je znašala malo manj kot 3,5 milijona tolarjev, z donatorji materiala in s planinskim popustom izvajalca pa je bila konč- na cena 2,95 milijona tolarjev. Planinci bodo dve tretjini poravnah z lastnimi in sredstvi donatorjev, za preostalo tretjino pa še zbirajo prispevke občanov in podjetij. Klub zelo slabemu vremenu je bilo na Resevni zares slovesno in prijetno, srečanja pa so s« udeležili tudi planinci iz Maribora in Domžal. Pozdravil jih je šentjurski podžupan Jože Artnak, ki si je ogledal tudi vsa opravljena dela in pob- ' valil izvajalce del, zlasti pa društvo za skrb in požrtvovalnost. /5 Kaj bi svetniki sploh radi? Premalo ali preveč socialno naravnan proračun? - Občinska uprava bo imela djo naslednje seje precej dela V Laškem so predlog občinskega proračuna za prihodnje leto predstavili na zadnji seji občinskega sveta, vendar ga svetniki niti v prvi obravnavi niso podprli. Sporna ni bila le prodaja občinskega premoženja, kot smo pričakovali, svetniki so občinski upravi očitali še mnogo več. Kljub pismu direktorja Pivovarne Laško Toneta Turnš-ka svetnikom in medijem, da se s prodajo delnic Zdravilišča Laško želi okoristiti zgolj posameznik, svetniki verjamejo, da je prodaja dobra odločitev. »Kaj sploh imajo občani od večinskega deleža v Zdravilišču Laško,« se je spraševal Drago Zupan in dodal, da bi o tem, kaj narediti z delnicami, morali odločati na posebni seji ah vsaj v okviru samostojne točke. Matevž Kolar je kot predsednik Odbora za družbene dejavnosti opozoril, da povsod primanjkuje denarja, zato je prodaja edina rešitev, dogovoriti pa bi se morali, koliko delnic in kako prodati ter kam vložiti tako pridobljen denar. Najbolj kratka in jedrnata je bila Anastazija Deželak, saj je prodajo podprla že zato, da bo konec brezplodnih razprav o tej temi. »S prodajo premoženja ali brez je proračun za leto 2005 premalo gospodarsko usmer- O čistilni še enkrat V občinski upravi morajo do naslednje seje občinskega sveta dopolniti informacijo o poteku aktivnosti v zvezi z izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja, saj je svetniki niso sprejeli, ker je napisana premalo transpa-rentno. V njej ni nič zapisanega o tem, kaj se dogaja na Strenskem, kako je z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Rimskih Toplicah, kakšni so zneski in roki za dokončanje posameznih odsekov in delnih projektov ... Podžupan Andrej Vesenjak je še enkrat, tokrat pred vsemi svetniki, od župana zahteval revizijo za izvedena dela v Rimskih Toplicah. Opozoril je tudi na 2.000 kubikov velik kup odpadnega asfalta v Jagočah, ki je nastal sočasno s kopanjem ceste v Rimskih Toplicah za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Svetniki so zato predlagali umik te točke z dnevnega reda seje, do naslednje pa pričakujejo ustrezno dopolnitev. jen,« je menil mag. Roman Matek. Za gospodarski razvoj bi iz proračuna morali letno nameniti vsaj 100 milijonov tolarjev, sicer bo rast na področju turizma, obrti in kmetijstva ustavljena. Da občina ustvarja premalo pogojev za razvoj turizma, se je strinjala tudi Andreja Križnik in dodala, da bi bilo treba proračun naravnati bolj komercialno, denar za socia-lo pa zmanjšati. »Tonemo v sociali,« je bil še konkretnejši Boštjan Pražnikar, »proračun ne kaže razvojnih komponent, saj ima na treh razvojnih postavkah le 22 milijonov tolarjev, zato ga ne bom podprl.« Ostro se je odzval Matevž Kolar (DeSUS) in razprave ocenil kot napad na starejše, nujno potrebne pomoči, Stanko Selič pa je prisotne spomnil, da starejši občani s podeželja ne dobivajo pomoči v obliki subvencioniranih najemnin za stanovanja, pač pa jih občina še dodamo obremeni s prispevki za stavbna zemljišča. Zaključek ... Po dolgotrajni in vroči razpravi se je župan Jože Rajh zavzel, da se o predlogu proračuna v prvi obravnavi odloča stopenjsko. Glede prodaje premoženja je oblikoval po- seben sklep, da se bodo o tem odločali na eni prihodnjih sej, iz predloga pa je črtal postavko prodaje premoženja na strani prihodkov ter postavko ureditve turistične infrastrukture v Laškem in Rimskih Toplicah na strani odhodkov. Občina bi morala sodelovati v Laškem pri gradnji brvi in ureditvi komunalne infrastrukture na desnem bregu Savinje, v Rimskih Toplicah pa pri gradnji ceste na Senožete po novi trasi. Svetniki so v drugem poskusu sprejeli le prvi sklep, predlog proračuna pa zavrnili. Prav tako tudi predlog o spremembi cene socialno varstvene storitve pomoč na domu. Podražitev bi se namreč poznala le v občinskih odhodkih, za uporabnike storitev pa bi cena ostala nespremenjena. Kljub zatrjevanju centra za socialno delo, ki izvaja pomoč na domu, da bi dvig cene pri uporabnikih posledično pomenil zmanjšanje števila storitev, je večina svetnikov menila, da 70 tolarjev več na uro vsem uporabnikom ne bi pomenil večjega stroška, saj vsi finančno le niso tako slabo podkrepljeni. Kako bi pomagali tistim, za katere je storitev že zdaj precejšnji mesečni strošek, svetniki niso navedli. ROZMARI PETEK Vabimo vas v trgovine Big Bang, kjer je HP za vas pripravil • posebno presenečenje. Sami boste lahko preizkusili digitalnej fotoaparate HP PhotoSmart, natisnili fotografijo na tiskalniku i HP PhotoSmart ter jo odnesli domov. V času trajanja akcije bomo prvih 100 kupcev enote "AlUn-One" (tiskalnik, optični čitalec, kopirni stroj in faks v . eni enoti) obdarili z DVD-jem Shrek 1. OBIŠČITE Big Bong Celje: 27.10.2004 © 2004 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Distribucija: www.avtera.si,www.diss.si. Hewlett-Packard d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 tjubljano. »Kožuhanje« v Jagočah Pri Podrepškovih v Jagočah se je pod kozolcem zbralo skoraj sto ljudi, zato jim je »kožuhanje« šlo hitro od žuhali« so kar pet zvrhano polnih prikolic koruze v klasju, vse do tretje ure zjutraj pa so se nato še veselili, peli in plesali. Med ličkanjem je bilo več kot dovolj priložnosti za pri- rok. povedovanje šal ter zgod in nezgod iz bližnje in dalj ne preteklosti, obujanje spominov ... »Letos je bilo »kožuhanje« že tretjič, zato že lahko govorimo, da je tradicionalno, in če bodo pogoji, se bomo zbrali tudi drugo leto. Le lani, ko zaradi suše ni bilo koruze, nismo sedli skupaj,« je povedal Peter Hohkraut. MM Da na večini polj koruze silirajo in »kožuhajo« po starem, je le še prijeten spomin na dni, ko se je pri tem opravilu zbrala skoraj vsa vas. Med mladimi je ob tem preskočila tudi kakšna iskrica, zlasti pa je bila to priložnost za druženje in petje, ko je bilo delo končano, in tudi za ples, če se je le našel muzikant, ki je vešče raztegnil meh. Da to prijetno opravilo le ne bi zašlo povsem v pozabo, so te dni poskrbeli na kmetiji Hohkrautovih v Jagočah pri Laškem. Omislili so si čiste pravo »kožuhanje« ali lička-nje koruze po starem, kakršnega so bili mnogi vajeni nekoč. Pri Podrepškovih, kot se domačiji reče po domače, se je pod kozolcem na skoraj sto kvadratnih metrih zbralo skoraj sto ljudi. Več kot 70 je bilo odraslih, od sosedov do sorodnikov, približno 20 pa tudi otrok, ki so z velikim zanimanjem opazovali delo. Ker se jih je zbralo veliko, so končali v pičlih štirih urah. »Oko- KOZJE 17 BI If Kostrivnico po sodobni cesti V občini Rogaška Slatina so. v petek slovesno odprli približno dva kilometra dolgo cestno povezavo med mestom in Kostrivnico. Omenjena naložba je v sklopu projekta vinsko turistične ceste VTC-10 petih obsoteljskih občin. Kot je med otvoritvijo povedala predsednica KS Ko-strivnica Marija Čakš, je izvedena rekonstrukcija ceste izredna pridobitev za krajane in občino. Stara je bila uničena in nevarna, se je spominjala Čakševa. Župan mag. Branko Kidrič je poudaril, da je rekonstruirana cesta med središčem Rostrivnice ter zunanjo sla-tinsko obvoznico največja letošnja občinska investicija na lokalni cestni mreži. Slovesnosti se je udeležil direktor državne agencije za regionalni razvoj Bojan Su-vorov, saj so obsoteljske občine kandidirale za sofinanciranje na razpisu omenjene agencije. Vrednost naložbe v S slovesne otvoritve obnovljene in razširjene ceste med Kostrivnico ter zunanjo obvoznico Rogaške Slatine, ki je del vinsko turistične ceste VTC-10. Trak so prerezali direktor državne agencije za regionalni razvoj Bojan Suvorov, predsednica KS Kostrivnica Marija Čakš in župan mag. Branko Kidrič, (z leve proti desni). slatinski občini znaša 50 mi- Med rekonstrukcijo je jav- ste, z novimi cevmi. To je sta-lijonov tolarjev, za kar sta vsa- no komunalno podjetje obe- lo dodatnih 16 milijonov toka pol prispevali občina in nem zamenjalo dotrajani vo- larjev. država. dovod, ki je tik ob trasi ce- BRANE JERANKO Investitor doma v težavah? V Rogaški Slatini, kjer se zatika s pripravami na gradnjo doma upokojencev, je bila v ponedeljek izredna seja občinskega sveta. Kot smo že poročali, je prišlo poleti do denacionalizacijske-ga zapleta, saj naj bi bilo Zemljišče v občinski lasti v 'postopku denacionalizacije. ■ Občina si zdaj prizadeva z fodvetniško družbo denacio-nalizacijskih upravičencev doseči poravnavo, pri čemer trda pogajanja o ceni zemljišča še potekajo. Občinski svet je na izredni seji s tesno večino dovolil županu mag. Branku Kidriču, da lahko ponudi za kvadratni meter največ 50 evrov, kar bi zneslo 81 milijonov tolarjev. Po ugotovitvah občinske uprave in nekaterih svetnikov naj bi bila to dejanska cena primerljivih komunalno opremljenih zemljišč v centru mesta ob Sotli. Tako naj bi prišlo do verjetnega podpisa denacionalizacijske poravnave najpozneje jutri, v petek. V primeru, da do poravnave ne bo prišlo, vods- tvo občine že razmišlja o drugi lokaciji, za kar je prav tako prejelo pooblastilo svetnikov. V zvezi z gradnjo doma upokojencev v Rogaški Slatini pa se po novem zatika v zvezi z investitorjem, saj eden od svetnikov razpolaga s podatki, da naj bi bila ljubljanska družba Comett domovi v težavah. Občinski svet je zato na izredni seji sprejel soglasno odločitev, naj nadzorni odbor v prihodnjih tednih preveri boniteto družbe. Občina je v Comett domovi vključe- na kot partnerica s »svojim« zemljiščem, ki je postalo predmet denacionalizacije. Kot so se svetniki spominjati med razpravo, se projekta »dom upokojencev v Rogaški Slatini« drži smola. Najprej so dolgo računali na projekt Rogaška vas (Slatinčana Martina Keneta, ki je občinski svetnik), nato so izgubljali čas z morebitnim investitorjem iz Logatca ter njegovim nemškim partnerjem, zdaj pa je prišlo še do dena-cionalizacijskega zapleta. BRANE JERANKO Dobrodelni koncert za Kunstovo Maro Občina Kozje in Kozjanski park pripravljata veliki dobrodelni koncert za izgradnjo vodovoda do hišice Kunstove Mare v Podsre-di. Organizatorja sta pristopila k akciji za ureditev tekoče vode pri omenjeni hišici na pobudo Marjana Marinška in Dušana Preskarja. V vabilu na dobrodelni koncert, ki bo 24. oktobra v dvorani Gasilskega doma Kozje, je Marjan Marinšek zapisal: »Kunstova Mara se je rodila kot nezakonski otrok in je morala po materini smrti služiti k tu- jim ljudem. Vzeli so jo Levstikovi iz Podsrede. V petin-petdesetih letih služenja si je z vestnim delom in zvestobo do hiše in mlina zaslužila skromno hišico ob cesti na Staro goro v Podsredi. Hišica pa nima tekoče vode in tako mora danes šestinosemdeset- Knjiga slatinskega avtorja Pred nekaj dnevi je izšla nova knjiga Franca Branka Janžka iz Rogaške Slatine. Zbirka črtic Bolj kot odhajam, bolj se vračam je njegova četrta knjiga, v kateri opisuje nekdanje kmečko življenje pod Bočem. Omenjena zbirka je njegovo drugo leposlovno delo, pred nekaj leti je že napisal knjigo Črtic Goronci, ki prav tako spominja na njegovo mladost v Svetem Florijanu. Med Janž-kovimi dosedanjimi deli sta dve domoznanski, eno je v znamenju splošne predstavitve njegovega rodnega Svetega Florijana, druga pa zgodovina Čebelarskega društva Rogaška Slatina. Javna predstavitev nove Janžkove knjige bo 21. oktobra v Knjižnici Rogaška Slatina. BJ letna Mara prosjačiti, da ji kdo prinese vodo z bližnjega pokopališča. Vse prihranke porabi za to, da dvakrat na leto abišče hčer Tanjo, ki je zaradi izliva krvi v možgane že osem let v nekem munchenskem sanatoriju...« V programu dobrodelne akcije bodo nastopili plesna šola Mojce Rabič - Spin iz Velenja, Kristina in Benjamina Šuster iz Mozirja, Bratje iz Oplotnice, ansambel Unikat iz Gorice pri Slivnici, Zreška pomlad iz Zreč, trio Fran-čič z Dolenjske, »prešmen-tana citrarka« in evropska prvakinja Janja Brleč iz Laškega, Hlapci iz Slovenskih Konjic in Podkrajski fantje iz Velenja in Tone Vrabl. TV Skromna bera v virštanjskih vinogradih Virštanjski vinogradniki, združeni v društvo, ki ga vodi Dragica Bah, so s trgatvijo čakali na ugodnejše vreme, ki bi morda izboljšalo kvaliteto grozdja, vse do ponedeljka. Grozdje je manj sladko kot lani, kar ne zagotavlja visoke kakovosti, značilne za prejšnja leta. Svoj delež so pridali tudi toča, dež in sorazmerno hladno in kratko poletje. Prve dni tega tedna so zato zaradi toplih sončnih žarkov kljub pomanjkanju tr-gačev pohiteli s trgatvami. Po besedah Dragice Bah bodo vinogradniki grozdje prodati v klet Imeno ali posameznim kupcem, ki ga bodo doma predelali v vino. Zaključna prireditev bo 13. novembra na Banovini v Virštanju s 6. Martinovim pohodom od Sedlarjevega do Virštanja s snemanjem klopotca. Imenška klet je začela grozdje odkupovati v ponedeljek, 18. oktobra. Prvi dan so odkupovali savignon, v torek chardo-nay in v sredo modro franki-njo. Konec tedna bo sledil odkup mešanega belega grozdja in laškega rizlinga in konec meseca žametne črnine in renskega rizlinga. Kletar Branko Šket je povedal, da predvidevajo od 40 pogodbeno vezanih vinogradnikov letos odkupiti približno 200 ton grozdja, pri čemer odkup letos ni omejen, zato lahko grozdje prodajo tudi drugi. V kleti Imeno po odkupu s predelavo grozdja v vino pridelajo osem vrst vina: laški in renski rizling, mešano belo, vir-štanjčan, modra frankinja, savignon, chardonay in mešano rdeče. TV Nova učna pot na Veternik V okviru mednarodnega projekta LIFE so v Kozjanskem parku v štirih letih opravili inventarizacijo in vrednotenje suhih hribovskih travnikov in se lotili njihovega vzdrževanja. V program na površini 18 hektarov travnikov od Veterni-ka do Oslice se je vključilo okoli 70 kmetov. Na omenjenih travnikih z izjemno bogato floro in favno živi več kot sto vrst metuljev in raste od 60 do 70 različnih rastlin. Nekateri kmetje se bodo vključili v Slovenski kmetijski okoljski program (SKOP), iz katerega lahko za redno vzdrževanje hribovskih travnikov dobijo precej denarja pomoči. Med travniki je ekipa mag. Bernarda Gorš-ka iz Kozjanskega parka uredila novo učno pot v dolžini 1,5 kilometra z desetimi za- nimivimi točkami. Tudi za to pot so pripravili kataloge, zemljevide in spremljajoče table. Pot, ki so jo slovesno odprli 6. oktobra, so že prehodile mnoge šolske skupi- V Kozjanskem parku imajo urejene učne poti na Rudnico, v Podsredi z mnogimi odcepi, tudi k izviru Trebčice, gozdno učno pot v Pišecah, pot na Veterni-ku in eno redkih vodnih učnih poti Gabernica. Prihodnje leto bodo uredili še učno pot pri jami Gruska. Tovrstni življenjski prostori so postali v Evropi izredna redkost, zato so na seznamu ogroženih habitatov, kamor sodijo tudi travniki od Veter-nika do Oslice. TONE VRABL CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje Gradimo za vas OPTIKA uiobîr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje zo proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teleton: 03/428 55 80. tox: 03/428 55 83_ NTjRC SL. KONJICE VOJNIK Diplomatski zbor na Konjiškem Zbrali za 440 kosil Akcija Drobtinica, s katero Rdeči križ v Sloveniji ob svetovnem dnevu hrane zbira denar za šolsko prehrano socialno ogroženih otrok, je v konjiškem območnem združenju tudi letos v celoti uspela. Konjiško območno združenje RK je letos sodelovalo že četrtič. Pekarne so v ta namen prispevale 362 kilogramov kruha, mlekarna Celeia pa 150 litrov mleka. Kruh po 300 in mleko po 100 tolarjev so ljudje v Slovenskih Konjicah, Ločah, Zrečah in Vitanju v soboto dopoldne pokupili v rekordnem času, marsikdo pa je za prehrano otrok primaknil še posebej kakšen tolar. Skupno so tako zbrali 179 tisoč tolarjev, kar bo zadoščalo za 440 kosil: 226 v Slovenskih Konjicah, 67 v Zrečah, 57 v Vitanju in 90 v Ločah. MBP Med najbolje obiskanimi je bila stojnica Rdečega križa pred Mercatorjem v Slovenskih Konjicah. - Št. 42 -21. Taščice so našle prostor za vaje v občinski stavbi. Ohranjajo ljudsko pesem Po hribih in dolinah občine Vojnik se je ohranilo kar nekaj starih ljudskih pesmi. Taščice, zbrane z različnih koncev občine ter celo iz drugih krajev, so se odločile, da ' jih bodo ohranjale. Zamisel o ustanovitvi skupine ljudskih pevk se je rodila na letoš- i njem občnem zboru Društva kmetic Meta. Pevke so se kmalu srečale na prvih vajah. V Vojniku so imeli pred tem Rožmarinke, skupino ljudskih pevk, ki je z delovanjem | prenehala. Taščice, imenovane po pticah pevkah, ohranjajo staro ljudsko pesem šele pol leta. Med desetimi pevkami prevladujejo kmečke ženske, ki vadijo v sejni sobi občinske stavbe ter na domovih. Prvič so nastopile na osrednji prireditvi krajevnega praznika Vojnika, kjer so prepevale med oprávljanjem nekdanjih kmečkih opravil - predenjem, izdelo- j vanjem rož ... Občinstvo jih je lahko spoznalo tudi na množični prireditvi na gradu Lem-berg pri Novi Cerkvi. Taščice delujejo kot sekcija Turistično-kulturnega društva Globoče-Dedni Vrh. BRANE JERANKO I Ugledni basist v Konjicah Svetovno priznani basist Lucas Debevec Mayer bo na pobudo župnije in Katoliško-prosvetnega društva Slovenske Konjice nastopil v cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Koncert bo v danes, ob 20. uri. Lucas Debevec Mayer prihaja iz Buenos Airesa, kjer je študiral filozofijo in solopetje. Njegovo izjemno pevsko kakovost potrjujejo številne najvišje nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Je član opernega ansambla Juventus Lyrica v Buenos Airesu, redno pa sodeluje tudi v znanem Teatru Colón. V Slovenskih Konjicah se bo ugledni basist predstavil s psalmi Osvalda Catene, z arijami Felixa Mendelssohna, Obžalovanjem Charlesa Gounoda, arijo Pro peccatis suae gen-tis iz Rossinijeve Stabat Mater, Ave Marijo Camilla Saint-Saënsa... Na orglah ga bo spremljal Ivan Vombergar, sodelovala pa bo tudi sopranistka Ani Rode. MBP Toča, bolezni, dež Za oceno, koliko grozdja bodo letos pridelali v vinogradih konjiškega podjetja Zlati grič, je na samem začetku trgatve še prezgodaj, je pa že jasno, da je večina od toče prizadetih jabolk primerna le za industrijsko predelavo - pa še teh je bistveno manj kot prejšnja leta. V trajnih nasadih jablan in vinske trte je avgustovska toča povzročila Zlatemu griču preko 300 milijonov tolarjev škode, od tega na letošnjem pridelku za 150 do 160 milijonov tolarjev. Kljub intenzivnim zaščitnim ukrepom so po toči zlasti vinograde močno prizadele različne bolezni. Zaradi de | ževnega vremena se je v zadnjem času najbolj razmahnil l botritis oziroma grozdna gniloba. Kot ugotavlja vodja proizvodnje v Zlatem griču Dejan Brečko, je škoda vsak dan | večja, s trgatvijo, ki je bila sicer odobrena pred skoraj štirinajstimi dnevi, pa so zaradi dežja v veliki zamudi. Ker je bila prizadetost velikega dela vinogradov po toči tudi 90- in več odstotna, bodo očitno ostale za obiranje le zanemarljive količine grozdja. Glede na vse to je pričakovano letino zaenkrat še nemogoče oceniti. Za jabolka pa se že ve, da so tista, ki so preživela točo, primerna le za industrijsko predelavo: »A še teh jabolk je bilo le 40 odstotkov običajnih količin,« potoži Dejan Brečko. MBP Slovenske Konjice je v soboto obiskal diplomatski zbor tujih veleposlaništev v Sloveniji. Povabilu slovenskega zunanjega ministra Iva Vajgla in soproge Mojce Zlobko - Vajgl se je odzvala večina vodij diplomatskih misij. Več kot 60 gostov z vsega sveta si je v prijetnem vzdušju ogledalo najlepše konjiške izletniške točke. Resda jih je ves čas motil dež, a Žička kartuzija ni bila zaradi tega nič manj mogočna in vinorodne Škalce nič manj zelene. Ogledali so si tudi konjiški Stari trg z Mestno galerijo Riemer in drugimi zanimivostmi ter Priho-vo z znamenito cerkvijo iz 15. stoletja in Dvorec Trebnik. Celodnevno druženje je ponujalo številne priložnosti ne le za spoznavanje lepot tega dela Slovenije, temveč tudi za medsebojno spoznavanje in neformalno izmenjavo stališč do številnih vročih vprašanj današnjega časa, med katerimi sta izstopali nerešena slovensko-hrvaška meja in vloga Slovenije v Iraku. Go- Do Vinotoča Zlati grič v Škalcah so vodje diplomatskih misij s soprogami prišli peš po poti sredi vinogradov. vorili so tudi o novem slovenskem nadškofu. Konjičani so se na visoki obisk dobro pripravili, zato tudi ne preseneča, da je gostitelj Ivo Vajgl ob zaključku izjavil, da je vesel, da je diplomatski zbor pripeljal ravno v Slovenske Konjice. »Ob takšnih priložnostih želimo predstaviti zanimive predele Slovenije, ki jih sicer vodje diplomatskih misij ne bi spoznali. S tem se širi vedenje o državi, v kateri opravljajo svojo službo. To je tudi dobra promocija obiskanih krajev, saj k diplo- matom prihajajo na obiske prijatelji, njihovo delo in življenje spremljajo novinarji ... Slovenske Konjice poznam že dolgo, a so me vseeno presenetile s svojo lepoto in urejenostjo,« je še dodal. MILENA B. POKLIČ KULTURA Osvojili tudi London Pred začetkom abonmaja uspešen nastop celjskih godalcev na londonskem festivalu Celjski godalni orkester (CGO) je pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta še pred prvim abonmajskim koncertom, ki bo 26. oktobra, nastopil na Autumn Music Festivalu v Kingsto-nu pri Londonu. Celjski go-dalci so z nastopom v župnijski cerkvi navdušili, tako da so dobili povabilo za gostovanje na omenjenem festivalu tudi za prihodnje leto. CGO je že v lanski sezoni sodeloval z violinistom Jernejem Brencetom in violon-čelistom Wolfgangom Pan-hoferjem. Oba solista sta bila povabljena na omenjeni festival in odločila sta se, da bosta zraven povabila celjske godalce. Solista sta z godal-ci v Kingstonu zaigrala Romanco in Fidlfadl Marka Mi-hevca ter Koncert za violino, violončelo in orkester Nenada Firšta. Tako nad Mihev-čevim kot tudi nad Firštovim delom je bila skoraj polna cerkev navdušena. Orkester je zaigral še Sibeliusov Impromptu, Capriccio za godala Mendelssohn-Bartholdyja V Mariboru, kjer se je 15. oktobra začelo 39. Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč, je v ponedeljek zvečer v tekmovalnem delu sporeda z uspehom nastopilo Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje z avtorskim projektom Koža, v režiji Jerneja Lorencija. i Igralci, Tjaša Železnik, Branko Jordan, Barbara Vidovič in Miha Nemec (spomnimo, da so lani vsi prejeli stanovsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije), so z vonjem Kože omamili tudi sladokusce mariborskih gledaliških večerov. Jutri bo SLG Celje na povabilo organizatorja festivala Gavranfest (ime nosi po priljubljenem hrvaškem avtorju Miru Gavranu) gostovalo v Trnavi na Slovaškem. Tamkajšnjemu občinstvu se bodo Celjani predstavili z deli Mira Gavrana, Kreontova Antigona in Ljubezni Georga Washingtona, v režiji Marjana Bevka. Nagrade in priznanja bodo razglasili zadnji dan srečanja, 28. oktobra zvečer, na osrednji slovesnosti, ki do vrhunec dosegla s podelitvijo najvišjega priznanja, Borštnikovega prstana za Življenjsko delo. Kot je to že v navadi, je ime dobitni- in Tartinijev Concerto in Sol za godala. Slednja bo moč stišati tudi na prvem abonmajskem koncertu. Prvi obisk prestolnice Velike Britanije se je tako zaključil z zadovoljno publiko, sicer vajeno dobrih koncertov, ki bodo sledili še vse do konca oktobra, ko se bo festival zaključil. Celjski godalci so London zapustili že minuli petek, dan po koncertu. Na letališču pa so odigrali še en koncert. Letalo je imelo namreč več kot šest ur zamude, tako da je bilo časa za glasbo več kot dovolj. In znova navdušena publika, ki je darovala tudi nekaj funtov. S polno paro naprej Zadovoljstvo ob uspešno izpeljanem koncertu na Otoku je godalcem zagotovo vlilo dodatnega elana pred začetkom nove koncertne sezone. V novem abonmajskem ciklu se bo zvrstilo pet koncertov, na katerih bodo ponovno gostih vodilne domače in tuje umetnike. Tudi v letošnji sezoni bodo poustvarjali sklad- ka zaenkrat še skrbno varovana skrivnost. Ve pa se, da bo to igralec in da mu bo prstan z gledališko masko (vrednost prstana je 850 tisoč tolarjev) izročila lanskoletna dobitnica prstana, celjska igralka Anica Kumer, ki je skupaj s predsednikom sveta Borštnikovega srečanja, Tonetom Partljičem in teatrologom Vasjo Predanom v komisiji za izbor nagrajenca. Borštnikovo srečanje v Mariboru je festival, ki zadnja leta širi prireditve izven meja občine. Tako so sinoči (v sredo) v SLG gostovali člani novogoriškega gledališča s predstavo Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ki je večer pred tem navdušila mariborsko festivalsko občinstvo. Dan, ko se v Mariboru končuje Borštnikovo srečanje, je razglašen za dan slovenskih igralcev oziroma, po novem, gledaliških ustvarjalcev. Na ta dan bodo Celjani nastopili v Trbovljah z letošnjo uspelo prvo predstavo nove sezone, Partljičevo bridko komedijo Moj ata, socialistični kulak. Zaradi nenadne poškodbe igralca Bojana Ume-ka, ki je, po mnenju občinstva in kritike odlično upodobil lik Vanča, so morali v gledališču čez noč narediti prezasedbo, da predstave, za katero je po vsej Slo- be skladateljev iz različnih stilnih obdobij, ansambel pa je še posebej vesel treh novih skladb (Zeppehna Petra Šavlija, Simfonietta skladatelja Matjaža Jarca in Hoque-tus za godala Dušana Bavd-ka), ki so jih ugledni slovenski skladatelji posvetih orkestru ob njegovi šestdesetlet-nici. Celjski godalni orkester se bo v novi sezoni premier-no predstavil v torek ob 19.30 v Narodnem domu, kot solisti pá se mu bodo pridružili oboistki Maja Kojc in Breda Hartman ter čembalist Luca Ferrini. Naslednji bo na vrsti novoletni koncert, 26. decembra, ki ga bodo celjski godalci izvedli skupaj s so-pranistko Andrejo Zakonjšek, flavtistom Matejem Zupanom in violinistom Markom Zupanom. Tretji abonmajski koncert, ta bo na vrsti 15. marca, so poimenovali Glasba za dramo in film. Tokrat bo dirigentsko palico v rokah namesto Nenada Firšta držal Mate Bekavac, sicer izvrsten klarinetist, ki je kot dirigent na koncertu CGO debitiral lani. Pianistka Eli- veniji veliko zanimanja, ne bi bilo potrebno odpovedovati. Pogumno se bo v Van-čev tekst zagrizel mladi igralec David Čeh. Njegovo vlogo v predstavi pa bo prevzel Tarek Rashid. Prva predstava v novi zasedbi bo že v ponedeljek. MATEJA PODJED Od 21. oktobra 2004! STRANSKI UČINKI 120 min., (Collateral). psihološki triler Režija: Michael Mann Igrajo: Tom Cruise, Jamie Foxx, Jada Pinkett Smith, Mark Ruffalo, Peter Berg, Bruce McGill EKWOroS dO«, C.1U V Trnmfr 10. 3000 Mjt Smejmo se na Novačanovih dnevih V spomin na slovenskega dramatika Antona Novačana v KUD Zarja Trnovlje - Celje pripravljajo 12. Novačanova gledališka srečanja, kjer se bo od jutri do sobote, 13. novembra, s komedijami predstavilo šest stalno delujočih amaterskih gledališč in ljubiteljskih gledaliških skupin iz cele Slovenije. Prvo se bo s komedijo Komaj do srednjih vej avtorja Petra Ustinova predstavilo amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu, v soboto pa bo predstavo Mrtvi ne plačujejo davkov na oder postavilo gledališče Pod kozolcem iz Šmart-na ob Paki. Novačanovi dnevi se bodo nadaljevali '5. novembra s predstavo Jo-sepha Kesserlinga Arzenik in stare čipke v izvedbi domačega gledališča, nato se bodo zvrstile še komedije Življenje podeželskih plej-bojev ali Tuje hočemo, svojega ne damo v izvedbi Prosvetnega društva Danica iz Šentprimoža. Predstavo Politika, bolezen moja bodo zaigrali člani gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, Novačanova gledališka srečanja pa bodo zaključili s Prišparanim Jurijem, komedijo gledališke skupine KD Ivana Kau-čiča iz Ljutomera. Na zaključnem srečanju bodo vsem gostujočim gledališkim skupinam celjski slikarji podarili svoja dela. BA Letošnji dobitnik Aškerčevega priznanja za objave in popularizacijo arhivskega gradiva je Celjan dr. Milko Mikola. Priznanje mu je včeraj ob dnevu slovenskih arhivov podelilo Arhivsko društvo Slovenije. Arhivski svetnik dr. Milko Mikola opravlja svoje poslanstvo v Zgodovinskem arhivu Celje že 22 let. Najprej je bil profesor zgodovine, arhivist je postal v zrelejših letih. Njegovo delo je eden od temeljev vedenja o gospodarski zgodovini ter o razsežnosti in bistvu represije totalitarnega političnega režima. V zadnjem desetletju je o tem objavil pet temeljnih študij, uredil tri zajetne izdaje arhivskih dokumentov ter prevzel in uredil fonde številnih pomembnih podjetij. Samo v zadnjih dveh letih so izšle monografija Zgodovina celjske industrije, samostojna publikacija in razstava Logotipi celjskih industrijskih podjetij, zgodovinska orisa v monografijah o celjski cinkarni in tovarni Etol ter obsežna izdaja virov z naslovom Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje. Ta opus ter odmevnost njegovih del dokazujeta, da je letošnji dobitnik Aškerčevega priznanja dosegel enega svojih ustvarjalnih vrhuncev, je med drugim zapisano v utemeljitvi. In kaj priznanje pomeni Milku Mikoli? »Predvsem zadoščenje za delo in spodbuda za naprej. Priznanja, po pravici povedano, nisem pričakoval, ker je bila konkurenca precejšnja. Ravno zato sem še toliko bolj vesel, da so me izbrali.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Celjani niso za balet Slovensko ljudsko gledališče Celje je v ponedeljek gostilo baletni ansambel iz Avstrije, ki ga vodi Slovenka Susanna Aljana Papež. Mladi baletni plesalci so se predstavili s predstavo Sneguljčica in sedem palčkov. Nekoliko prirejena predstava je namenjena otrokom od četrtega leta naprej, medtem ko so igralci oziroma plesalci v povprečju stari od deset do dvanajst let. V baletni šoli Susanne A. Papež vsako leto ob koncu sezone pripravijo predstavo, ki jo predstavijo širši javnosti. Papeževa pravi, da je v Avstriji za tovrstne predstave izjemno veliko zanimanja, medtem ko so v Celju redki, ki si jih pridejo ogledat. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, zato se v Celje prihodnje leto ne bodo vrnili. BA Koncert na letališču med čakanjem na letalo sabeth Fister in violinist Jernej Brence se bosta orkestru pridružila na četrtem abonmajskem koncertu 12. aprila, ko bodo krstno izvedli že omenjeno Zeppelino in Sim-fonietto. Še posebej slovesno pa bo 31. maja, ko bo orkester skupaj s flavtistko Natašo Paklar Markovič in kon-trabasistom Zoranom Marko-vičem pripravili slavnostni koncert ob 60-letnici orkestra. Obiskovalci bodo lah- ko prisluhniti skladbam skladateljev Martina, Srebotnja-ka, Brahmsa ter Bavdku, čigar Hoquetus za godala bodo izvedli prvič. ŠPELA OSET BOJANA AVGUŠTINČIČ Mamljiv vonj po Koži in Gavranfest SLG na Borštniku in na Slovaškem - Prezasedba v Kulaku Priznanje Mikolo Njegovo veličanstvo gumb Vse, česar do danes niste vedeli o gumbih, ki jih izdelujejo v podjetju Dolejši - Preprost okras, modna domislica in pripomoček za čist rokav Šik je spreminjal ime in programe, leta 1980 so dejavnost preselili Rečete gumb ali kar po domače knof? Štefan Dolejši, eden redkih slovenskih izdelovalcev, vedno uporablja besedo gumb za oznako tega preprostega in silno potrebnega izdelka, o katerem pa le malokdaj razmišljamo. Z gumbom se je človek srečal že v pradavnim. Izvor besede naj bi bil germanski, iz besede botan (pritisniti, udariti) so Francozi in Angleži priredili besedo button. V srednjem veku so jih uporabljali le za zapenjanje rokavov. Šele po pojavu oprijetih oblačil je igral pomembno vlogo, saj je bilo treba oblačila zapeti od vratu do pasu, rokave pa od komolca do zapestja. Če ne drugače, se iz filmov gotovo spomnite dolgotrajnega in nerodnega zapenjanja številnih majhnih gumbov. V istem obdobju so se začeli pojavljati cehi, mojstri pa so za izdelavo čim lepših gumbov uporabljali drage materiale. Slonove kosti, rogovi, celo dragulji so bili osnovna surovina, za imenitneže pa so posegali po srebru in zlatu. Cenejše materiale, kosti, les, medenino in kositer, so začeli uporabljati v 15. stoletju in šele takrat so gumbi prišli tudi med navadne ljudi. Kot zanimivost naj omenimo, da so po ukazu kraljice Elizabete I. na vse vojaške uniforme okrog rokavnih manšet našili gumbe. S tem so preprečiti, da bi si vojaki brisah nos kar v rokav. Priljubljenost gumbov je naraščala od 17. stoletja in sovpadala z industrijsko revolucijo. Izdelovati so jih začeli strojno, z metodo kovanja in odlitkov v kalupe. Dolga leta so bili glavni uporabniki moški, največji odjemalec vojska, začetek 20. stoletja pa jih je približal ženski modi. Nekaj časa so veljali celo za enakovreden okras nakitu, z izbruhom druge svetovne vojne pa se je moda, z njo pa tudi gumbi, obrnila v praktičnost. V 60. letih je gumb klonil pred preprostim in hitrim zapenjanjem z zadrgo, ki jo danes najdemo praktično povsod. Sodobna moda izkorišča gumbe le še za okras, zato zahteva od ponudnikov pestrost barv, vzorcev in oblik. Seveda je trdno zasidran tudi v klasični modi. Danes so najcenejši gumbi plastični, ki se od dražjih, roževinastih ali izdelanih iz školjk, ločijo po lesku, strukturi in otipu naravnih materialov. Podjetje s tradicijo Toliko o zgodovini, s prakso pa se že dolga leta ukvarjajo v podjetju Dolejši, kjer so predlani preseliti proizvodnjo iz Velenja v bivšo farmo v Podlog. Za predstavitev družinske tradicije se moramo ob pomoči Štefana Dolejšija prestaviti na Češko, kjer je bila nekdaj izredno močna industrija gumbov. Pred leti je v enem manjših krajev, po velikosti podobnih Žalcu, 1.300 zaposlenih izdela- Štefan Dolejši lo letno od 4 do 6 milijard gumbov, z odpadki pa so kraj tudi toplotno ogrevali. Po drugi svetovni vojni se je center gumbarske industrije preselil v okolico Milana, kjer pa je še danes vodilnih nekaj čeških družin. Družina Dolejši je z gumbi tako ali drugače povezana že vrsto let. »Čeprav rečemo, da jih delamo od leta 1938, je z dejavnostjo začel že stric. Pri njem na Češkem se je tudi moj oče, sicer deseti otrok v družini, izučil posla ter opravil mojstrski izpit. V Ribnici na Dolenjskem je živel Čeh, ki se je ukvarjal s tekstilom. K sodelovanju je povabil strica, vabilu pa se je odzval oče. Že leta 1941 je nastala majhna to-varnica gumbov, a so med vojno Italijani vse pobrali. Oče se je zaposlil pn zasebniku v Kamniku, ki je prav tako izdeloval gumbe, vendar so mu leta 1947 premoženje nacionalizirali in ustanovili invalidsko podjetje za izdelavo gumbov. Potem so v Šoštanju ustanoviti Šik (Šoštanjska industrija konfekcije) in odkrili nekaj strojev za izdelavo gumbov, ki jih niso znali izkoriščati. V šoštanjski okraj se je, lahko bi rekel po direktivi, leta 1951 preselil tudi oče,« je Štefan Dolejši nanizal osnovne podatke. v Velenje, kjer je nastal današnji Ve-plas in kjer so pred desetletjem še »vrteli gumbe«. »Oče se je upokojil leta 1979 in začel doma na drobno vrteti. Načrtoval je, da bi v pokoju zaslužil kakšen dinar, a so se izkazale velike potrebe. Tako se je delavnica razširila. Hkrati je Veplasov obrat prevzel Dani Terglav. Kljub prodornosti, ohranitvi jugoslovanskega trga in ustanovitvi novega podjetja so njihovi posli začeli šepati. Očetovo delavnico je prevzel brat, skupaj z vsemi težavami tekstilne industrije pa sva kupila velenjsko podjetje. V Veplasu smo bili nekaj časa podnajemniki, nato pa smo se zaradi visokih najemnin selili v Podlog,« je preletel polpreteklo zgodovino, Štefanova osebna zgodovina pa ni ravno v gumbarskem stilu. Končal je namreč učiteljišče, se podal v družboslovje, pristal na mladinskem in partijskem komiteju v Velenju, nato pa kot ka-drovnik delal v Eri in Koplasu. »Domov sem šel pravi čas, da sem osvojil celoten postopek izdelovanja. Vse, kar je gumbarskega, je zastavil oče, zdaj le dopolnjujemo tehnološko najsodobnejši in najširši program.« Gumbi, ki se vrtijo Najpomembnejši slovenski gum-bar izdeluje te praktične okraske skoraj za vsa podjetja slovenske tekstilne branže. »Nekateri so občasne, drugi redne stranke, del proizvodnje pa prodamo tudi na Hrvaškem. V podjetju 13 zaposlenih letno izdela 25 milijonov gumbov, kar pomeni 2 milijona mesečno. Če je gumb dober, lahko oblačilu doda zadnjo piko na et°bo "kamenju živahnih b**'*' Št 42 - 21. oktober 2004 i in ga zakroži v perfekcijo, če pa je spacan,' je to zame velik minus pri obleki. Smešno je, da pri večerni toaleti, ki stane kar veliko denarja, varčujejo pri gumbih,« je pripovedoval Dolejši. Gumbe so najprej izdelovali iz rečnih školjk; preprosto so le izrezali ustrezen krogec in ga preluknjali, je povedal Dolejši in s posebnim žarom nadaljeval pripoved o tahiti in abalon školjkah. Določenih gumbov v podjetju ne izdelujejo, ker je nakup s tihoocenskega območja predrag. »Če hočemo kupiti školjke, je vseeno, če kupimo nove gumbe.« Revolucija med gumbi je Arma-nijeva pogruntavščina pred osmimi leti. Gumbi iz horoze delujejo kot navadna plastika, a gre za povsem naraven material. Orehi na palmah rastejo v monsunskih področjih Južne Amerike in Ekvadorja. Plod, ne les, prerežejo na ploščice, iz katerih izrežejo krogce. »Mi odkupimo te krogce, jih stružimo in naprej obdelujemo. Gumbov iz te kolekcije v Muri tudi po dveh letih niso hoteli sprejeti. Šele po navdušenju ameriškega podjetnika, ki jih je prav zahteval, so jih začeli uporabljati tudi v Muri, Rašici in Labodu.« Gumbe izdelujejo tudi iz oljčnega lesa, drug les, hrast ah bukovina, pa težko zaščitijo pri pranju. »Kar je v avtomobilski industriji rolls roy-ce, so v gumbarski kravji rogovi - za moško obleko je treba ubiti dve kravi. Skušal sem nekako pridobiti rogove, saj je recimo v Avstriji veliko povpraševanje, vendar jih očitno raje predelajo v kostno moko.« Gumbe delajo tudi iz usnja ali kovine, v podjetju Dolejši pa se s tem ne ukvarjajo. Najpogosteje uporabljen material za izdelavo je plastika oziroma poliester, kjer nenehno iščejo naravne vzorce. Poliester v ploščah ah palicah kupujejo zlasti na italijanskem tržišču. »Gumbov ne moremo narediti vnaprej,« je poudaril Dolejši med ogledom proizvodnje. Postopek izdelave se zelo preprosto začne z vlivanjem plastike v mešalec, kjer se snov strdi kot guma. Na »štanco« vstavijo primerno orodje in izrežejo krogce. Te obrusijo, obdelajo oziroma spolirajo, da se svetijo, posušijo in površinsko obarvajo. V podjetju so zelo ponosni na Bonettijev stroj, ki je posebej prilagojen za graviranje. Z njegovo pomočjo lahko na gumb narišejo ali napišejo, kar naročniku poželi srce. Izdelki potem »potujejo« do sortirnice, kjer jih prebi-' rajo in stehtajo; šteti se jih ne spla1 ča. V podjetju se ponašajo tudi z ročnimi stroji, ki sodijo še v predvojni čas. Uporabljajo jih za zahtevne ar- 1 tikle, na primer kuhinjske gumbe. V podjetju Dolejši je nastalo okoli 2 tisoč različnih vzorcev gumbov, v skladišču pa jih imajo na zalogi skoraj 7 milijonov. »Nekaj jih obleži za vselej, saj so iz mode,« je omenil Dolejši in dodal, da je v zgodbo o gumbih zajetih ogromno tehnologij, štorij in pripovedi, kako je nastajala industrijska proizvodnja. »V naši družini se je znanje zbiralo dolga leta, po drugi strani pa smo pridobili tržišče, čeprav je tudi nas prizadel razpad jugoslovanskega trga. Nasploh je položaj v tekstilni branži kritičen. Propadli so Mik, Scala in TT Prebold, v M Clubu so štrajki, v Muri napovedujejo zmanjševanje ... Položaj je težak, moj cilj pa je predvsem ohraniti naša delovna mesta, čeprav je včasih težko. Doma preprosto nimam vreče, iz katere bi potegnil denar. Stroji so tako specifični, da druga proizvodnja ni možna.« V podjetju modnih gumbov je kolekcija za pomlad/poletje 2005 že pripravljena. »Letiš v Pariz, Milano, si ogledaš ponudbo, prilagodiš modo pričakovanjem naših tekstilcev in dodaš nekaj svojih idej. Potem pa samo še vrtiš gumbe ...«je Štefan Dolejši zaključil pripoved o njihovi izdelavi. URŠKA SELIŠNIK Foto: ALEKS ŠTERN Čeprav mnoge stvari »niso vredne niti počenega gumba«, se vsee- , no le primite zanj, ko zagledate dimnikarja. Če pomaga, neverno, | a zagotovo ne škodi. HOV! TEDNIK REPORTAŽA__21 Prva dama slovenske kozmetike Kdo bi verjel, da je mladostna Danica Zorin Mijošek babica petih vnukov. Na fotografiji z najnovejšima »pridobitvama«, dojenčicama4vojčicama. Med polnjenjem baterij ob morju, skupaj z najmlajšim sinom. Danica Zorin Mijošek je začela iz nič - Po zaslugi Slatinčanke so lepše celo Iranke ga le trije kozmetični saloni.« Drugače kot danes, ko jih je v Sloveniji registriranih približno petsto, pri čemer ni vključenih še nekaj sto drugih salonov, povezanih s kozmetiko. Leta 1969 je odprla svoj prvi kozmetični salon v domači Rogaški Slatini, v enem od hotelov. Bili so časi jugoslovanskega socialističnega trga, z zelo skromno ponudbo kozmetike, drugače kot v razvitih zahodnih državah, od koder je v Rogaško Slatino prihajala večina zdraviliških gostov. Kot zahtevni gosti so si radi privoščili tudi Daničin kozmetični salon. »Potrebe po materialu so mi narekovale, da sem se začela ukvarjati z razvojem različnih preparatov. Moja prednost je bila, da sem začela od vsega začetka vstavljati v izdelke zelišča ali njihove ekstrakte.« Večini gostov salona so bile takšne kreme všeč ter so jih odnašali domov, zato jih je ponudila še kolegicam po kozmetičnih salonih takratne Jugoslavije. Pojavljale so se vedno večje količine njenih izdelkov ter vse pestrejši izbor. Tudi vse bolj kakovosten. Po petnajstletnem delu v kozmetičnem salonu v hotelu je postal prostor za Danico Zorin Mijošek pretesen. Prišlo je tudi do znanega dogodka z acetonom: ko je prva ženska Kozmetike Afrodita nekoč naročila iz Ljubljane dva ali tri litre acetona, so ji ga pripeljali na dvorišče kar tri tone. V času, ko je bilo ponekod celo pomanjkanje acetona. Podjetna Danica Zorin Mijošek je nato s pomočjo številnih sosedov prelivala pošiljko v majhne stekleničke ter jih poslala na tržišče. Z Aninih plesov v Rogaški Slatini. S prvo damo slovenske kozmetike Danico Zorin Mijošek ter soprogom Ivom Mijoškom, najbolj znanim obsoteljskim vinogradnikom. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je imela v salonu zaposlenih že štirinajst kozmetičark. Delo v salonu japrevzela Daničina prva va-jenka, njena sestra Magda Žurman (danes vodja salona v hotelu Sava), lastnica pa se je lahko še bolj posvetila proizvodnji ter prodaji. Pred razpadom Jugoslavije je delalo v njeni Kozmetiki Afrodita že več kot štirideset zaposlenih. Z razpadom je prišel najtežji čas, saj je podjetju začasno ostal zgolj majhen slovenski trg. »Trgovina na slovenskem trgu je bila takrat minimalna. Začela se je vojna, poti so bile zaprte, prišlo je do embarga Srbije, takrat našega najpomembnejšega tržišča,« se ji je zapisalo v spomin. »Takrat sem v podjetju stopila pred moje zaposlene ter jim rekla, da nam je doslej šlo lepo. Da naj ostanejo tisti, ki zaupajo vame, drugi naj si poiščejo delo drugod, saj lahko zajamčim le minimalne plače.« Za odhod iz Kozmetike Afrodita se je odločila ena sama oseba, vsi ostali so ostali. Na zahodni trg takrat še ni bilo mogoče, zato so se lotili obdelave kriznega hrvaškega trga. Afroditini šoferji so si zaradi preživetja podjetja takrat upali celo na vojna območja Slavonije in Dalmacije, kamor niso hotele voziti niti vse hrvaške firme. K sreči ni prišlo do nobene tragedije. Razmere v Sloveniji so se nato umirile, država je dobila nove trge, Kozmetika Afrodita nove izzive. Danes je Afroditin najpomembnejši trg v Sloveniji, sledijo Hrvaška ter druge nekdanje jugoslovanske republike, pa Madžarska in Poljska, odpirajo se Avstrija, Rusija, Ukrajina, Kanada... Lani so začeli z izvozom celo v Iran, kjer sta bili obe pošiljki razgrabljeni. V svet odprte iranske ženske, ki so na ulicah zavite v črna pregrinjala, so rade lepše vsaj med svojimi domačimi. Delavnik prve dame Pri vsem skupaj je odveč poudarjati, da traja delavnik prve dame slovenske kozmetike od jutra do večera. V podjetju ima na skrbi organizacijo dela, še vedno daje velik poudarek osebnim stikom s poslovnimi partnerji, s sodelavci uresničuje zamisli za nove izdelke... V podjetju delata tudi dva Daničina sina ter njuni snahi. Eden od sinov vodi nabavo, drugi je trgovski potnik, ena snaha je kozmetičarka, druga področni vodja prodaje. Daničin soprog Ivo Mijošek, ki je najbolj znani ob-soteljski vinogradnik (na radgonskem sejmu je pridobil mednarodni šampionat za traminec-suhi jagodni izbor), ima v Kozmetiki Afrodita na skrbi investicije, sicer dela v lastnem podjetju. V delu družinskih članov vidi Danica Zorin Mijošek prednost: »Če je družinska slož-nost, je tudi občutek pripadnosti. Čeprav je mogoče v podjetju čutiti pripadnost vseh zaposlenih. Brez dobre ekipe ne moreš ustvariti skoraj ničesar.« Doma je najprej mama 12-letnemu sinu, trenutno se prav tako radosti še dveh ljubkih dojenčic-dvojčic iz kroga svojih petih vnukov. V sprostitev ji je tudi delo v vrtu, med cvetjem, čeprav ni znala še pred nekaj leti niti motike pravilno prijeti. V vinogradu je možu bolj v moralno kot fizično oporo. Res pa je, da tja, na sončno stran Boča, vabi poslovne partnerje. Brez dopustov, ko si dvakrat na leto napolni baterije, seveda ne gre. Na morju ali na kakšnem eksotičnem popotovanju, na poldnevnikih med Tajsko in Kubo ter Dominikansko republiko. Še posebej, če se udeleži kakšnega kongresa ali sejma ter si nato privošči kakšen dan oddiha. 1\idi v velikem svetu ne more iz svoje kože ter si včasih, tudi ob nezadovoljstvu domačih, ki bi radi med dopustom opazovali znamenitosti, ogleduje kozmetične izdelke. BRANE JERANKO Foto: iz družinskega arhiva Danica Zorin Mijošek iz Rogaške Slatine je danes kot direktorica in lastnica Kozmetike Afrodita, podjetja z nad sto zaposlenimi, prva dama slovenske kozmetike. Njeno podjetje je na področju negovalne kozmetike prvo v Sloveniji, na drugih področjih kozmetike pa prav tako v vrhu. V zasebnem življenju je mati treh otrok ter babica petim vnukom. Kozmetika Afrodita Rogaška Slatina je njeno življenjsko delo, začeto skoraj iz nič. Drugačno od otroških sanj Zorinove Danice, ki si je želela postati mizarka. V Rogaški Slatini, kjer je odraš-fala, je imel njen oče mizarsko obrt, zato je pridobila osnove obrtnega znanja že pri njem. Tudi ko sta se skupaj nakupovala les. Očetu je veliko pomagala v mizarski delavnici ter si na pragu poklicne odločitve zelo želela v lesno poklicno šolo. V poštev bi prišel celo poklic voznice tovornjaka, saj je vozila avto že kot 9-letna deklica. Iz Daničinih otroških sanj kljub vsemu ni bilo nič, saj se je med delom v delavnici težko poškodovala. Zaradi tega je teta v Ljubljani poskrbela za vajeniško mesto v kozmetičnem salonu. V Ljubljani je bil nato postavljen prvi kos temeljnega kamna Kozmetike Afrodita. Iz pomanjkanja prednost »To je bilo obdobje, ko so že bili razviti frizerski salo-I ni, kozmetični pa še ne,« se spominja začetka Danica Zorin Mijošek. »Ko sem v Ljubljani obiskovala šolo za kozmetičarko, ki je bila v okviru frizerske, so bili tam vse- Rogla presenetila Dolenjce Pivovarji po dobri igri s Hercegovci razočarali v Splitu Medtem ko so ekipe v Jadranski ligi v soboto odigrale že tekme četrtega kroga, so se s svojim prvim krogom plesu pod koši pridružili še slovenski prvoligaši. Štiri moštva s Celjskega so imela polovičen izkupiček. Zmaga in poraz Laščani so že med tednom odigrali srečanje 3. kroga Jadranske lige in doma visoko premagali ekipo Širokega brijega z 81:49. Moštvo iz Hercegovine, ki ga vodi Ivan Sunara, sicer trener mlade reprezentance Slovenije, ki je osvojila naslov evropskih prvakov, je bilo v Treh lilijah povsem nemočno. Pivovarji so namreč zaigrali tako kot se od njih pričakuje, predvsem pa so znali ustaviti branilce Širokega. Z odlično obrambo so jih prisilili na metanje iz neizdelanih položajev, z uspešnimi skoki pa potem zlahka lovili odbite žoge. Vse to je botrovalo hitrim protinapadom, iz katerih so se dosegali »lahki koši«. Najbolj je bil razpoložen Robert Troha, ki je dosegel 26 točk, tudi vsi ostali so povsem zadovoljili trenerja Aleša Pipana. Ta je bil bistveno manj zadovoljen po sobotnem porazu v Splitu. V prestolnici Dalmacije so Laščani ponovno povsem odpovedali. Skromen, komaj 39-odstotni met iz igre in slab skok (kar 11 ujetih žog manj od tekmecev) sta botrovala tretjemu porazu v sezoni. Že po prvi četrtini so Laščani zaostajali za 14 točk, a so se nato do polčasa pobrali in ta del celo dobili. Namesto da bi nadaljevali v enakem slogu, so v drugem delu zaigrali še slabše in bili lahek plen nič kaj dosti bolj razpoloženih domačinov, ki so tako prišli do prve zmage v tej sezoni. Tudi v Splitu je bil najboljši strelec Troha (15), a s skromno realizacijo (38%). Laščani so po štirih krogih na dvanajstem mestu, imajo le eno zmago. Ta teden jih čakajo v peklenskem ritmu lige kar tri srečanja. Že v torek je v Treh lilijah gostoval Slovan, danes gostujejo Laščani v Vršacu pri Hemofarmu, v soboto pa prihaja v Laško ekipa beograjskega Partizana. Prijal jim je cviček Čeprav je trener Rogle Matjaž Čujež vseskozi pred štartom sezone ponavljal, da se jim prvenstvo začenja šele z drugim krogom (morebitno presenečenje proti Krki je odpisoval vnaprej), ga je njegova ekipa prijetno presenetila. Proti favoritu lige, ekipi iz dolenjske prestolnice, še lani članu Jadranske lige in nekdanjemu prvaku Slovenije so namreč Zrečani dokazali, da so sestavili še kako solidno ekipo. Pokazalo se je tudi, da je bil še kako dobrodošel trening takoj po prejšnjem prvenstvu v mesecu maju in juniju, ko se je moštvo že v glavnem sestavilo. Proti Krki so Pohorci začeli odločno in preden so se gostje zavedli, kaj se jim dogaja, je že bilo +14 za Roglo. Izkazalo se je tudi, da je bila odločilna prednost iz prve četrtine, saj so kljub pritiskom gostov Zrečani vseskozi držali prednost trdno v svojih rokah za prvo zmago v tej sezoni. Potrdili so tudi kandidaturo za povsem enakovredno vključitev v boju za prva štiri mesta, ki vodijo v drugem delu sezone v tekmo za naslov prvaka in obenem že zagotavljajo obstanek. Še posebej, ker se je v moštvo od- lično vklopil tudi center Boš-ko Bura (10 točk, 8 skokov), s čimer se je moštvo povsem popolnilo. Z odličnim izkoristkom (66%) se je izkazal Branislav Josipovič (21 točk), pohvaliti pa velja pravzaprav vse igralce in trenerja Čuježa. Ob koncu le izvlekli zmago Šentjurčani so kar nekako s strahom pričakovali štart sezone in srečanje proti Sežan-cem. Delno zaradi vedno težkega dela z zidarji iz Sežane, bolj pa zaradi dejstva, da se je moštvo šele v zadnjih dveh tednih dokončno sestavilo in pravega vpogleda v možnosti ekipe še ni bilo. Sam začetek je bil sicer zelo obetaven. Mlada Sandi Če-bular (22, 64%) in Urban Palčnik (10, 71%) sta bila na začetku gonilni sili. Prednost je kaj kmalu znašala osem točk, ki so jo nato domačini z nihanji držali vse do zadnjih dveh minut. Sredi tretje četrtine so imeli že 12 točk naskoka po seriji Marija Novaka (20, 9 skokov), a so jih uspeli s svojimi napakami zapraviti. Dobri dve minuti pred koncem so imeli Šentjurčani še zanesljivo prednost 79:72, nato pa se je začela drama. Ob čudnem kriteriju sodnikov, ki so gostom prvo osebno napako v zadnjem delu dosodili šele v 37. minuti, ter številnih osebnih napakah v skoku (večina jih je tudi resnično bila storjenih), so se Sežanci počasi približevali. 55 sekund pred koncem je sicer Nedžad Mulić (14) zadel trojko za 82:78, nato pa so gostje uspeli izenačiti na 82:82 po samo 26 sekundah igre. Po osebni napaki je Ante Samac (8) uspel zadeti le en prosti met in Sežanci, ki na tekmi sploh niso vodili, so imeli sklepni Peterka tedna: Troha (Pivovarna Laško), Čebular (Alpos Kemoplast), Josipovič, Brolih (Rogla), Bursič (Elektra). Igralec tedna: Sandi Čebular (Alpos Kemoplast). Trener tedna: Matjaž Čujež (Rogla). napad celo za zmago. Na srečo so zgrešili, v skoku je bil najvišji Damjan Novakovič, ki je nato iz prostih metov le potrdil zmago Kemoplasta. Prinesla bo predvsem mirno delo v tem tednu, delo, ki ga ekipi še kako manjka. Tega se zaveda trener Matjaž Tovornik, ki pričakuje pravo igro šele v petem ali šestem krogu. Za preobrat zmanjkalo časa Elektra je sezono začela s porazom pri močni ekipi Kopra. Čeprav so se Šoštanjčani nadejali morebitnega uspeha, od tega ni bilo nič, saj jim je ob koncu zmanjkalo tako moči kot tudi časa. Po treh četrtinah je namreč moštvo debitanta na klopi prve lige Dušana Hauptmana vodilo za 15 točk, nato se je začel lov »električarjev«. Odlična Marino Bursič (19,88%) in Marjan Vidovič (18, 5 trojk) sta pripeljala ekipo na rob preobrata, a so domači le vzdržali pritisk in minimalno zmagali. Vzroki za poraz Elektre ležijo tudi v 16 izgubljenih žogah proti 5 domačim ter vsega 12 izvedenim prostim metov na srečanju (Koper 26). V 2. kolu l.A lige bo Alpos Kemoplast gostoval v Mariboru pri Braniku, Rogla je še drugič zapored domačin, tokrat Postojni, Elektra -pa doma čaka ekipo Zagorja. JANEZ TERBOVC Člansko moštvo šentjurskega Alposa Kemoplasta -- Št. 42 - 21. oktober 2004 Nemočne Bosanke Košarkarice celjskega Merkurja so preseneti j ivo dobro začele novo sezono. V uvodnem krogu lige Trocal so gostile ekipo sarajevskega Železničarja in jo ugnale kar s 27 točkami razlike. Lucija Čonkova je dosegla 22 točk in imela 8 skokov. Novinka iz Makedonije Monika Cavriloska (16, 4 asistence) je zadovoljila vse okuse. Kot včasih sta spet zelo dobro zaigrali Simona Jur-še (11) in Mojca Markovič (14), kar je zagotovo zasluga trenerja Borisa Zrinske- ga, ki ju je sprostil in izkoristil njune kvalitete. V ogenj je kmalu poslal tudi Majo Er-kič (12) in Uršo Kvas (9), zaradi poškodbe je manj igrala Žana Jereb, Lucija Laskova pa se še ni ujela z ekipoJ Sicer pa je mednarodna regionalna liga še naprej slabo organizirana. Predvsem peša obveščanje. Tekmo meij Celjankami in Sarajevčani» mi, ki so ji pripisovali derbija, si je ogledalo zgt 70 obiskovalcev. DEAN ŠUS' Foto: ALEKS ŠTE1 NAKRATKO Slovencem 6 medalj Odessa: S.K.I. karate reprezentanca je na 10. evropskem! prvenstvu v Ukrajini dosegla lep uspeh. Osvojila je 6 meda( - zlato, srebrno in 4 bronaste. Sodelovalo je 800 tekmoval cev iz 20 držav, tudi člana Društva za karate Celje Davorin Kračun in Sebastian Kantužer. Za slednjega je bil to prvi nastop na evropskem prvenstvu, Kračun pa je kot stari znanec mednarodnih tekmovanj z ekipo članov v katah osvoji bronasto medaljo. Oglajner odličen v spustu Žužemberg: Na državnem prvenstvu v spustu na divjih vodah na reki Krki so nastopili štirje predstavniki Kajak! kanu kluba Nivo iz Celja. Med 88 tekmovalci iz 12 sloven-' skih klubov je tretje mesto osvojil Andrej Oglajner, tik za, njim se je uvrstil Pavli Kuralt, Dalibor Jozič je bil 23., Maks1 Zorko pa 38. Javornikova izboljšala rekord Amsterdam: Helena Javornik (AK Zreče) je zmagala na maratonu na Nizozemskem. S časom 2:27,32 je izboljšala svoj slovenski rekord, ki ga je dosegla lani aprila v Hamburgu. »Vesela sem, da mi je uspela zmaga na zelo pomembnem svetovnem maratonu, čeprav sem si želela za kakšni dve minuti hitrejši čas. Po dvanajstih kilometrih mi ni šlo več tako, kot sem si želela in sem morala prositi Romana Kejžarja, ki je uspešno narekoval ritem za moj nastop, da upočasni hitrost. Sam maraton je bil povsem drugačen kot večina drugih. Po sedmih kilometrih smo se vrnili na štadion in natOi opravili še en krog. Šele nato je bil na vrsti daljši del proge p" ulicah in predmestju,« je povedala Javornikova. Nova zmaga kegljavk Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 5. krogu 1. Iige doma z 2:0 ugnale ekipo Slovenj Gradca. V ekipnih točkah so bile Celjanke boljše z 8:0, v setih z 10:8, podrle pa so 23? kegljev več od gostij. Najboljša je bila Barbara Fidel (533)- Milutinovič na stopničkah Hanau: Številčna ekipa slovenskih tekmovalcev v ju-jit' su se je udeležila mednarodnega turnirja evropskega izziva v Nemčiji. V njej so bili tudi člani Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Spet se je izkazal Dragan Milutinovič, ki je med člani osvojil tretje mesto, Boštjan Bevc je bil peti, Pn mlajših mladinkah pa Iva Resanovič druga. (JŽ) Trener Boris Zrinski čepi, ob njem stoji Monika Gavriloska. Z glavo in na glavo Ob zgledni borbenosti do prve zmage - Kisiel: »Manjša prednost Portlandu!« Po zapravljeni sedemmetrovki Kokšarova in strelu s krila Brum-na je Jure Natek dosegel prvi gol 2a domače v sedmi minuti. V dvajseti so pivovarji še zaostajali s 6:8, nato pa jim je uspel delni izid 11:2. Igrali so z glavo in tudi »šli so na glavo«. To je bil pogoj za zmago, kar so spoznali v Beogradu. Izstopal je Uroš Zorman, ki je zapravil le en met, pa še tedaj sodnika nista videla udarca po obrazu. Potem ga je udaril še Sczcucki: »Če bi neprimerno reagiral, bi tudi sam dobil rdeči karton. V rokometu smo takšnih obrambnih akcij že vajeni. Po Beogradu smo si marsikaj povedali in spremembe so očitne. In tudi zato so naša pričakovanja v Pamploni velika. Spoštujem Portland, a upam na dve točki!« V pamploni je Crvena zvezda doživela polom, Celjani pa se mu bodo skušali izogniti. O tem trener Wi-sle Krištof Kisiel: »Evropskim prvakom želim, da ponovijo podvig Uroš Zorman med Wisniewskim in Sczuckim, od katerega je kasneje prejel dokaj močan udarec po obrazu. »Dvoboj izgubljen v napadu« Rokometašice Celeie Žalca so končale z nastopi v Evropi. V domači dvorani so sicer premagale Wiener Neustadt z 19:18, a se Zaradi poraza z dvema goloma razlike na Dunaju (26:24) niso uvrstile v 3. krog pokala pokalnih zmagovalk. V 1. polčasu sta se ekipi vse do zadnjih petih minut izmenjevali v Vodstvu, nato pa so se domačinke razigrale in odšle na odmor s tremi zadetki razlike. V 2. delu so Avstrijke dokazale, da so bolj izkušene in niso domačinkam dopustile, da bi si priigrale višjo prednost. »Dekleta so dala od sebe vse, kar kaže tudi rezultat. Prejeli smo namreč le 18 zadet-tav. Ob polčasu smo vodili za tri, na žalost pa nam je v drugem polčasu zatajila realizacija. Tekmo smo izgubiti v napadu, v obrambi so bile Punce odlične,« je po srečanju povedal trener Žalčank Aleš Filipčič. JASMINA ŽOHAR v novi sezoni. Menim, da bo obračun v Pamploni izenačen navzlic dvema slabšima predstavama Celjanov, ki pač še niso uigrani zaradi prenove moštva. Manjšo prednost seveda še vedno dajem Špancem!« Miro Požun je spet stresal zanimivosti: »V Beograd smo šli kot purmani. Vsaka tekma je vojna zase. Visok poraz Wisle s Portlandom me ni zavedel. Po dveh krogih lige prvakov je jasno, da slabih moštev ni. Naša obramba je že prava, v napadu pa je še precej zaletavosti, tudi zaradi dejstva, da se od nas veliko pričakuje. Crvena zvezda na Poljskem nima prav nobenih možnosti, v polni Banjici pač. Portland ima dvakrat več odličnih igralcev od nas. Mi in Gorenje bi lahko sestavili spodobno moštvo za ligo prvakov. Španci imajo nekaj pomanjkljivosti, a o teh seveda ne bom govoril!« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Matjaž Brumen Ledvica in »nogice« Matjaž Brumen ima sedmico in ljubi pekočo kitajsko hrano. Blestel je pri Prulah, v mladinski in članski reprezentanci, v prejšnji sezoni seveda tudi pri Celju Pivovarni Laško. »Z Wislo smo začeli precej živčno. Storili smo vse za zmago. Resnično smo se morali potruditi za prvi točki. Portland ima super ekipo. Richardson, Balič, naš Zoran Lubej in še nekateri so svetovnega kova.« Še vedno je vaš odriv silovit, pa čeprav je očitno, da ste imeli težave z mišicami na nogah. Takšna je moja genska zasnova, podobno razvite noge imata tudi oče in brat. Stegenska mišica je tanjša. Možnost poškodbe je večja, a zaenkrat je vse v redu. Doletela vas je še ena tegoba. Ledvica? Pred tremi meseci sem začutil bolečine. Ultrazvok je pokazal, da moja desna ledvica ne deluje že od rojstva ali od otroštva. Funkcijo je prevzela leva ledvica. Upam, da bo zdravje ostalo na sedanji, stabilni ravni. Ob kakšnem vnetju obstaja tudi možnost odstranitve ledvice. DEAN ŠUSTER 2. krog skupine D lige prvakov Celje Pivovarna Laško -Wisla 29:23 (15:10) CELJE - Dvorana Zlatorog, 2500 gledalcev, sodnika Nordine Lazaar in Laurent Reveret (Francija), delegat Džabir Delalič (BiH). CPL: Škof 14 obramb, Lorger 1; Rutenka 4 (1), Gajič 2 (1), Kozomara 1, Brumen 3, Mlakar, Lollo, Kozlina 3, Gorenšek, Štruc 1, Natek 5, Kokšarov 3, Zorman 7. Trener Miro Požun. WISLA: Marszalek 5 obramb, Goral 8; Niedzielski 1, Titov 1, Šikov, Wit-kowski 1, Paluch 9 (2), Wisniewski 3, Kuptel 2, Wuszter 1, Zolotenko 5, Szczucki, Twardo, Jankowski. Trener Krištof Kisiel. Sedemmetrovke: CPL 2-4, Wisla 2-4. Izključitve: CPL 14 minut, Wisla 12. Rdeči karton: Szczucki (51). Bistveni potek rezultata: 0:2,1:3,2:4,4:4,6:6,6:8,9:8,9:9,14:9,15:10; 17:10,18:13,21:13,21:16,25:16,26:17,26:19,28:19,28:22,29:23. Izidi 2. kroga lige prvakov - skupina A: Constanta - Barcelona 29:27, Vardar - Szeged 24:24, vrstni red: Szeged 3 točke, Barcelona, Constanta 2, Vardar 1. B: Zaporožje - Montpellier 21:24, Conversano - Zagreb 25:29; Montpellier 4, Zaporožje, Zagreb 2, Conversano 0. C: Meškovo -Gorenje 31:29, Čehovski Medvedi - Gudme 34:33; Čehovski medvedi 4, Gudme, Meškovo 2, Gorenje 0. D: Portland - Crvena zvezda 42:22, Celje Pivovarna Laško - Wisla 29:23; Portland 4, Celje Pivovarna Laško, Crvena zvezda 2, Wisla 0. E: Ciudad Real - Winterthur 29:22, Kolding -Izvidjač 38:29; Ciudad Real, Kolding 4, Winterthur, Izvidjač 0. F: Cre-teil - Haukar 34:31, Kiel - Savehof 36:22; Kiel 4, Creteil, Savehof 2, Haukar 0. G: Lemgo - Granitas 41:26, Fotex - Sandefjord 36:24; Fotex, Lemgo 4, Sandefjord, Granitas 0. H: Flensburg - Banik 32:24, Metkovič - Tatran 18:29; Tatran, Flensburg 3, Banik 2, Metkovič 0. 2. krog skupine C lige prvakov Gorenje - Brestski 31:29 (16:13) MINSK - Športna dvorana SKA, 300 gledalcev, sodnika Jansonas in Ga-cevicius (Litva), delegat Broman (Švedska). BRESTSKI: Zianko 13 obramb; Haluška 11 (6), Močalov4 (2), Blaško, Klimavec, Kostičuk, Nekajčik 1, Ragozin 4, Kurilenko, Kudejev, Krajnov, Karas 1, Bočamikov 4, Usačov 6. Trener Vladimir Savko. GORENJE: Skok 9 obramb, Prošt; Tamše, J. Dobelšek, Bedekovič 5, Kav-tičnik 8, M. Oštir 1, B. Oštir, Sovič 1, Sirk 3, Ilič 4, Šimon 2, Lesar, Zrnič 5(1). Trener Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Brestski 8-9, Gorenje 1-2. Izključitve: Brestski 8 minut, Gorenje 8. Bistveni potek rezultata: 5:7,11:8,12:11,17:18,20:20,26:23,30:24,30:28. V Gorenju še ni panike Vodstvo kluba podpira ekipo in trenerja Sovjetske zveze Pravi poznavalci bivše Rokometaši Gorenja so po porazu proti Cehovskim medvedom potovati v Belorusijo. Proti Meškovu iz Bresta so pričakovali zanesljivo zmago, toda očitno jih je zavedel tudi visok poraz beloruske ekipe na Danskem. Moštvo, čigar mecena sta naftna mogotca in sinova Anatolija Meško va, je bilo ustanovljeno šele pred dvema letoma. V tem kratkem času se je klub iz Bresta okrepil z najboljšimi beloruskimi rokometaši, prav tako pa je dobro plačilo privabilo nekaj ukrajinskih igralcev. Za nameček Meškovo gradi dvorano za 5.000 gledalcev. Devet jalovih napadov Ravno zaradi tega so Velenjčani morali tekmo odigrati v Minsku, kjer jih je pričakalo turobno ozračje, hladno vreme in povsem neustrezni pogoji za igro. »Sedaj bi se lahko zgo-varjali, da ni bilo pogojev za igro. Toda za poraz smo krivi sami in nihče drug. Enostavno nismo odigrali tako kot zmoremo in znamo. Imeli smo svoje možnosti, vendar jih nismo izkoristili. Še vedno ne morem verjeti, da pri 7:5 nismo zmogli dati gola kar devet napadov zapored. Bili smo preveč nervozni in naša naj- bolj pomembna naloga je, da se sprostimo in poskušamo v nadaljevanju odigrati neobremenjeno in predvsem bolj borbeno ter z več žara,« je razočarano razlagal Marko Oštir. Velenjčani ne izgubljajo upanja in v nadaljevanju bodo poskušali pokazati več, predvsem pa osvojiti čim več točk. A vrnimo se gostovanju v Minsku. Očitno režim diktatorja Lukašenka pušča svoje sledi vsepovsod. Športnih kompleksov je v dvoinpolmili-jonskem mestu veliko, toda infrastruktura je zastarala že pred leti. V dvorani legendarnega kluba SKA Minsk, v kateri so igrali Velenjčani, se je temperatura dvignila le do kakšnih 10 stopinj, podloga je bila zelo slaba, pogoji za delo novinarjev povsem neprimerni in še kaj bi se gotovo našlo. Žal je tudi to del realnosti EHF. A Gorenje ne išče izgovorov, zaveda se svojih napak. Posegov ne bo Ivan Vajdl zaenkrat trdno ostaja v svojem sedlu, podporo ekipi in igralcem pa je izrekla tudi uprava kluba, ki se zaveda realnih in objektivnih problemov, ki so pestili ekipo v pripravljalnem obdobju, zavlekli pa so še tudi v tekmovalni del sezone. »Poškodbe se vrstijo kot po tekočem traku. Naj- prej Bedekovič, potem Sovič, sledil je Luka Dobelšek, sedaj pa se stanje pri Dušanu Podpečanu ne izboljšuje. Poleg tega, da nismo imeli časa za uigravanje, sedaj tudi sreče nimamo sreče. Upam, da bomo čimprej vsi zdravi. Nadaljujemo brez panike in z dvignjenimi glavami,« pravi Vajdl, ki verjame v svoje fante in presenečenje na Danskem. Gorenje odhaja v Gudme v petek, leteli pa bodo iz Celovca preko Dunaja do Koeben-havna. Danci so doma visoko premagali Brestski, le za gol pa so izgubili s Cehovskimi medvedi. Ve-lenjčane čaka izjemno zahtevno delo, vsi v en glas pa zatrjujejo, da se bodo boriti do zadnjega atoma moči in se skušali domov vrniti z dvema točkama. MITJA GAVRILOSKI Velenjčani so postali pravi poznavalci področja bivše Sovjetske zveze. Žreb je bil skoraj vselej neusmiljen. To je bila njihova šesta pot v odročne vzhodne kraje. Prej so bili dvakrat v Čeljabinsku ter v Astrahanu, Voronježu (Rusija) in Shiauliaiju (Litva). Letos morajo še v Moskvo, kjer odlično poznajo letališko zgradbo. DŠ Gorica je Jokala Publikum zmagal na gostovanju pri državnem prvaku - Še dve prvenstveni gostovanji - V sredo Olimpija v Celju Celjani so se z zmago v medsebojnem obračunu Gorici pod vrhom približali na štiri točke zaostanka in odkrito napovedali boj za naslov državnega prvaka. »Olje je na ogenj dolil« še direktor kluba Darko Klarič, ki je obljubil nakup še enega kvalitetnega igralca. Prvi naj bi na preizkus pripotoval temnopolti nogometaš. Zlati autogol Celjani so derbi v Novi Gorici pred le 1.300 gledalci začetí sicer odločno, v napadalnih akcijah pa nepovezano. Niso sestavih niti treh podaj in domači so imeli navidezno premoč, ki pa ni obrodila sadov. Bili so oslabljeni, nič jim ni uspevalo, Celjani pa so vzpostavili ravnotežje in v srečanju številnih napak čakali na svojo priložnost. Miran Burgič je po tretjem strelu s kota žogo odbil z glavo, a je zletela mimo celjskega gola. Le malce kasneje pa je bil Burgič na srečo Celjanov natančen! Simon Sešlar je poslal předložek proti levi vratnici, Marko Križnik se je malce naslonil na Burgiča, ki ga je žoga zadela v levo nogo in premagala nemočnega vratarja Mitjo Piriha. Pritožbe na račun sodnika Darka Čeferina so bile tedaj upravičene, vse kasnejše pa zelo krivične. Sešlar in Sebastjan Gobec sta neupravičeno prejela rumena kartona, slednji pa je »pordečel« v 64. mi- • nuti. Aleša Puša je zrušil pred kazenskim prostorom. Skoraj vsi domači akterji, vključno s poročevalci, so želeli prekršek »prestaviti« v šestnajstmetrski prostor. »Bil sem blizu in lahko zatrdim, da je bil prekršek krepko izven kazenskega prostora in zagotovo ni šlo za enajstmetrovko. Zmago moramo potrditi z dobro igro na Ptuju,« pa je dejal kapetan Simon Sešlar po četrti zaporedni zma- Simon Sešlar je navkljub utrujenosti uspešno vodil svoje moštvo v Novi Gorici. gi. Pohvaliti velja še Šeligo, Su-lejmanoviča, Laziča, Budimir-ja. Križnika... »Ko smo ostali z igralcem manj, smo se seveda zaprli, kaj pa naj bi drugega štorih. Tekma me je spominjala na spopad Slovenije in Italije. Zelo sem zadovoljen, tudi zaradi prihoda naših navijačev v Novo Gorico,« pa je dejal Ivan Matkovič, trener Celjanov. Njegov kolega Pavel Pinni je bil zamišljen, a se je tudi za- smejal na novinarski konferenci: »Čestitam Celjanom. Na vsaki tekmi igramo na zmago, danes pač očitno nismo imeli svojega pravega dneva proti dobremu Publikumu. Gostje so se zelo dobro branili. Mi nismo našli protiorožja.« V sredo bo morda vzhodna tribyjw. polna, kajti Olimpija se bo'želela maščevati za visok domači poraz za Bežigradom. 26. marca bo v Celju prijateljsko srečanje Slovenije in Nemčije, ki bo koristil predvsem gostom in naši zvezi, manj pa Oblakovim varovancem, kajti nemudoma bosta sledila obračuna z Belo-rusijo. V kvalifikacijah za EP bo mladinska reprezentanca Slovenije z Nemčijo igrala danes v Velenju, v soboto pa v Celju s Srbijo in Črno goro (obe ob 18.00). DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN U. krog 1. SNL: HIT Gorica - CMC Publikum 0:1 (0:1); Burgič (34, avtogol), Mura -Primorje 2:2, Bela krajina - Domžale 1:2. Zagorje - Koper 1:0, Maribor Pivovarna Laško - Kumho Drava 2:1, KD Olimpija - Ljubljana 4:1. 12. krog. Drava - Publikum (sobota, 15.00). Četrtfinale pokala NZS (ena tekma): Publikum - Olimpija (sreda, 17.30). 12. krog 2. SNL: Rudar - Triglav 2:1 (1:0); Grbič (17), Ibrahimovič (67); Softič (46, avtogol), Dravinja - Šmartno 1:0 (1:0); Ribič (17), Dravograd-Nafta 1:1, Factor-Krško 1:0, Aluminij - Izola 2:1, Livar - Svoboda 3:0. Vrstni red: Nafta 27, Svoboda 23, Dravinja, Rudar 22, Aluminij 20, Triglav 19, Dravograd 18, Livar, Factro 16, Krško 13, Izola 8, Šmartno 1.13. krog: Dravinja - Rudar (nedelja, 15.00) 10. krog 3. SNL: Kovinar Štore - Križevci 0:0, Ormož - Šoštanj 3:0, Bistrica - Šmarje pri Jelšah 0:6. Vrstni red: Zavrč 23, Črenšovci 20, Pohorje 19, Križevci, Paloma 18, Veržej 17, Stojnci 16, Štore 14, Tišina 10, Ormož 9, Šmarje, Železničar 8, Šoštanj 7, Bistrica 3. 10. krog Štajerske lige: Zreče - Šentilj Jarenina 8:0, Pesnica - Mons Claudius 2:3, Rogaška Crystal - Kovinar Ferina 0:0, Šentjur - Gerečja vas 2:1. Vrstni red: Zreče 24, Malečnik 23, Oplotnica, Šentjur 19, Šentilj 18, Mons Claudius 17, Kovinar 14, Kungota 13, Pesnica 12, Brunšvik 11, Gerečja vas 10, Rogaška 7, Boč, Središče 5. 25. krog 1. celjske lige malega nogometa: Kobre - Vigrad 0:5, Živex - Pelikan 4:8, Fantasy - Veflon 1:1, Kalimero - Maček 2:3, Telsim - Zeus 1:12, Frangros - Kondor 3:6, Kompole - Marinero 7:5. Vrstni red: Vigrad 62, Pelikan 59, Fantasy 57, Kondor 51, Zeus 49, Maček 43, Kalimero, Kompole 40, Živex 28, Veflon 26, Marinero 20, Frangros 16, Kobre, Telsim 8. Krog pred koncem je prvič prvak postal Vigrad. 8. krog MČL Celje: Mali šampion - Ljubno 1:0, Kozje - .Vojnik (neodigrano). Laško - Vransko 2:1. Vrstni red: Mali šampion 20, Laško 17, Ljubno 10, Kozje 6, Vojnik 3, Vransko -1. 14., zadnji krog 1. lige malega nogometa Občine Štore: Živex - Laška vas 0:3, Štore - Mulej 1:8, Pečovje - Sokoli 9:4, Marinero (prost). Vrstni red: Pečovje 31, Mulej 28, Sokoli 25, Laška vas 13, Živex 12, Marinero, Štore 5. 3. krog 1. SLMN: Nazarje - Tomi PB 7:4; Delamea (22), Metulj (22, 40), Hren (26, 40), J. Šemenc (34), Hren (34), Ajdovščina - Dobovec 2:4; Bogatin (12), Iskrač (25)', Hrovatič (36), Kosernik (40). Vrstni red: Litija 9, Dobovec, Oplast, Tomi 6, Puntar, Metropol 4, Beton, Nazarje 3, Kix 0. JASMINA ŽOHAR Lestvica 1. SNL I. Gorica 2 Publikum 3. Primorje 6. Mura 6. Maribor 7. Olimpija 8. Domžale 9. Koper 10. Ljubljana II. Zagorje 11 7 3 1 16:624 11 6 2 3 18:820 11 4 5 2 13:7 17 11 3 5 3 11:1014 11 3 6 3 11:1014 10 3 6 2 121214 10 4 2 4 10:1214 11 3 4 4 15:16 13 11 2 6 3 9:11 12 11 2 6 3 11:14 12 11 2 3 6 7:15 9 12 Bela krajina 11 2 2 7 8:20 8 PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga 3. krog: Pivovarna Laško - Široki 81:49 (60:41, 43:26, 16:9); Troha 26, Joksimovič 12, Rizvič 10, Jevdič 8, Ugrekhelidze 7, Majkič 6, An-tonijevič 5, Gnjidić, Brolih 3, Vrečko 1; Perković 12, Princ, Dundović 8. 4. krog: Pivovarna Laško -Split 69:77 (53:54, 35:33, 10:24); Troha 15, Joksimovič 13, Majkič 12, Gnjidić 8, Jevdi-ć, Ugrekhelidze 6, Antonije-vič 5, Rizvič, Brolih 2; Ukič 20, Rančić 18. Vrstni red: He-mofarm, Union Olimpija 8, Partizan, Reflex, Cibona 7, Bosna, Budućnost, Zagreb, Geo-plin Slovan, Široki 6, Zadar, Pivovarna Laško, Crvena zvezda, Šibenka, Split 5, Helios 4. 1. SL - moški 1. krog: Rogla - Krka 81:70 (58:48, 37:31, 24:10); Josipo-vić 21, Brolih 17, Meško 15, Petrovič, Bura 10, Hohler 8; Damjanovič 16, Anzulović 14. Alpos Kemoplast - Kraški zidar 85:82 (68:62, 42:37, 25:21); Čebular 22, Novak 20, Mulić 14, Palčnik 10, Novako-vič. Samac 8, Ribežl 3; Laza-revski 20, Mučič 16. Koper -Elektra 92:88 (74:59, 46:40, 18:19); Držić 22, Finžgar, Češ-ković 19; Buršić 19, Vidovič 18, Čmer, Nuhanovič 17, Krejić 12, Nedeljković 5. Trocal liga 1. krog: Merkur - Željezničar 92:65 (72:47, 46:34, 24:19); Čonkova 22, Gavri-loska 16, Markovič 14, Erkič 12, Jurše 11, Kvas 9,-.Komplet 2; Deak 19, Šiljegović 14. ROKOMET 1. SL - ženske 4. krog: Burja - Celje 33:27 (15:9); Ciora, Krese 9; ŠOn 9, Filipovič 6, Zorko 4, Skutni^ Potočnik, Jankovič 2, Jug, Majcen 1. Vrstni red: Krim 8, Ptuj Loka kava 6, Burja 5, Celeij Žalec, Celje 4, Izola 2, Olint-pija 1, Kočevje, Polje 0. ODBOJKA 1. SL 2. krog: Šoštanj Topolšica I - Termo 3:0 (20, 15, 13). Vrstni red: Prevent 6, Bled 5, Šoštanj, Kamnik, Prvači-na, Salonit, Krka 3, Olimpija 2, Svit, Termo 0. ŠPORTNI KOLEDAR ČETRTEK, 2T.T0. KOŠARKA Jadranska liga, 6. krog, Vršac: Hemofarm - Pivovarna Laško. SOBOTA, 23.10. 1. SL 4. krog: Celje Pivovarna Laško-SVIŠ 37:24 (19:11); Ga-jič, Štruc, Natek 7, Zorman, Kozlina 6, Kozomara 2; Kr-že, Hočevar 5. Gorenje - Koper 42:25 (20:13); Zrnić 11, Bedekovič 6, J. Dobelšek 5, Kavtičnik, Sirk 4, Šimon 2, Tamše, M. Oštir, B. Oštir, Sovič, Lesar 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 8, Gorenje, Ormož 7, Trimo, Gold club 6, Prevent, Rudar 4, Krka, Ci-mos. Termo 2, SVIŠ, Prule 67. Pokal pokalnih zmagovalk 2. krog, povratna tekma: Celeia Žalec - Wiener Neustadt 19:18 (11:8); Petrinja 6, Ste-vanovič 4, Čerenjak 3, Sotler 2, Irman, Strmšek, Kikanovič, Jeriček 1; Červenkova 4, Cile-loch, Syprus, Urbanova 3. KOŠARKA l.SL-moški, Šoštanj: Elektra - Zagorje (19), Zreče: Rogla - Postojna (19), Maribor Branik - Alpos Kemoplast. Trocal liga, 2. krog, Zagreb: Croatia - Merkur. ROKOMET Liga prvakov, 3. krog, Pamplona: Portland San Antonio - Celje Pivovarna Laško (18.00), Gudme - Gorenje. 1. SL - ženske, 5. kroj, Ljubljana: Krim - Celeia Žalec, Čelje Celjske mesnine Kočevje (18.00). ODBOJKA 1. SL, 3. krog. Slovenj Gradec: Prevent - Šoštanj Topolšica (18). NEDELJA, 24. 10. KOŠARKA Jadranska liga, 7. krog: Pivovarna Laško - Partizan (18). SREDA, 27.10. KOŠARKA Jadranska liga, 8. krog, Domžale: Helios - Pivovarna Laško. ROKOMET 1. SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Termo (18.30), Hrpelje: Gold club - Gorenje. Obreza v ospredju V skakalnem centru ob velenjskem gradu so se tudi uradno zaključila poletna tekmovanja v smučarskih skokih. Na 94-me-trski skakalnici se je odvijalo državno mladinsko prvenstvo v posamični in ekipni konkurenci. Teki na rolerjih so bili v Vinski Gori. Tekmovalci iz Smučarsko skakalnega kluba Velenje so se odlično odrezali. Anže Obreza je osvojil tri zlata odličja. »Z udeležbo smo zelo zadovoljni, saj so bili na štartu vsi najboljši mladinci tako v solo skokih kot v nordijski kombinaciji. V soboto je močno deževalo, zato smo nordijsko kombinacijo prestavili na nedeljo. Prvi dan se je zbralo 83 tekmovalcev iz 13 slovenskih klubov. Z rezul- tati naših fantov smo zelo zadovoljni, kajti v posamični konkurenci je Anže Obreza osvojil četrto mesto z malce ponesrečenim skokom, sicer bi bil še višje,« je povedal vodja tekmo* vanja Jožef Ograjenšek. Robert Hrgota je pri' stal na sedmem, Žiga Urleb na osmem in Igor Žižek na enajstem mestu. Nastopilo je 13 ekip, Velenjčani pa so znova dokazali, da so zelo dobro pripravljeni, saj so favorizirani Kranj premagali kar s 34 točkami prednosti. V Vinski Gori je Anže Obreza znova potrdil odlično formo. Zmagal je tako v mladinski kot v članski konkurenci. Med mladinci se je izkazal tudi Robert Hrgota z bronasto medaljo. JASMINA ŽOHAR PREJELI SMO Ob svetovnem dnevu hrane Pred kratkim smo lahko v časopisu Delo (9. 10. 2004) prebrali »alarmantno« novico, da si Evropa ne sme več zatiskati oči pred vedno večjo grožnjo rakavih bolezni, saj za rakom zboli že vsak tretji Evropejec. Rakavih obolenj je veliko vrst, novih bolnikov je ogromno, denarja v zdravstvenih blagajnah pa bistveno premalo, smo lahko še prebrali v navedenem časopisu. Mnogo znanstvenih raziskav potrjuje dejstvo, da je meso rizični faktor za nastanek raka. NIH, največja svetovna raziskovalna ustanova, je leta 2001 ugotovila povečano tveganje raka pri uživanju rdečega mesa. Argentina in Urugvaj spadata med največje porabnike govejega mesa na svetu in istočasno k deželam z najvišjo stopnjo raka na prsih in črevesju. Uživanje rdečega mesa, pečenega na žaru, pospešuje raka na trebušni slinavki, je bilo ugotovljeno leta 2002 v raziskavi Univerze v Minnesoti. Sicer pa je znano, da je uživanj e mesa in rib rizični faktor tudi za druga obolenja. Tako lahko meso povzroči sladkorno bolezen, prekomerno težo, škoduje kostem, pospešuje pa tudi vnetja, bolečine in celo srčni infarkt. Uživanje mesa ima lahko negativni učinek celo na dušev-nost, obstaja pa tudi višje tveganje za nastanek demence. Meso je pridobljeno z ubijanjem nedolžnih živih bitij, ki jih redijo v ta namen. Obstajajo velikanske živalske farme, kjer redijo veliko število prašičev, govedi, kokoši in drugih klavnih živali. Živali na teh farmah grozljivo trpijo, tako v času vzreje kot pri sami usmrtitvi. Grozljivo pa ne trpijo samo te živali, temveč tudi mnogi ljudje, ki so uživali meso in so i nato zboleli npr. za rakom. Vedno bolj se utrjuje spoznanje, da se skupaj z mesom poje tudi trpljenje živali. Vzročna zveza med trpljenjem ljudi in trpljenjem živali postaja tako vedno bolj vidna. i Vsakdo ima pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje, nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, je zapisano v 2. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Da lahko človek izpolni zakonsko dolžnost skrbeti za svoje zdravje, mora imeti na voljo tudi ustrezne informacije, med drugim informacije o škodljivosti prehrane, tudi mesne. Zato Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice ob svetovnem dnevu hrane poziva zdravstveno oblast v Složniji, vključno z vlado, da prebivalce Slovenije javno in jasno seznani z resnico o mesu, torej s tem, da lahko uživanje mesa povzroči mnoga obolenja, med drugim tudi raka. Na ta način bodo ljudje dobili jasne informacije o škodljivosti mesa in bodo lahko, če bodo seveda hoteli, z opustitvijo uživanja mesa izpolnili svojo zakonsko dolžnost, to je skrbeti za svoje zdravje. Z opuščanjem uživanja mesa se bo tako lahko v Sloveniji javno zdravje bistveno izboljšalo, kar bo imelo blagodejne učinke v zdravstveni blagajni, saj se bodo stroški zdravljenja zmanjšati, poleg tega se bo izboljšala kakovost življenja mnogih ljudi, bistveno pa se bo izboljšal tudi položaj nedolžnih žrtev uživalcev mesa, živali. Vegetarijanci živijo dlje in so bolj zdravi, to je znano že kar nekaj časa. STANKO VALPAT1Č, predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice ZAHVALE, POHVALE Naše romanje Bil je lep septembrski dan, ko je naše društvo upokojencev iz Slivnice organiziralo romanje na Svete Višarje. V italijanskem mestecu, kjer smo se z avtobusom ustavili, smo se z gondolo povzpeli na omenjeni kraj. Na Svetih Višarjah nas je prisrčno pozdravil in nam zaželel lepo dobrodošlico tamkajšnji slovenski duhovnik, sveta maša pa je potekala v italijanskem in slovenskem jeziku. Za tem smo krenili na Gorenjsko in se ustavili na Brezjah pri Mariji Pomagaj ter občudovali lepote naših gora. V nadaljevanju tega našega popotovanja smo jo mahnili v Žirovnico in se okrepčali v tamkajšnjem gostišču Trebušnik. Pod vtisom lepega dne, ki smo ga doživeli, smo se vrnili domov. V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem našemu predsedniku Tinetu Cmoku, Justini Brglez in Stanetu Zupan-cu pa za vse informacije, humor in dobro voljo med potjo. Hvala tudi šoferju Feliksu za prijetno in varno vožnjo. CILKA KLADNIK, Slivnica PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 30. oktobra na Osolnik - Tošč. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 25. oktobra na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Zabu-kovica vabi: na izlet na Uč-ko in Marunado 23. oktobra ob 5.40 uri z Glazije in ob 6. uri iz Migojnic. Prijave na tel 041 740 753. KTV v Libojah Skupina občanov iz Liboj (v smeri proti Košnici), ki je vključena v KTV, se pritožuje, da ima stalne težave zaradi slabe slike oziroma občasno ostane brez nje. Na popravilo morajo čakati po več dni. Direktor Kabel TV Dobri-ša vas Matjaž Arzenšek odgovarja: »Do občasnih izpadov prihaja zaradi posodabljanja omrežja, digitalizacije ter izgradnje optičnih povezav. Za slabo sliko se lahko vedno obrnejo na našo dežurno službo ali na naše serviserje. Odpravili jo bomo v najkrajšem času.« Zapiranje lokalov Starejša bralka iz Nove vasi v Celju je zaskrbljena, ker se pojavlja zapiranje lokalov tudi v tem naselju. Tako je opazila, da so v zadnjem času zaprli ribarnico, zgornjo etažo nad Merca-torjem ter restavracijo. V Novi vasi je precej upokojencev, za katere so velika nakupovalna središča težko dosegljiva, opozarja bralka. Sodelavka za Mestno četrt Nova vas v Celju Marija Zu-panič odgovarja: »Z gospo se strinjamo, vendar gre za vprašanje tržne naravnanosti podjetij. Podjetjem se to očitno ne izplača. Sicer pa vse mestne četrti resno razmišljamo o pobudi za uvedbo krožnega mini avtobusa, ki bi prevažal starejše občane ob določenih urah do velikih nakupovalnih središč in nazaj. Mestni občini Celje bodo pobudo posredovale v najkrajšem času.« Mletje pšenice Bralka s Prevorja pravi, da imajo na kmetiji veliko pšenice, ki je nimajo kje zmleti, zato morajo kruh kupovati. Po njihovi ugotovitvi ni v šentjurski občini nobenega tovrstnega mlina, zato jih zanima, če obstaja na območju celjske in šmarske upravne enote. Specialistka za razvoj podeželja v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, Mojca Krivec odgovarja: »Mletje žit kot uslugo opravljajo Miran Levstik (Podsreda 74, tel. 5-806-141), Anton Kukovičič (Podsreda 3, tel. 58-06-243), Oton Samec v Sorževem mlinu (Polže 1, Nova Cerkev, tel. 577-26-39), Brinečev kmečki mlin (Spodnja Rečica 65, Rečica ob Savinji, tel. 839-19-20) ...« Krivčeva bralce obenem opozarja na novost, da lahko občani savinjske in koroške regije takšna in podobna vprašanja s področja kmetijstva posredujejo tudi neposredno po elektronski pošti, in sicer na naslov info-@ce.kgzs.si. Pogrebni stroški Bralka je naročila pogreb za pokojno prijateljico, ki je bila brez svojcev. Prijateljica je imela v Abanki na transakcijskem računu za pogrebne stroške posebej določen znesek. Bralka ji je zato po smrti naročila krajevno običajni pogreb, vendar Abanka pogrebnemu podjetju cerkvenega obreda, pevcev ter še kaj iz pokoj-ničinih prihrankov ni hotela poravnati. Zakaj ne? Direktorica Abanke v Celju Nada Jurko pojasnjuje: »37. člen splošnih pogojev za poslovanje z osebnim računom dovoljuje banki, da pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju izplača sredstva za plačilo pogrebnih stroškov umrlega imetnika na podlagi računa. V Abanki menimo, da za pogrebne stroške nedvomno štejejo izdatki, kf nastanejo s samim pogrebom. Sporno pa je, ali je moč med njih šteti tudi stroške objave osmrtnice, zahval v sredstvih javnega obveščanja, stroške za pogostitev po pogrebu, stroške verskih skupnosti in podobno. Tovrstni stroški so sicer obi-čajni pri pogrebih in bi jih lahko šteli kot pogrebne stroške, vendar obstoji pri tem možnost zlorab, ko bi na primer nekdo uveljavljal kot tovrsten strošek izjemno drago pogostitev, osmrtnice v številnih medijih ... Nadalje obstaja tudi možnost, da bi lahko kdo od dedičev, ki bi menil, da je bil strošek neupravičen, zahteval, da mu banka izplačani znesek vrne. Menimo, da odločitev, kaj sodi med pogrebne stroške, iz zgoraj navedenih razlogov ni zgolj pravna, temveč tudi poslovna odločitev banke. Po mnenju pravne službe med pogrebne stroške štejejo izključno stroški samega pogreba oziroma stroški pogrebnega zavoda, ki jih upravičenec za izplačilo dokazuje s predloženim računom.« BRANE JERANKO Upokojeni invalidi lahko delajo Bralka Bojana pravi, da je invalidsko upokojena (stara je 45 let) in jo zanima, ali zakon dopušča, da kljub upokojitvi po podnájemní pogodbi dela nekaj ur tedensko (to bi ji psihično zelo koristilo). Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pojasnjujejo: »Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne onemogoča invalidski upokojenki dela po podnájemní pogodbi in tudi ne omenja nikakršnih časovnih omejitev. Od nje je odvisno, koliko ur tedensko zmore in hoče. Pri večjem obsegu dodatnega pogodbenega dela bi postala edi-nole vprašljiva stopnja njene invalidnosti oziroma de-lazmožnosti.« Kdaj bodo zidovi spet beli? Štefka iz Laškega živi v večstanovanjski hiši, ki je občinska last. Avgusta lani je sosednje stanovanje pogorelo, od takrat pa še vedno niso prebelili sten na hodniku, pa tudi električna napeljava naj ne bi bila varno napeljana. Poslušalko zanima, kdaj bodo končno prebelili stene. Laški župan Jože Rajh pravi, da se je zadeva nekoliko zavlekla zaradi odprodaje stanovanja in obljublja, da bo Komunala Laško kot upravljavka stanovanje prebelila še letos. BA Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. mM Pohitite in se odpeljite z novo Opel Astro. Nova Opel Astra navdušuje z elegantnim dizajnom, dobro vodljivostjo ter varnostjo, za katero je na testu varnosti Euro NCAP dobila vseh 5 možnih zvezdic. Poleg bogate ponudbe petih bencinskih in štirih dizelskih motorjev se Astra odlikuje tudi z izjemno zmogljivostjo in zavidljivo varčnostjo. V akciji Staro za novo boste ob menjavi rabljenega avtomobila za novo Opel Astro prihranili do 200.000 SIT. Na voljo so še paketi dodatne opreme po ugodnih cenah. Akcija Staro za novo velja tudi za ostale Oplove modele, s prihrankom do 530.000 SIT.* Ime ih'priimeK Center s tablo ali brez? AAAAAAAA AAAAAAAA i? is /h', a^AAAA AAAAAAAA faraon] j," CARINO 'CEtlf I Obkrožite 2 piramidi s 1 I šlevilkima, pod katerima se > skriva ena od Štirih iskanih kart \ Metadonska ambulanta oziroma Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Gledališki ulici 4 v Celju. Preveč na očeh? Zaradi metadona stigmatizirani - Vprašanja zdravljenih odvisnikov, odgovori odgovornih PRIHODNJI TEDEN POKER V DAMAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Danica Gobec, Celje, Miran Grosek, Celje, Zinka Potočnik, Zreče in Amalija Herman, Celje. Februarja je bilo v Celju 108 in v Velenju 50 ljudi, ki so zaradi zdravljenja odvisnosti od mamil morali jemati metadon. Daleč pred našim območjem so po številu zdravljenih odvisnikov Ljubljana, Maribor in obmorska mesta. Strokovni izračuni kažejo, da pacient, ki se zdravi z meta-donom, stane državo letno 2.000 evrov. Uporaba metadona je predmet različnih polemik v javnosti, pomenil pa naj bi možnost, da se človek reši iz objema drog. Odvisniki ob tem opozarjajo na stigmatizacijo okolice, še zlasti, ker so pri vstopu v celjski center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog vsem na očeh. Mlajši fant, ki je na meta-donu že nekaj časa, je imel težave pri zaposlitvi, ker so ga opažih pri vstopu v celjski me-tadonski center. Zakaj mora biti ta v središču Celja, vsem na očeh, sprašujejo. Marsikoga moti tudi odnos zaposlenih v centru. Težko pridejo do psihiatra in zdravnika, pogrešajo bolj osebne pogovore z njima, izjemno pa jih moti, da samo zaradi nekaj minutne zamude ostanejo brez odmerka metadona. Včasih opazijo v centru varnostnika, in čeprav vedo, da mora biti prisoten v posameznih primerih, menijo, da ima tako tudi dostop do njihovih osebnih podatkov. Brez table? V celjskem metadonskem centru so pred časom pripravili sestanek, na katerem je sodeloval tudi predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki v Ljubljani Andrej Kasteiic. Med drugim Predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki v Ljubljani Andrej Kasteiic in avtor knjige Mladostnik in droga: »Metadonska ambulanta ima primerno lokacijo, tablo z nazivom pa bi izpred vhodnih vrat lahko odstranili.« je namreč predlagal, da bi zunaj z zidu odstranili tablo, na kateri je napis, da bi morah v centru omogočiti lažjo dostopnost do zdravnika in psihiatra ter izboljšati skupinsko delo. »Nikakor nisem za to, da bi se center prestavil na obrobje mesta. Takšni primeri so drugod po Sloveniji, kjer se pacienti zatem pritožujejo, da se morajo po metadon voziti daleč. Tablo pa bi lahko odstranili,« pravi Kasteiic. Z njim se delno strinja tudi direktor Zdravstvenega doma Celje mag. Brane Mežnar. »Metadonski center je blizu bolnišnice, zdravstvenega doma, policije in lekarne. Ob morebitnih zdravstvenih ali kakšnih drugih problemih lahko ustrezno in predvsem hitreje ukrepamo. Gre za idealno lokacijo, ki je prometno dostopna. Ne vidim pa potrebe, da bi odstranili tablo. Menim, da bi paciente na tak način še bolj stigmatizirah.« Mežnar ob tem dodaja, da se lahko vsak zdravljeni odvisnik, ko išče zaposlitev, obrne tudi na metadonski center. Odkritost do delodajalca, s katerim se pogovorijo tudi zaposleni v centru, lahko obrodi sadove. Strah delodajalcev, da zdravljeni odvisnik svojega dela ne bo opravljal dobro, je po njihovem včasih popolnoma odveč. »Red mora biti!« Odgovorni zdravstveni tehnik v metadonskem centru Celju Veronika Jazbec pravi, da z vsemi zmožnostmi poskušajo zagotoviti čimveč-jo varnost v prostorih centra, na to, kar se dogaja zunaj, pa ne morejo vplivati. »Če zunaj preprodajajo drogo, so za to pristojne druge ustanove. V izogib morebitnim izgredom v prostorih, kar se je že dogajalo, pa smo uredili tudi videonadzor.« Jaz-bečeva navaja, da imajo nekateri pacienti tisoč in več idej, kako jih v določenih trenutkih preslepiti. »Odvzem urina, denimo, je pod strogim nadzorom ravno zato, ker so našli toliko načinov, kako nas preslepiti. Metadona nekateri niso spili, v ustni votlini so ga prenesli ven in ga prodajali. To poudarjam zato, da ljudje razumejo, zakaj smo toliko bolj previdni v odnosu do pacientov. Niso vsi enaki, a tudi z naše strani so včasih trenutki, ko je delo težko opravljati, čeprav ga sicer z veseljem. To nikakor ni izgovor, vendar smo nenazadnje vsi ljudje in v takšnih primerih je potrebno obojestransko razumevanje. Na podlagi izkušenj vča- VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE / j IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA FARAON#/I ZAKLADI CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18. 12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! sih domnevaš, ali je kdo pod vplivom kakšnih substanc ah ne, včasih veš, kako bo reagiral, včasih ne.« Naša sogovornica še dodaja, da se že pogovarjajo o večji prisotnosti zdravnika in psihiatra v centru, glede nekajminutnega zamujanja na odmerke metadona pa pravi, da, žal, popuščanja tu ne more biti. »Ob dogovoru se prilagodimo tistim, ki se zaradi opravičljivega razloga po metadon v našem delovnem času ne morejo oglasiti. Toda zamujanje se pojavlja pri vedno istih osebah. Red mora biti.« Omenja še številne bonitete, ki jih imajo zdravljeni odvisniki, če se držijo reda, in dodaja, da varnostnika v ambulanti nimajo. »Prisoten je, kadar gre za možnost nasilja, dostopa do kakršnih koli osebnih podatkov pa nima. Zaradi majhnih prostorov je seveda možno, da sliši kakšen priimek, vendar se vsi zavedamo, da so to osebni podatki in da je kakršna koli zloraba le-teh kazniva.« Vodja metadonske ambulante v Celju Veronika Jazbec: »Včasih pride obojestransko do ostrih besed, a za takšno delo je potrebno veliko razmevanja. Prav tako iz obeh strani.« Problem poznajo Na policiji pravijo, da vedo za zbiranje pred metadon-skim centrom in da v okviru danih možnosti zadeve preverjajo. Letos je prišlo v njem do ene kršitve javnega reda in miru. Sicer pa so celjski policisti letos podali 19 kazenskih ovadb zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, v tej številki so le primeri, ki se nanašajo na območje Celja. Za nekatere odgovore smo se obrnili tudi na Mestno občino Celje, kjer pravijo, da podatkov o delovanju metadon-skega centra nimajo, saj le-ta deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje. Svetniki in člani varnostnega sosveta pa naj bi že večkrat opozarjali na Direktor Zdravstvenega doma C» Ije mag. Brane Mežnar: »Takšni ambulanta sodi v socialno okolji, Odstranitev table z napisom bi bila le še dodatna stigmatizaciji zdravljenih odvisnikov.« problem preprodaje mamil pred vhodom v center, kaj več pa ne morejo storiti. Za preprečevanje prodaje drog mora skrbeh pohcija, so še zapisali v izjavi. »Lokacija centra pa je odvisna od številnih dejavnikov. Po eni strani pravimo, da želimo odvisnike, ki so na zdravljenju, socializi-rati, po drugi strani pa jih nihče ne bi rad videl pred svojim pragom. Znani so primeri iz nekaterih slovenskih krajev, kjer so se krajani s peticijami in grožnjami uprli temu, da bi bil takšen center v njihovem okolju. V Kopru pa so stanovalci celo zavarili vrata, za katerimi naj bi postavili metadonsko ambulanto. Zato je prav, da o lokaciji odloči stroka,« še dodajajo. RH Foto: ALEKS ŠTERN »Nisem Je nameraval pokončati« Potem ko je senat Okrožnega sodišča v Celju preveril, ali je Jožica Guzej, ki naj bi jo Ivan Verhovnik aprila napadel s kovinsko palico in jo hudo poškodoval, zaradi česar še vedno leži v bolnišnici, sploh sposobna spremljati obravnavo, se je minuli petek sojenje nadaljevalo. Guzejeva je še vedno v bolnišnici, sodnik Miran Jazbinšek pa je v petek soočil Verhovnika, sicer očeta 7 otrok, in njegovega 19-letnega sina Ale- ša, ki je iz garaže usodnega dne rešil hudo poškodo- Guzejeva je tako poškodovana, da obravnave ni sposobna spremljati, sodnik Jazbinšek pa se je za soočenje Verhovnika in njegovega sina odločil, ker so se njuni izpovedi v marsičem razlikovali. Obtoženi je podrobneje opisal odnose s svojo partnerko, ki naj bi se že pred časom močno skrhali. Ko sta se spomladi sprla, naj bi Guzejeva za nekaj dni odšla v bolnišnico, potem pa se vrnila skupaj še s tremi moškimi, ki naj bi obtoženemu grozili z isto palico, s katero naj bi sam pozneje napadel Gu-zejevo. Verhovnik je na zahtevo sodnika napad s palico podrobneje opisal in povedal: »Nisem je hotel pokončati, temveč le, da bi si zapomnila, kaj vse je počela v teh letih«. Po njegovih trditvah naj bi poškodovano skupaj s sinom Alešem odnesla v garažo in jo položila na tla, vrata pa naj bi zaklenil zato. da Jožice ne bi opazila trojica moških. Aleš Verhovnik je očetu očital, da laže. »Takrat me sploh ni bilo doma. Mamo imam preveč rad, da bi jo kar nesel v garažo,« je povedal in dodal, da je vdrl v garažo potem, ko je slišal hropenje in ko je zagledal okrvavljeno mater, poklical policiste in reševalce. Sojenje se bo nadaljevalo z zaslišanjem izvedenke sodnomedicinske stroke. AMS HALO, 113! Trčil v kolesarko Na regionalni cesti izven Ljubnega ob Savinji se je v sredo, 13. oktobra, v prometni nesreči hudo poškodovala ena oseba. 72-letna kolesarka je v križišču zavijala levo na regionalno cesto. Po njej je ravno takrat pripeljal 61-letni voznik osebnega avtomobila in kljub izogibanju trčil v kolesarko. Slednja je pri padcu dobila hujše poškodbe, zaradi česar so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Poslovni tatovi Vlomilci so si v sredo minuli teden nabrali kar nekaj plena predvsem v poslovnih prostorih. Na Šaleški cesti v Velenju je neznanec vlomil v avtomat z brezalkoholnimi pijačami, ki mu verjetno niso dišale. Vzel je namreč le nekaj denarja. Istega dne je nekdo iz taksi podjetja na Bežigrajski cesti v Celju odnesel tri večje usnjene denarnice. Vlom je bil poplačan z 80 tisočaki, ki jih je našel v denarnicah. V četrtek je iz pisarne na Ljubljanski cesti izginil računalnik z opremo, tat pa ni pozabil vzeti še prenosnega telefona, vse skupaj je bilo vredno skoraj tristo tisoč tolarjev. Medtem ko velenjski policisti še preiskujejo tatvino v podjetju Avto dom v Velenju, od koder so neznanci odnesli štiri originalna aluminijasta platišča s pnevmatikami, se njihovi celjski kolegi ubadajo s preiskovanjem vlomov v dveh stanovanjskih hišah v Gotovljah in Spodnjih Grušovljah. Nepridipravi so odnesli denar *n mobilni telefon. Tudi so- bota in nedelja sta bili pestri. Na Krekovem trgu je nekdo vlomil v dnevni bar in odnesel kovinsko blagajno, cigarete in nekaj denarja, na Glavnem trgu pa so vlomili v frizerski salon. Tam so ostali brez denarja, dveh likalnikov za lase, strojčka za striženje las in še nekaj frizerske opreme. Denarja pa ni vzel tisti, ki je nepovabljen prišel v trgovino Market Papirnica v Njivicah. Vzel je le več škatlic cigaret ter nekaj prehrambenih izdelkov in kozmetike. Večjo škodo pa je neznanec storil lastniku stanovanjske hiše v Lev-cu. Ta pogreša nekaj denarja in verižico iz rumenega zlata, tat pa mu je povzročil nekaj sivih las in za skoraj pol milijona tolarjev škode. Skupinski vlomi? Sredi minulega tedna so po vlomih v vozila slovele predvsem Ipavčeva, Kocbekova in Kosovelova ulica. V avtomobile so neznanci prišli tako, da so na vseh razbili stekla in odnašali predvsem avtoradie in torbe. Konec tedna so se vlomilci spravili tudi na tri golfe na Ljubljanski cesti in Na zelenici v Celju. Iz vseh so izginile zračne blazine na vo-lanskem obroču in armaturni plošči pri sopotniku. Škode je za več kot milijon tolarjev. Zračna blazina je izginila še iz enega vozila Na zelenici. Vlomilci očitno delujejo skupinsko, saj so v istem času v soboto v tri vozila vlomili še na Kidričevi ulici. Nabrali so raza oblačila in torbe ter povzročili za približno 120 tisoč tolarjev škode. Brez avtora-diev pa sta v nedeljo ostala fiat punto na Slomškovem trgu in mitsubishi colt v Prijateljevi ulici v Celju. Kradli kot srake V petek je neznanec na Mariborski cesti sedel v tuje osebno vozilo Daewoo La-nos in se odpeljal. Po prija- vi, da vozila ni nikjer, so celjski policisti kasneje avtomobil našli na Bežigrajski cesti in ga vrnili lastnici. A se tat ni odrekel osebnim predmetom lastnice, ki jih je leta pustila v vozilu. S tatvino vozila so se ubadali tudi v četrtek v Škapinovi ulici v Celju. Neznano kam je izginil unis golf z registrsko številko CE 34-06R, bele barve. Lastnika so oškodovali za okrog tristo tisočakov. Dvakrat več pa je škode v Spodnjih Prelogah, kjer so tatovi z dvorišča avtosalona odpeljali neregistriran osebni avtomobil znamke Renault Clio 1.2 Fidji. Varno ni bilo niti prav tako neregistrirano motorno vozilo znamke Yamaha, ki so ga ukradli iz prizidka k stanovanjski hiši v Prevratu pri Slovenskih Konjicah. V nedeljo so ukradli še eno vozilo. V Rogaški Slatini so namreč s parkirišča odpeljali modrega golfa z registrsko številko CE P0-001. Škode je za dva milijona tolarjev. gč Gradnje in ekologija, d.d., Celje Lava 11, 3000 Celje Na prehodu trčil v pešca V petek nekaj minut čez 19. uro se je na Celjski cesti v Vojniku zgodila huda prometna nesreča. V 26-letnega pešca je na prehodu za pešje z osebnim avtomobilom trčil 22-letni voznik. Pešca so hudo ranjenega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO - Št. 42 -21. oktober 2004 - Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St 3/1992 z dne 11.10.2004 nad stečajnim dolžnikom TOPER p.o. v stečaju Teharska 4 3000 CEUE OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (I. narok) I. PREDMET PRODAJE 1. NEPREMIČNINA - parkirišče v izmeri 348 m2, parc.št. 1333/4, zk.vl.št. 1345, K.o. Celje. Premoženje pod točko 1 se prodaja za izklicno ceno 1.078.800,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. 2.NEPREMIČNINA - garaža in dvorišče v skupni izmeri 28 m2, parc.št. 1436, zk.vl.št. 1247, K.o. Ostrožno. 3.NEPREMIČNINA - sadovnjak-vrt v izmeri 28 m2, parc.št. 520/19, zk.vl.št. 1247, K.o. Ostrožno. Premoženje pod točko 2 in 3 se prodaja v kompletu za izklicno ceno 1.130.920,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 24.9. 2004 in bo prodano po načelu "videno - kupljeno". Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezemika, univ. dipl. ing,, stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v dveh kompletih, po sistemu "videno-kupljeno". 2.Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3.Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 5.Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL. 2.Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3.Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL ter 510. in 513. čl. Obligacijskega zakonika. 4.Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje, št. 06000-0095959683, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. 1. Rok za zbiranje ponudb je osem dni po objavi. 2.0 izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojevali kakorkoli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Čelje, s pripisom - Stečajni postopek St 3/ 1992 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 427 44 80 in GSM 041 652-185. Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisnika je mogoče dobiti v Insolvenčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije 14/111, vsak delovni dan od 8. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Resnična, pravljična in filmska osebnost V Transilvaniji, domovanju resničnega grofa Dracule, ki je bil strah in trepet v Romuniji V svojih najstniških letih, ko sem se spravil nad zajetno knjigo Brama Sto-kerja z naslovom Dracula, sem po pripovedovanju že vedel, kaj hom bral, nisem pa vedel, da jo je napisal davnega leta 1897. Po tistem sem se kar nekaj dni izogibal temnih ulic in mračnih hodnikov. To sicer ni čisto res, napisal sem samo zaradi prispodobe, jih je pa veliko tako reagiralo in nekaj teh sem osebno poznal. Kakšna čast, kajne? Me je pa resnično stiskalo, ko sem si ogledal prvo Draculo s Christopher-jem Leejem v glavni vlogi. Takratna filmska govorica me je tako prepričala, da nekaterih prizorov nisem spremljal z odprtimi očmi. To spet ni čisto res, sem pa nekaj takšnih poznal in eden je celo sedel zraven mene na desni strani. V dvorani jih je nekaj od groze celo zakričalo in s tem je film postal še bolj prepričljiv. Nešteto izvedb Dracule od prvih z nepozabnim Belom Lugosijem in današnjih, ki jih noče biti konec, je prineslo Romuniji svetovno slavo in če si slučajno v Transilvaniji, pač moraš obiskati grad Bran, ki je bil nekakšen letni dvorec resničnega grofa Dracule. Zgodovinska osebnost Vlad Tepeš je imel očeta, ki je bil v viteškem rodu zmajev in so ga klicali Vlad Dra-cul (dracul je po romunsko zmaj) in tako je sin prevzel vzdevek Dracula (mali zmaj). Vlad Tepeš pa ni bil samo mali zmaj, temveč je po krvoločnosti prekosil samega sebe. Njegova specialnost je bila natikanje na kole. To je storil tako, da je nataknjeni s svojo težo sam sebe počasi potiskal navzdol in kol mu je skozi črevesje približno dva dni paral notranje organe. V kakšnih mukah so ljudje umirali, si lahko le predstavljamo. Sekanje glav mu je bila postranska dejavnost in še danes ne vemo, kdo se ga je bolj bal: Turki ali Romuni. Turistični vrvež brez groze Svojo vojno utrdbo je imel ob relu Arges in se imenuje grad Poenari. Danes je v ruševinah in težko dostopen. Filme snemajo v gradu Bran, ki leži v istoimenski vasici in se je nekoč imenoval Dietrich-stein, 28 kilometrom od mesta Brasov na jugu Transilvanije. Prevozil sem jih tako rekoč v nekaj minutah in na vhodu v vasico me je pozdravila tabla z napisom Vampire camping. Opravil sem panoram- Grad Bran na jugu Transilvanije ima dvorišča v dveh nadstropjih. sko vožnjo in pri poskusu parkiranja doživel neprijetno presenečenje. Tujci smo lahko parkirali le na določenem mestu s plačilom parkirnine, ki je bila urejena po urnem principu garažne hiše. Po vasi je mrgolelo turistov različnih narodnosti, ki so z mano vred pomenili glavni prihodek do- mačinov širše okolice, zato ni čudno, da smo vsak korak posebej plačevali. Pred in pod gradom, še preden sem stopil v ograjeni prostor, ki je bil preurejen v muzej in je po vsej verjetnosti še vedno, sem naletel na pravo tržnico. Ogromno stojnic s spominki; raznimi plastičnimi izdelki, ma- ^J^uharóhe buLve iíovenáhili cjoâpodinj j Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so ^Kukarôhe lulu/e skami iz filmov groze, potiskanimi majicami, eno sem tudi sam kupil, igračami in razno drugo šaro. Vstopnina v muzej je znašala 500 tolarjev, sem pa kasneje ob vstopu v grad ugotovil, da potrebujem še posebno karto za fotografiranje in plačal še enkrat toliko. Takoj ob vhodu sem spet naletel na stojnice, kjer so bili izdelki bolj izbrani in močno etnološko obarvani. Prodajalci so bili oblečeni v narodne noše in prodaja različne lesene izdelke, pi! čali, prte in seveda literaturi o muzeju, Vladu Tepešu in Dri? culi. Pričela se je nekakšna mešanica mita in resničnosti:] Mimo prodajalcév sem stopil j v vasico, muzej na prostem, kakršen je pri nas v Rogatcu j in še kje. Lično izdelane in vzdrževane hiše in gospodarska poslopja raznih stilov iz romunske zgodovine so mi z lahkoto pričarali podobe iz Aider's Gosposka ulica 7. 3000 Celje tel.: 03 490 03 36 Atraktivna potovanja: Peru, I smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. din % ^ % i* % % v Slouenóhih pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. zdravjeoddihsprostitev AEROBIKO (pon., čet. ob I9.uri) VAJE ZA DUŠO IN TELO (pon. ob 20.uri) -Mf-^ REKREACIJO (torek ob I8.uri) JOGO (sreda ob 19.url) TAl CHI CHUAN-a (četrtek ob 17.30) ZDRAVILIŠČE Informacije na telefon 03-7345-166 LAŠKO Pod gradom Bran je ličen muzej na prostem. Radoživa turika riviera 8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos 6.11V8D/P0L 45.900 TURČIJA, Antalija 3* hotel, all inclusive, odhodi z avstrijskih letaliSč 30.10.13.. 20.11./70MI 59.900 EGIPT s križarjenjem 5* hoteli in ladja, počitnice + križarjenje, polet iz Ljubljane 30.10-/8D 149.900 SONČEK j TU I potovalni center S Celje 03/425 46 40 ! Telefonska prodaja: nivojih so me bolj spominjali na deželo palčkov kot pa na mogočni grad grofa Dracule. Ob predpostavki, da bodo generacije še naprej tako pridobivale na višini, bodo že čez kakšnih 50 let turisti v tem gradu hodili po kolenih. Nekaj skromne opreme v sobanah in tihe deklice, ki so to opremo čuvale, verjetno zavoljo hitro-prstih turistov, mi je podobo le še skalilo, namesto okrepilo. Po sobanah sem pričakoval več osebnih stvari, mečev, oklepov, oblek, nakita ... Ničesar od tega nisem videl, mogoče le svečnik ah dva. Prerival sem se po stisnjenih hodnikih in vsakič, ko sem prišel na dvorišče, s pogledom iskal glave turistov na oknih in ocenjeval, ali sem tam bil ali ne. Ko sem tretjič odkril neznano sobico, mi je kapnilo, da tihe čuvajke verjetno namerno spreminjajo tok turistov in odklepajo ter zaklepajo sobane po njim znanem redu. V četrto se mi ni dalo, le malo sem še postal na dvorišču, ugledal zasanjan obraz in se vprašal, ah so se njemu izpolnila pričakovanja. Nove množice turistov, polne nemira, so me pregnale z gradu in ob vse močnejšem nalivu sem postal pod »arafatom«, ki ga je zapustil trgovec. Od nekod se mi je pridružil pote-puški pes, ki je ravno tako kot jaz opazil streho, se zleknil zraven mojih nog in mirno zaspal. Počasi sem spoznal, da so me filmski ustvarjalci prikrajšali za užitek ob spoznavanju zgodovine, da pa brez njih verjetno nikoh ne bi obiskal gradu Bran v Transilvaniji. Tako pomirjen, verjetno je pripomogla tudi brezskrbnost potepuš-kega psa, sem se odpravil nazaj v rodne kraje z mislijo, da v Romuniji nisem bil zadnjič. EDO EINSPIELER Med najbolj uspešnimi je bila ekipa iz Zdravilišča Laško. (Foto: GK) Gostilna Amerika je prejela kar dve medalji. Mičo Bundalo (na sliki) je za svojo Ledeno harmonijo prejel zlato medaljo v kategoriji kulinarična artistika, Borislav Todorovič pa je za kulinarične izdelke v kategoriji A prejel srebrno medaljo. pieteklosti. Ugotovil sem, da jeza vizualizacijo teh podob tudi pri meni močno kriva filmska industrija. Bolj ko gn poskušal biti nepristran-ja, bolj so se mi prikazovali azlični kadri in sekvence iz (gledanih filmov. Pričelo je pmeti in rahlo rositi in če bi se še malo zlagal, bi napisal, jasem bil srečen, ker je grad odprt le od 10. do 16. ure. To-(j, tudi v zimskem času le podnevi. Čeprav sem se resnič-I trudil, da bi občutil gro-aj, strah ali kaj podobnega lemu, mi ni uspelo. Mogoče »bili krivi turisti, ki so svojim brezskrbnim čebljanjem »prostor vnašali tuje zvoke, da ne govorim o izgledu le-tdr Najbolj sem si zapomnil ifAvstralce. Klobuk, nahrbt- nik, nož in čutara za pasom, ter trecking obuvalo. Verjetno so se tako počutili bolj varne ali pa so ušli iz kakšnega drugega filma. Grad palčkov? Po kratkem ogledu vasice sem jo mahnil proti gradu. Leži le malo nad vasjo Bran in je lepo viden. Pot je tlakovana in tistih dvesto metrov rahlega vzpenjanja meni, kremeni-temu Slovencu, ni predstavljalo drugega kot prijeten sprehod. Od daleč mi ni vzbujal nekega strahospoštovanja, toda pustil sem, da me preseneti. Že ob vstopu sem videl, da je lepo vzdrževan in arhitekturno prikupen. Mah stisnjeni prostori z lesenimi verandami in tlakovanim dvoriščem v dveh tlZLi-TMlI^A/A TURISTIČNA AÇCJJCUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: <-386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE: PORTOROŽ 5 in 7,- dnevni Paketi, otroške delavnice, UMAG htl KORALJ *** 2 x polp že za 10.800 SIT/os • BOGATA NOVOLETNA PONUDBA .ko«CE»T,: EHHCEEHEEESl™--»™ JOKSIMOVIČ 4.11. U. 40 let ansambla LOJZETA SLAKA Ul. Lj ABBA MANIA 16.11. MB in 17.11. U. CARMINA BURANA 10.12. U • PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC za smučišča ROGLA, GOLTE in KRVAVEC Zlati gostinci 17.11.04 LANKA IN MALDIVI, odhod: 29.10.04 •PEKING IN KITAJSKI ZID, odhod: 24.11.04 Minuli teden so se v Radencih v okviru 51. Gostinsko turističnega zbora pomerili zaposleni, ki jih obiskovalci hotelov, gostišč ... ponavadi videvamo v uniformah in z druge strani točilnih pultov. Letošnji zbor bo, vsaj po zatrjevanju udeležencev, ostal v spominu po rekordnem številu obiskovalcev in tekmovalcev ter tudi po izjemnem številu odličij, ki so jih osvojili tekmovalci s Celjskega. Sicer so se natakarji, kuharji, barmani, sommelier-ji, sobarice in tudi dijaki srednjih šol pomeriti v različnih kategorijah. Poiskali smo samo najboljše, torej tiste, ki so po mnenju komisij osvojili zlato medaljo. Z zlatom se kar trikrat ponašajo v Zdravilišču Laško, in sicer je bila nagrajena celotna ekipa (pod vodstvom Romana Sivke) v kuhanju in postrežbi, Katja Pertinač je pripravila najboljšo jed po naročilu, Leon Podpečan pa je bil med nagrajenci pri razstavi omizij. Omizja očitno »ležijo« gostiščem na Celjskem, saj sta med štirimi zlatimi poleg Podpečana zlato medaljo osvojila še Aleksander Kovač iz Term Dobrna ter Blaž Lah iz Alminega doma. Prav tako s Svetine prihaja Gregor Na-rat, ki je slavil v pripravi jedi pred gostom. Terme Olimia se ponašajo z dvema zlatima receptorkama, in sicer Bredo Ivič in Silvo Ohnjec. Po oceni komisije zna najboljše na- Za odlično formo,^ eJrgetics VEČ KOT 50 IZDELKOV, stopaj oprema za fitnes, oblačila in ' STEPER obutev po AKCIJSKIH cenah ç energetics ter POPUSTI za izbrano l^A « ggo 0Q lanskoletno zimsko športno opremo. Q,ww'w točiti pivo Predrag Žeželj iz Turške mačke, Dušan Voga iz Engrotuša je Prekmurcem skuhal najboljši bograč, Aleksander Bohinc iz velenjskega Gosta je najboljši sommelier, Milorad Mičo Bundalo iz celjske gostilne Amerika pa je prvak v kulinarični artisti-ki. Pri pregledu ocen smo ugotavljali, da so prvake in slabše uvrščene ločevale desetinke točk, tako da smo prepričani, da so v posameznih kategorijah odločale drobne malenkosti, ki jih gostje skoraj ne opazimo. US Soníkov klub v PIRANU 4* Tartini. «leti; otroci do 5 let brezplaino. dodatni dan 4.990 SIT 22. 29.10./2D/NZ 10.980 OPATIJA 3* hoteli, do 6 let brezplaino, od 29.10V2D/POL 10.980 Soníkov klub v ROGAŠKI 4* Zagreb, bogata vsebina z izleti, do 12 let brezplačno 29.10/2D/POL 13.980 Soníkov klub v BOHINJU izleti, do 12 let brezplačno 06 29.10.-7.11V2D/POL 14.980 OTVORITVENA SMUKA TreValli (I), Kreischberg (A) - 9.-12.12740/N od 31.900 JUCCiJA NASVETI OD KOD PRAZNIKI? Skrivnostna Urška Ponoči me je v sanjah obiskala Urška, sošolka iz srednje šole, ki je nisem videla že deset let, zaradi česar se mi je porodila ideja, da bi napisala nekaj besed o svetnici, ki goduje 21. vinotoka in je na cerkvenem koledarju označena kot sv. Uršula. Nobena svetniška zgodba ni tako močno zavita v tančice skrivnosti kot zgodba o devici in mučenki Uršuli z enajst tisoč spremljevalkami. Srednjeveška Zlata legenda pripoveduje, da je bila Uršula hči britanskega kralja in je živela v 3. stoletju. Kjub temu, da se je že kot mlado dekle zaobljubila večnemu devištvu, jo je oče zaročil z nekim plemičem. Njegova žena bi postala šele, ko bi se pokristjanil in počakal tri leta, da Uršula in njene spremljevalke poromajo v Rim. Uršula se je v sprems- tvu enajst tisoč prijateljic odpravila na božjo pot. Ko so se vračale, so jih pred Kolnom napadli in pomorih Huni, ki so ravno takrat oblegali mesto. Hunski kralj si je poželel prelestno Uršulo, ki se mu je uprla, zato jo je ubil s puščico. Ko so bile vse device po-morjene, je z neba prišlo enajst tisoč angelov, ki so Hune pognali v beg. Tako pripoveduje legenda, v kateri izstopa zlasti število spremljevalk. Kar enajst tisoč naj bi jih bilo. Seveda gre za napako pri branju okrajšave XI. M. V. (11. Martyres Virgines), kar pomeni enajst mučenk devic. Nekateri so M. napačno razumeli kot milla, torej tisoč. In tako je nastalo enajst tisoč devic. Kristjani iz Kolna naj bi mu-čenke pokopali in nad grobom sezidali cerkev, ki so jo posvetili sv. Uršuli. Mučenke VRTNARSTVO IN CVETLIČARNA PIRAMIDA KRAŠOVEC Simon s.p. Arclin 66c. Škofja vas, tel.: 03/57 72 057. Gsm: 041/745 605 V času pred 1. novembrom smo za vas pripravili največjo možno izbiro cvetočih mačeh in ostalih rastlin za zasaditev, za 1. november pa lončne krizanteme, krizanteme za šopke in raznovrstne aranžmaje za grobove. so verjetno umrle v času Dioklecijanovega preganjanja okoli leta 304. O osebi sv. Uršule obstaja več kronik. Po eni naj bi bila Uršula prednica nekega samostana pri Kôlnu in se je ob času preseljevanja narodov s svojimi redovnicami zatekla za obzidje Kolna. Ob padcu mesta je šla raje v smrt kakor v sramoto. V 10. stoletju se je Uršulino čaščenje zelo razširilo po svetu, že v 4. stoletju pa so jo v Rimu častili kot devico mučenico. Po sv. Uršuli se imenujejo tudi uršulinke, red, ki ga je leta 1535 ustanovila Angela Merici. Uršulo upodabljajo s plaščem, pod katerim varuje svoje prijateljice. Včasih drži v roki še puščico, zastavo in mučeniško palmo ter na glavi nosi krono. Na Slovenskem je svetnici posvečenih dvanajst cerkva, o njej pa pojejo tudi ljudske pesmi. Zgodbo iz Zlate legende so naši predniki prenesli na Štajersko in jo režirah po svoje. Legenda s Pohorja pripoveduje, da je Uršula pribežala z Jutro-vega in se zatekla najprej na Pohorje, kjer ni mogla obstati. Odšla je na Plešivec, kjer je povodni mož v črnem jezeru ni maral v soseščini. Zato se je z jezerom vred preselil blizu Velike Kope. Na Koroškem se po svetnici imenuje tudi znamenita Uršlja gora. Cerkvico Piše: PAVLA KLINER v čast sv. Uršuli naj bi posvetili že leta 1602. Po legendi še danes razlagajo vdolbine v skalah kot stopinje sv. Uršule. Kdor stopi vanje, je ozdravljen vseh bolezni. Uršula drži svoj plašč iz nebes nad učiteljicami, vzgojiteljicami, mladenkami, nevestami, zakonci. Naši predniki so se ji priporočali tudi v vojnih stiskah, pri boleznih otrok, za srečno zadnjo uro in za duše v vicah. Uršula zemljo zaklene, Rupert pa jo spet odklene še danes pravijo Celjani in okoličani v žlaht-nejših letih. Če bo Uršula lepa, bo lepa jesen, da si vsak lenuh na palici stelje domov prinese. Zgornjesavinjčani tudi poznajo Urškine modrosti: Kakršno vreme Urška prinese, tako se rada zima obnese. Kolikor snega je o sv. Uršuli na gorah, toliko ga je o božiču na polju. Čestitke Urškam in Uršam. Kdor ne ve, od kod izhaja njihovo lepo ime, naj prebere do konca. Latinsko ime Ursula je pomanjševalnica besede ursa, pomeni pa medvedka. % ercator Dobra ideja! V akciji od14.10.-04.11.2004 Brez dvoma najboljša cena do -50%! zal£ Grenivke Jaffa cena za kg 189.-5i Mercator 289." za3 kose Ne spreglejte ugodne ponudbe ostalih izdelkov! BLAGODEJNI DOTIKI Izmenjava energij Pri ponudbi terapij zdravljenja in sprostitvenih programov se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo starodavni terapevtski načini z vzhoda. Njihove tehnike namreč dosegajo najboljše, takoj vidne rezultate, tako na psihičnem kot fizičnem področju. Zahodna, sodobna medicina temu pravi alternativa. Alternativne zvrsti so na svojih področjih pokazale toliko rezultatov, da so se lahko postavile tesno ob bok moderni medicini. Sama pri svojem delu spodbujam paciente, naj s police vzamejo staro, zaprašeno Kneippovo knjigo ali pa Zelišča p. Ašiča, Avstrijke Marie Treben, namesto da gredo v vse daljšo vrsto v lekarni, kadar jih kaj zaboli. Danes ima prav vsaka hiša knjige o alternativnem zdravljenju, pa naj bodo to zelišča, sadje, kopeli, masaže, joga, meditacija ... Zakaj trmasto vztrajati pri tabletki za visok pritisk, če v knjigah o zeliščih predstavljajo eno in isto rastlino za zniževanje visokega pritiska? Zakaj vztrajati pri tabletah za išijas, za bolečine, če ga lahko zdravimo tudi z masažo točno določenih točk? Zakaj je najlažje vzeti tableto proti glavobolu, če je tu kitajska tradicionalna masaža t.i. tuina? Brez skrbi, zaradi teh metod vas ne bo bolel želodec - preprosto nimajo stranskih učinkov. Človeško telo je sklop energij, zemlja je sklop energij -vse kaj je živo je v določenem elementu energij, ki se prenašajo, pretvarjajo, enkrat so v porastu, drugič padajo. To učijo fizika, medicina, alternativa. Ne rečemo zaman »sem brez energije«. Masaža Piše: NATAŠA PEŠEC je prenos energije in masa jo mora znati poiskati. Bo dite kritični do storitev, ki; ponujajo zdravilišča. Ne te se preslepiti z lepo nim okoljem oziroma sol v kateri boste, kajti člo\ je tisti, ki vam bo dal to, potrebujete. Maser energijo poišče naj svojega dela, v naravi, prenaša z dotikom na ljudi: tudi obratno. Maser se m naučiti pravilno odmet svoj energetski potencial. Spo minjam se svojih masersk začetkov, ko sem od pacia tov prihajala popolnoma žeta, brez energije, dokler i sem v pogovoru z ljudmi, delajo na teh področjih, spot nala, da mi ob vsakem parie tu odteka ogromno energi Podučili so me o tehnikah bid kad prenosa energije, o kate rih sem kasneje brala tudi strokovni literaturi. Za dobro delo je za mase ja izrednega pomena tudi ot lje, v katerem dela, kaj muii okolje nudi. Če je na prvei mestu zdrav in spočit masa je na drugem to vsekakor za čen, svetel in dovolj velik de lovni prostor s pripadajočo ( lovno opremo in pripomo ki. Bodite pozorni, v kakšna prostoru deluje maser, saj tudi od tega odvisna njego kvaliteta dela, njegova delovi energija. PRILOŽNOST! PROSTORI V POSLOVNEM SREDIŠČU CELJA Na lokaciji Mariborske c 7 v Celju (bivša poslovna stavba Kovinotehne) oddajamo v najem pisamiSke povríine. Stavba je locirana v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje, banke, zavarovalnice ter ima zadostno Število lastnih parkirnih mest Pisarniške površine, ki skupaj obsegajo preko 4.000 m2, so razporejene v petih etažah, povezanih z osebnim dvigalom in stopnicami. Prostori so primerni za mirno poslovno dejavnost, posamezne pisarniške enote so od velikosti 15 ni' dalje. Prevzem prostorov po dogovoru. Informacije dobite v: MERKUR - trgovina in storitve, d.d., PIN V - Služba za upravljanje z nepremičninami in osnovnimi sredstvi, ob delavnikih od 7- 15 h, na tel. št.: 04/25-88-576 (g. Žibert) oziro po email-u: jakob.zibert@merkur.si. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Nogavični modni sprehod Na pohodu trendovski dodatki, ki si dovolijo celo zasenčiti osnovno oblačilo ASTROLOŠKA' NAPOVED Četrtek, 21. oktober Točno opolnoči nastopi Lunin krajec, ki nas bo vzpodbudil, da se bomo bolj jasno začeli zavedati svojih želja, ciljev in tudi sanj. Naša moč bo v porastu, tako kot bo v gibanju rasti Luna. Že v zelo zgodnjih jutranjih urah pa bo Luna v znamenju Vodnarja dan naredila nenavaden, malce odmaknjen, pa vendarle silovit v reakcijah. Petek, 22. oktober Vplivi planetov bodo mistično, pravljično vplivali na naše razpoloženje. Vpliv različnih dejavnikov nas bo ponesel v sanje, intuicija bo zares velika. Zasanjanost in občutljivost lahko sproži, da bodo naše reakcije počasnejše, zato moramo biti previdni, da se nam nè zgodi kakšna nezgoda. Dan ni primeren za večje odločitve. Sobota, 23. oktober Sanje bodo zelo intenzivne, lahko celo preroške. Ob 3.50 uri vstopi Sonce v znamenje Škorpijona. To je čas.preobrazb, velikih preobratov, pogosto tudi naravnih nesreč. Zaskrbljenost bo velika, velik bo tudi notranji nemir. Nedelja, 24. oktober: Luna v znamenju Ribe bo dan naredila sentimentalen in čustven. Občutili bomo veliko potrebo po varnosti. Dogajalo se nam bo, da se bomo smilili sami sebi, svet pa gledali iz romantičnega stališča. Tranzit Lune z Uranom nam lahko povzroči reakcije, ki jih lahko kasneje obžalujemo. Ponedeljek, 25. oktober Kmalu po dvanajsti uri bo Luna vstopila v Ovna. Obeta se nam zanimiv, dinamičen dan, v katerem si bodo akcije in reakcije sledile druga za drugo. Vpliv Sonca v Škorpijonu nam bo dajal veliko mero intuitivne zaznave, zato lahko ravno ta čas obrodi velike uspehe. Tudi v ljubezni. Torek, 26. oktober Čas je ugoden za sklepanje kompromisov. Pomembno je, da se točno zavedamo, kam bomo usmerili svojo energijo, svojo moč. Povezava s tujino bo v tem obdobju zelo velika, zato dobro premislite, ali je ta pot tista, ki vam bo krojila usodo v naslednjem obdobju. Sreda, 27 oktober Sredin dan bo umiijen, poln urejevanja tako na delovnem področju kot tudi na osebnem. Ljubezen bo tokrat zažarela mnogo hitreje, hitro se lahko tudi ohladi vsako razmerje, ki ni obogateno z globjimi občutji. Luna bo v večernih urah vstopila v znamenje Bika, zato si tokrat lahko tudi privoščite v večernih urah kakšno kulinarično dobroto. Brez skrbi zaradi kalorij! Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 polzela, ena največjih proizvajalk nogavic v Evropi, je ob praznovanju 77. rojstnega dne pripravila v ljubljanskem hotelu Mons samostojno modno revijo, y prvih nenavadno toplih oktobrskih dneh so se sicer kazali »breznogavični« giaki indijanskega poletja, kljub temu pa je še ka-|;o prijal pogled na tople in modne grelce nog, ki nas »do razvajali skozi vse liri letne čase letošnjega in irihodnjega leta. Prireditev je bila namreč tematsko razdeljena na štiri dele, ogledali pa smo si Iah-jko vse od otroških kratkih in pisanih dokolenskih noga-ivičk, gamaš, »pikanogavička-stih« veselo črtastih hlačnih nogavic in nadkolenk do elegantnih damskih nogavic. Trendi pod drobnogledom? V enem stavku bi težko na-leii optimistična vzdušja, ki anu, doslej obrobnemu HUJŠANJE 8 - 12 kg mesečno t Dr. PIRNAT .■ 2/252 32 55,01/519 35 5« Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK igralcu ponujajo celo eno izmed glavnih modnih vlog! Vsekakor je nadvse aktualna igra vzorcev in barv; za mlade in vitke noge od oranžne, rožnate in turkizno modre do barve jesenskega listja in zahajajočega sonca. Za še manjše, otroške nožice, pa nogavičke z motivi pravljičnih junakov in likov iz priljubljenih risank. Spomladanska modna vzdušja se bodo na nogah odsevala v oranžni, zeleni in rumeni barvni paleti nogavic. Za vzorce so pri Polzeli pobrskali med no-stalgičnimi vzdušji petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so eleganco ženskih nog poudarjale črte, miniaturni karo, živahne grafike ... Polzela je ob tej priložnosti poskrbela še za presenetljivo novost; odslej vas ne bo le obuvala, temveč tudi ob- lačila! V bombažno perilo, z vami bo šla celo v posteljo, kombinirano z elastanom in skupaj z moškimi in ženski- modalom, v vrhnje ženske in mi pižamami ... moške majice in nenazadnje. Foto: STANE JERKO SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Srebrnim, rosa travé . J' modni nakit ADAMAS za vsa srca... , Žalec, Šlandrov trg 32 ADAMAS «*£»-■» PTIKA OKULISTICNI PREGLEDI VSAK ČETRTEK Nauia s-p. Preiemova 6, 3000 Celle, tel.: 03/548 36 20 IVIodni spektakel Ogenj in led v Planetu TUŠ ^četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri se bo teden modnih užitkov v Žanetu Tuš zaključil s spektakularno modno revijo Ogenj in led. Dogodek, kjer bodo predstavljene modne smernice za letošnjo ^sen in zimo, bosta vodila Sebastjan Cavazza in Anika Horvat. Na °9'ed pa bodo tudi večerne obleke priznanih slovenskih modnih oblikovalk Maje Štamol, Stanke Blatnik, Mojce Celin, Tanje Zorn Gerželj in Maše Lupine. Za vse obiskovalce smo vtem tednu pripravili tudi posebno nagrad-igro Izbor sanjske večerne obleke. Zmagovalec nagradne igre 81 bo pri zmagovalni modni oblikovalki lahko dal izdelati svojo sanj-®® obleko v vrednosti kar 70.000 tolarjev. Izbor zmagovalne krea-jjfe in zmagovalca nagradne igre bo potekal na osrednjem dogod-^ tedna, modni reviji, s katero se bo v četrtek, 21. oktobra, ob uri zaključil teden modnih užitkov. * Planetu Tuš bo v tem času vsem ljubiteljem in ljubiteljicam mode in "Jodnih pist na ogled tudi razstava fotografij svetovno znane sloven-manekenke in fotomodela Bernarde Marovt. Prisrčno vabljeni! TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PIT Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano -.servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Corazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 23. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 24. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 25. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK. 26. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 27. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, ll.OO.Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika; 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, .19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni prodam lokánih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE kot zanimive anekdote. Branko Stamejčič je v medijsko hišo NT&RC prišel kot glasbeni urednik, zato boste med oddajo lahko poslušali glasbo po njegovem izboru. ČETRTEK, 21. OKTOBRA, OB 12.15: ODMEV Dolgo polje III - sever Potem ko so predstavniki Mestne občine Celje v ponedeljek le prisluhnili mnenju krajanov v zvezi s predlaganimi spremembami zazidalnega načrta za območje ob potoku Koprivnica, bodo sprejem predlaganih sprememb uvrstili na novembrsko sejo mestnega sveta MOC. Kaj krajani pravzaprav želijo, s katerimi predlaganimi spremembami se ne strinjajo in zakaj ter do kakšne mere nameravajo njihove pripombe upoštevati v Mestni občini Celje, bomo pojasnili v današnjem Odmevu. Pripravlja ga Alma Maruška Sedlar. NEDEUA 24. OKTOBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM Sedem let Branka Stamejčiča V okviru 50- TOREK, 26. OKTOBRA, OB 12.15: MALE ŽIVALI, VELIKE UUBEZNI ljito zaznamoval radijski program. Podaljšal je dopoldanski lok oddajanja Radia Celje, kasneje tudi popoldanskega, uvedel je kontaktne oddaje in dal besedo poslušalcem, njegov »izum« so tudi petkove razvedrilne oddaje, poskrbel pa je tudi za boljšo radijsko opremo, kar je bilo v tistem času povezano s številnimi težavami, ki danes zvenijo Mučenje živali - kaj lahko naredimo mi? V zadnji oddaji o živalih je tajnica Društva proti mučenju živali Celje Olga Volge-mut povedala, da primeri mučenja živali večinoma ostanejo nekaznovani, čeprav je po Zakonu o zaščiti živali in 342. členu Kazenskega zakonika mučenje živali prepovedano in se lahko kaznuje z denarno ali celo zaporno kaznijo. Primere mučenja mora raziskati veterinarski inšpektor oziroma policija. Kljub prijavam se velikokrat mučenje živali nadaljuje. Zato smo za našo oddajo raziskali, kaj lahko v teh primerih naredi veterinarska inšpekcija oziroma policija in kako uspešni so pri tem. Vsekakor še vedno velja opozoriti, da je treba primere mučenja prijaviti na Društvo proti mučenja živali Celje, Gosposka ulica 6, tel. 548 57 09 ali na celjsko območno enoto Veterinarske uprave Celje, tel. 42 52 770 ali pa na Policijsko upravo Celje, tel. 544 24 20. Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! ^ Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. rr,VllH,M Prešernova 19 L l'H IH'J ti hll 3000 Celje Ime in priimek: NAROCILNICA Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev . podpis: JUST LOSE IT -EMINEM PARTY FORTWO-SHANIATWAINFH MARKMcGRATH PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ODMEV SRCA- MAJA SIAT1NŠEK ' SOLZE IN SMEH - ROK'N'BAND Nagrajenca: Brigita Repií, Gotovlje 203. Žalec Pavla Smrekar, Slomškov trg 7. Cef Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vt petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IM VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. GIZDALIN-POLKA PUNCE | 2. DESETP0UUB0V-VESELE ŠTAJERKE I 3. MUN POD REKO-7. RAJ i 4. SMO GLUHI ZA SLOČLOVEKA- j UNIKAT i 5. TO JE TISTO PRAVO - ZVONČKI | Predlog za lestvico: LEPA NAŠA SLOVENIJA -SLOVENSKI ZVOKI SLOVENSKIH S plus 1. NEMIR-POGUM I 2. ODŠEL BOM S PTICAMI - BAJUK ANDREJ ANS. I 3. MOJDEDEC-ŠIBOVNIKI& NUŠADERENDA I 4. VESELI DOLENJCI- ANS. CEGLAR N 5. UČARSKA POLKA-ŠPIK Nagrajenca: Urška Kolar. Male Dole. Vojnik Alojz Kožuh, Marija Dobje. Dramlje 'S ZA AVTOMOBILISTE Slovenija: dobra prodaja avtomobilov Septembrska prodaja avtomobilov na slovenskem Ifgu je bila razmeroma ugodna, saj so prodali 4.374 0Zil- To je bilo za deset odstotkov bolje kot septembra lani. V letošnjih devetih mesecih pa je bilo skupaj prodanih nekaj več kot 50 ti-joč novih avtomobilov, kar jeza precej presenetljivih |7 odstotkov več kot v ena-jem lanskem obdobju. Kot ocenjujejo, je to predvsem posledica dobre prodaje pred vstopom Slovenije v EU, ko se je na veliko govorilo o podražitvi avtomobilov. Najbolje je septembra prodajal Renault, ki je imel v svojih rokah kar 23 odstotkov slovenskega trga, pri čemer je znova šel najbolje v promet clio. Zanimivo pa je, da je septembra prodajo najbolj povečal Volkswagen (VW), pa tudi francoski Citroën. VW dobro prodaja še vedno dokaj novega golfa, Citroën pa C3 in, zanimivo, tudi odhajajočo xsaro, ki jo bo kmalu nadomestil s C4. Med avtomobili, ki so šli v letošnjem devetem mesecu dobro v promet, je bila tudi Opiová corsa, deloma tudi astra, nekoliko slabše se je godilo renaultu megane, še slabše pa fiatu punto. volkswagnov golf, ki je sel septembra dobro v prodajo C5 na slovenskem trgu Pred nedavnim smo pisa-Ifio novem citroenu C5, ki se I daj že vozi v slovenske tr-I ovine. Citroen ponuja dve Izvedenki, kombilimuzino it break (karavan); sedanji oziroma novi C5 je za 12 centimetrov daljši od prejšnje izvedenke, v prtljažniku je za 471 litrov prostora oziroma za 15 litrov več kot prej. Za slovenski trg bo avto na toljo z dokaj dolgim seznamom serijsko vgrajene opreme. Vse variante bodo imele fo sedem zračnih varnostnih blazin, samodejno klimatsko napravo, potovalni računalnik ... Posebnost avtomobila je veliko potovalno udobje, tako bo tudi v prihodnje, saj je prenovljeni C5 opremljen s hidraktivnim vzmetenjem tretje generacije. V ponudbi motorjev je nekaj novosti. Tako je 2,0-litrski ben- Prihodnje leto naj bi prodali vsaj 400 citroënov C5, dosedanja izvedenka pa je še na voljo po dokaj ugodni ceni. cinski zamenjal prejšnjega 1,8-litrskega, 3,0-litrski V6 je dobil novi 6-stopenjski samodejni menjalnik, nova v ponudbi sta še 1,6- in 2,0-li-trska turbodizelska motorja. Najcenejši C5 bo slovenskim kupcem na voljo za 5,53 milijona tolarjev (cena za kombilimuzino), medtem ko bo break nekaj dražji (5,82 milijona tolarjev). (!) AVTOHIŠA ŠKORJANEC ■ga Im7 d.o.o. AVTOPELI IIM GUME ZA VSE ZNAMKE VOZIL Tel.: 42E 08 SZ Mariborska 115 Celje, tel.: 426 08 72, 031 609 416, www.avto-skorjanec.si Nov mitsubishi colt Mitsubishi si razmeroma težko utírá pot na slovenski trg, po drugi strani pa ima tovarna za seboj relativno slabe in naporne čase. Na slovenskem trgu se utegne pogosteje pojavljati novi colt (na sliki), in sicer najprej v petvratni izvedenki, medtem ko bo trivratna na voljo šele prihodnje leto. Novi colt je na voljo s tremi bencinskimi in enim dizelskim motorjem, pri bencinskih izvedenkah pa je mogoče izbirati med dvema vrstama opreme. Najcenejša različica z 1,1-litrskim motorjem je na voljo za 2,49 milijona tolarjev, pri čemer avto nima klimatske naprave. Dizelska izvedenka z 1,5-litr-skim agregatom je na voljo za 3,59 milijona tolarjev, z nekaj boljšo opremo pa stane avto 4,1 milijona tolarjev. Serijsko so vse variante opremljene z ročnim menjalnikom, za doplačilo 300 tisoč tolarjev je na voljo še 6-stopenjski robotizirani menjalnik. Večja poraba dizelskega goriva Poraba dizelskega goriva je vse večja, ker je tudi prodaja avtomobilov z dizelskim pogonom vse večja, kar še posebej velja za Evropo oziroma Evropsko unijo. Tako so v letošnjih sedmih mesecih v Nemčiji kot najbolj avtomobilsko razviti državi porabili 16,3 milijona dizelskega goriva, medtem ko je bila poraba različnih bencinov za 100 tisoč ton večja (16,4 milijona) . Vendar je letošnja poraba dizelskega goriva za 400 tisoč ton večja kot lani v tem času, medtem ko je poraba bencinov nekaj manjša. JinOtfll llCHlMll'ii \J Mariborsko 86, Celje tel.: (031 428-62-70 Dizelski motor za dva volksiAiagna Volkswagen ima vsaj dva Avtomobila visokega razreda, in sicer phaetona in te-tenskega touarega. Oba av-to bosta čez nekaj mesecev dobila še en motor. Tako bo °ba poganjal dizelski šes-taljnik z gibno prostorni-»o 3,0 litra in s 225 KM; ta tootor denimo že poganja no-Vega audija A6. Ta dizelski 'Segat bo v touaregu zapol-. praznino med 5,0-litr-skim desetvaljnikom in šes-B|jnikom z gibno prostor-2,5 litra. Oktobra bo naslednji Hyundai! Zanesljivo najbolj ugodna ponudba omejene serije -izjemni prihranki do 492.000 SIT Gatz. prihranek 180.000 SIT + popust za paket opreme do 65.000 SIT prihranek 150.000 SIT + bonus staro za novo do 130.000 SIT ELANTRA prihranek 250.000 SIT + bonus staro za novo 100.000 SIT opreme do 67.000 SIT prihranek 250.000 SIT + bonus staro za novo do 150.000 SIT ♦ popust za paket opreme do 92.000 SIT Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. HYunom 34 MALI OGLASI - INFORMACIJE Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti. Nudimo stimulativno plačo, možnost napredovanja in kreativnega usposabljanja. Zaželena velika samostojnost in vztrajnost. Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. GSM 03120-50-60 mM PREGLEDIVZALCU MOTORNA VOZILA prodam GOLF 4 diesel, prevoženih 55.000 km, letnik 1999, zelo dobro ohranjen, prodom. Telelon 031 530083. 6soi ŠKODO leliaja 1.3 bt, 1998, dobro ohranjeno, prodom. Telefon 031 796410. ŠKODO fetájo, letnik 1996, reg. 19.3.2005, dobro ohranjena, prodom zo 350.000 SIT. Telelon 031 801-374. š?4i OPEL bdet avtomalik 1,6 i, letnik 90, neregistriran, prodam celega ali po delih. Telefon (03) 5805-064. S/4i FORD modeo diesel 1.8 karavan, letnik december 1999, izredno ohranjen, prodam. Telelon 041611-587. 6907 MITSUBISHI Lancer 1,5 gbc, letnik 1990, na novo registriran, prodam za 225.000 SIT. Telelon 031 649-203. smi TAM 90 T 50, letnik 1993, kiper, Tam 80 po delih in priklop za golfa prodam. Telefon 041 642-070. Š747 FIAT punto 60 s*, letnik 1997, zelen metalik, 3 vrata, prvi lastnik, redno servisiran, avtoradio Blaupunkt, dodatno 4 zimske gume in prtljažnik, prodam za 580.000 SIT. Telelon (031) 845-948, (03)5442-690. 6936 GOLF Rebbit 1,3, bencin, letnik 1990, rdeč, zelo lepo ohranjen, prodam za 240.000 SIT. Telefon 031 649-203. 6941 SEAT Toledo 1,9 Idi, letnik 1999,148.000 km, popolna oprema, prodam. Telelon 041 634-349. Ž589 PASAT karavan 1.8 d, letnik 1995, reg. do 7/05, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041233-973. 6953 PUNTO 55, letnik 1995, pet vrat, metalik barva, druga lastnica, prodam. Telefon 031 520-247. 6953 GOLF II dizel, letnik 90, 5 vrat, odlično ohranjen, pivi lastnik, prodam. Telefon 041 240-580. Š754 ŠKODO felicija 1,6, letnik 1997/3, rdeča, motor 84.000 km, servisirana, garaži-rana, zelo lepo ohranjena, prodam. Telefon 041 220-375. š756 STROJI prodam TRAKTOR Štore 404, letnik 1981, prodam. Telefon 041 202-385. 6854 DV0BRAZDNI plug Imt, 12 col, srednie visok, malo rabljen, prodam. Telefon 5794-285. 6891 STRUŽNICO za les, obračalnik pajek in plug Slavonac, 12 col, prodam. Telefon 041 587-985, (03) 57964)23. 6932 VELENJE. Na Ljubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m7, možna gradnja stanovanjskega ali poslovno stanovanjskega objekta, cena 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 6986 30 let staro hišo, velikost približno 140 m7 stanovanjske površine, na parceli 364 m7, v Šercerjevi ulici, prodamo za 24 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 6983 30 let staro hišo, velikost približno 200 m', na parceli 724 m1, na Lavi v Celju, prodamo za 30 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-laznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 6983 HIŠO v 4. gradbeni fazi (12-10 m), na parceli 813 m!, v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nosl.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 6963 KOSILNICO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5773-671. 6905 FRE20 Mulo Gorenje, snežno, malo rabljeno, okrogel priklop, prodam. Telefon 5461-567, Ljubečna. 6938 STISKALNICO prodam po ugodni ceni. Telefon 5743-639. 6940 STISKALNICO, hidravlično, 1001, ugodno prodam. Telefon 041431-434. 6970 2001 iHoželezno stiskalnico prodam. Vrtanje, telefon 5722-396. 2591 POSEST prodam BIVALNI vikend prodamo ali damo v najem s predkupno pravico. Telefon 5885-921, 031428-650. 6637 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za večje stanovanje ali bivalni vikend, prodam. Telefon 041 628-674. 6751 VINSKO klet s 5 ari zemlje, blizu Loškega, prodom. Telefon 545-2229. 6904 DRAMUL Sončna lega, nov objekt, 90 m1, pritličje, mansarda, dve kopalnici, prodam Telefon 041 380661. 6906 HIŠO dvojček v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m, dvorišče 262 m, prodam. Ceno po dogovora. Telefon (03) 4270-130. 6919 SPODNJA Rečica, Laško. Prodamo stanovanjsko hišo, stavbno zemljišče 600 m!, bivalno površina 120 m!. Telefon (03) 7343-115 ali (03) 7338-729, v dopoldanskem ČOSU. L 988 ZAZIDALNE parcele v Jakobu pri Šentjurju, od 1100 do 1300 m2, prodam. Telefon 5772-927,041474-554. 6950 DEBR0 nad Laškim. Prodam kmetijo, velikost 44000 m'. Cena po dogovoru. Telefon 041316423. 6964 CEUE, Zvodno. Večji objekt z manjšo hišo prodam za 15.000.000 SIT. Telefon 041 506-607. ž 590 V ŠENTJURJU, Zgornji trg, prodam starejšo hišo z garažo in večjim vrtom. Telefon 041 276-882. 6975 . GOMILSKO. Brunarico, 25 m', zemljišča 599 m!, prodamo za 3.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 6973 ZAGRAD. Prodorno več klasično grajenih hiš, zgrajenih do podaljšane III. gradbene faze, bivalne površine 219 m7, parcela 778 m7, plinsko ogrevanje, odlična lokacija. Cena 32.800.000 SIT. Kapitol Nepremičnine d. o. o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje, telefon (03) 4255-880. n POLZELA. Zazidljivo parcelo, velikost 912 m7, v bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, C* 6986 www.pgp-nepromlcnlne.com SKLADIŠČNO-PROIZVODNE HALE PRODAMO Lokacija: Celje - poslovni kompleks Mariborska cesia 1. skladiščna hala 489 m! i dvoriščem NOVEJŠO hišo na Škaforjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m1, prodorno za 40 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.6983 GRADBENO parcelo, velikost približno 3500 m', z izdano gradbeno dokumentacijo, v Zagradu, prodamo za 6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telelon 041 727-301,548-2002. ENODRUŽINSKO hišo v Dramljah, takoj vseljivo, prodom. Telefon 5798-140. n oddam V NAJEM oddamo poslovne prostore v veliko- sti 77 m' (proizvodno ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m', podjetja Sevs d. o. o., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informadje po telefonu 041 693-416, g. Germek. n POSLOVNI prostor, približno 18 m7, mansarda, s parkirnim prostorom, na lepi, ugodni lokaciji ob Mariborski cesti v Celju, dajem v nojem. Telefon 041 523-295. 6934 ZGRADBO v Celju, na frekventni lokaciji, zo različne dejavnosti, z večjim parkirnim prostorom, dajemo v najem. Telefon 041 515-223. 6931 POSLOVNE prostore v Vojniku oddam v nojem. Telefon 5722-927,041 474-554. 6950 V NAJEM oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore, v Hmeljarski ulici v Žalcu, različne velikosti, v skupni izmeri do 9000 m7. Telefon (03) 7132-600. Martin d.o.o., Hmeljarska 1, Žalec DELNO opremljeno manjšo hišo oddamo v Celju in Taboru. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 6983 IZLETNIK Celje d. d., Aškerčeva ulica 20, odda v najem poslovni prostor na avtobusni postaji v Celju - kiosk, velikost 24 m1, za gostinsko dejavnost. Informacije po telefonu 4253-451 ali 041 771-146, g. Viktor Kukec, vsok dan od 7. do 11. ure. Vloge spiejemamo do 17.10.2004. n V CEUU oddamo v najem dve opremljeni pisarni, velikost 10 m7. Telefon (03) 7132-600. Martin d.o.o., Hmeljarska 1, Žalec CEUE. V neposredni bližini novega športnega parka, v Jamovi ulici, damo v na jem 55 m7 velik poslovni prostor za mirno dejavnost. Najemnina 75.000 SIT mesečno ♦ tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. "najamem SAMSKA najameta manjšo hišo v okolici Celja. Lahko tudi pomoč starejši osebi. Telefon 041 552-605. 6845 STANOVANJE prodam CEUE, Pohorsko. Dvoinpolsobno stanovanje prodam. Telefon 031 607-256. 6473 TRISOBNO stanovanje, Na otoku, 61 m7,3. nadstropje, balkon, KTV, CK, telefon, obnovljeno 1997, prodamo za 12,5 m» SIT. Telefon 031 568-659. 6805 RIMSKE Toplice. Mansardno stanovanje, 82 m7 * 16 m7 kleti, obnovljeno 2003, zelo lepa lokacija, ugodno prodam. Telefon 041 325-846. 6843 ENOSOBNO stanovanje, 35 m7, Nušičevo, khr, ck, telefon, pivo nadstropje, odlično, prodam za 7.200.000 SIT. Telefon 041 470-927. 6844 CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 54,47 m7, letnik 1966, prodamo za 10,5 mio SIT. Royal nepremičnine, Cigaletova 5, Ljubljana, telefon {01 ) 3007-370. n LAŠKO, Debro. Stanovanje, 56 m7, v tretjem nadstropju, prodam. Telefon 041 269-880. 6818 ENOSOBNO stanovanje, 38 m7, III. nadstropje, na Otoku, obnovljeno, prodam. Telefon 041 611-587. 6907 V CENTRU Celja prodamo trisobno stanovo-nje, 90 m7, pivo nadstiopje, balkon, ogrevanje na plin, primerno tudi za poslovni prostor. Cena po dogovoru. Telelon 041 316423. 6964 CEUE, center, drugo nadstropje. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 62 m7, cena po dogovoru. Telefon 041 316-423. 6964 CEUE - Hudinjo, dvoinpolsobno stanovanje, 73,24 m7, prenovljeno, 1.1999, prodamo za 14,5 m» Sil. Royal nepremičnine, Cigaletova 5, Ljubljana, telefon (01) 3007-370. "01/30073 70 CE-LAŽKO. 2SS. 55.82 m'. I 85.9.9 mio SIT ŽALEC. Enosobno stanovanje, 33,97 m7, obnovljeno, letnik 2000, prodamo za 7,5 mio SIT. Royal nepremičnine, Cigole-lova 5, Ljubljano, telefon (01) 3007-370. n MARIBORSKO Pohorje, Bolfenk. Nov opiem-Ijen apartma, 48 m7, prodorno. Telelon (03) 7132600. Mariin d. o. o.. Hmeljar skal,Žalec n CEUE, Glazijo. Novo dvosobno stanovanje, 84,28 m7, prodamo. Telelon (03) 7132-600. Martin d.o.o., Hmeljarska 1, Žalec VELENJE, Fořtova ulica. Trisobno obnovljeno stanovanje, 71 m7, piodamo. Telefon 051 807-009. Martin d.o.o.. Hmeljarska 1, Žalec. CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 55 m7,2. nadstropje, prodamo za 10.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041 405-628. 6973 GARSONIÉRO v Žalcu ugodno prodam. Telefon 041 649-549, Kdo studio d. o. o., Vtunčeva 39, Celje. ž 595 CEUE, Okrogarjeva ulica. Enosobno sto» vanje, 2. nadstropje, 38 m7, prodamo za 8.400.000 SIT. Expert nepremičnim, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405421 6873 CEUE, Vrunčeva ulka. Dvosobno stane» nje, 86 m7, prodamo za 16 mio Sli, Expert nepremičnine, Gosposka 7, Cefc telefon 041 405-628. 6973 CEUE, Miklošičeva. Dvoinpolsobno stanou nje, 2. nadstropje, 65 m7 ♦ 3 m7 shro» ba, piodamo za 13 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041405-628. 6973 DVOSOBNO stanovonje, prenovljeno 1 dvoinpolsobno, 4/4, balkon, ck, novejše, ugodno prodamo. Tudi na kredit. Tel» fon 041 649-549, Kdo studio d.o.o, Vrunčeva 39, Celje. Ž595 DVOSOBNO stanovanje na Zelenici v Ce|i prodamo. Telefon 051 363-930. 6967 CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,01 m7, 4. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telelei 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andn( Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 571, Celje. 6986 fŤTiTň-rv ESS«" 0' MALI OGLASI - INFORMACIJE 35 iZDGPLSi Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o.. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan zi četrtek je ponedeljek do 17. ure. spletnem mestu iwww.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. {BJE, Nova vos. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m\ 6. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 Sli. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SU (lahko ločeno). Telefon 041708-198. Sveto-vanje, Ivan Andre j Krbavac s.p., Gorko pri Šmartnem 57 c, Celje. 6986 DVOSOBNO stonovanje, 64 m2, na Ljubljanski cesti, 8. nadstropje, balkon, letnik 1972, prodamo za 11,8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 6983 ENOSOBNO stanovanje, velikost približno 37 m!, staro 30 let, 3. nadstropje, Vojkovo ulita, prodamo zo 7,7 mio SU. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telelon 041 727-301,548-2002. 6983 ODDAM ATARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03 ) 7001-611, 041 476-104. APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104. n DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v centru Celja, oddam za eno leto. Telefon 5740-306. 6867 VŒUU oddam delno opremljeno trisobno stanovanje (80 m7), z lastnim plinskim ogrevanjem, lelefon po 16. uri, 5482-020. 6889 OPREMLJENO stanovanje, 62 m!, z balkonom, na Hudinji v Celju, oddam. lelefon 5414209. 6924 ENOSOBNO stanovanje v Celju oddam. In-formocije po telefonu 041 350-638. 69029 TRISOBNO, obnovljeno, delno opremljeno stanovanje, velikost 72 m', v 1. nadstropju šeststanovanjskega bloka v Ce-I lju, oddam za 60.000 SIT mesečno. Telefon 041 326-003. 6948 H0S0BN0 stonovanje, opremljeno, na Ze-' leniri, privatno, oddam. Telefon 041 I 379-280. 6974 QUE, Slovenske Konjice, Šmaije pri Jelšah. Oddamo garsonjere. Najemnina 150 EUR * stroški. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. QUE, Otok. Trisobno stanovanje, delno opremljeno (klima, alarm), oddam. Telefon 041 634-300. 6981 UKOJ oddamo dvosobno stonovanje no : Otoku. Informacije po telefonu (03) Ë 5417-797 ali 041260-551. 6985 OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje v : hiši z lastnim vhodom, v Košnici, oddo-> mo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova s 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 4 041 727-301,548-2002. 6983 8PREMUEN0 stanovanje v hiši v Šempetru * oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; 1e-; lefon 041 727-301,548-2002. 6983 OPREMLJENO dvoinpolsobno stonovanje v Novi vasi in delno opremljeno dvosobno stanovanje na Lovi oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 6983 NAJAMEM V CEUU najamem garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Sprotno plačilo. Telefon 041593-145. L995 STANOVANJE oli stanovanjsko hišo najamem v Celju ali okolici. Telefon 041 727-301. 6983 OPREMA PRODAM LEPO ohranjeno dnevno sobo, 3,5 m, s kavčem, mizo in 2 foteljema, prodam. Telefon 5413-158. 6853 SPA1NIC0, rabljeno 3 mesece, ugodno prodom. Telefon (03) 5743-747,031 578-700. 6914 PEČ za centralno ogrevanje na trda goriva, ohranjeno, poceni prodam. Telefon 5461-098. 6947 DVE plinski peâ, malo rabljeni, prodam. Telefon 031 295-062. 6939 PRALNI stroj Gorenje, lepo ohranjen, ugodno prodam za 10.000 SIT. Dragica Štavt, Vrh nad Laškim 6 a, Laško. L1005 SKRINJO Ith, 280 I in štedilnik na trdo gorivo, desni, prodom. Telefon 031 639-095. L1007 PRALNI stroj Gorenje, 1500 obratov, zmogljivost 5 kg, star 6 mesecev, prodamo za 70.000 SIT. Telefon 041 379-280. 6974 SEDEŽNO garnituro, modre boive, kot nova, stara 5 mesecev, prodamo za 80.000 SIT oziroma po dogovoru. Telefon 041 379-280. 6974 KUPIM ODKUPIM po simbolični ceni rabljeno pohištvo, belo tehniko in peč. Telefon 041 623-925. 6934 GRADBENI MATERIAL PRODAM BUKOVE brikete, za vse vrste peci, ugodno prodom, možnost dostave. Telefon 051 318-590. Š737 SUH smrekov les, debelino 8,5 in 2,5 cm, prodam. Telefon 031 671-184. 6884 BUKOVA, mešana, razrezana in metrska drva, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703. Š745 DESKE, debeline 25 mm, 1 m3, prodam. Telefon 5485-419. 6921 AKUSTIKA PRODAM SINTESIZER Yamaha psr 172, še v garanciji, prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 723-822. 6852 KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 120 basov, prodam. Telelon 5795-529, 041 763-512. Š740 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 130 kg, prodam. Telefon 81034)76, zvečer. Š396 PURANE, do 7 kg, 2000 SITAos, nod 10 eden zastonj * nagrada, prodam, možnost dostave. Telefon (02) 584-8073, 031 219-379. p MUDE jarkice, črne, rjave, grahaste, sive, bele in bele težke piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Večje količine tudi dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. Ž552 BURSKE mladiče in kozliča, store 6/7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5745-517, 031 800-255. Š720 BURSKE samičke, stare 7 mesecev, zelo lepe, prodam. Telefon (03) 8101-060.6839 TEUCO simentalko, staro 25 mesecev, brejo 6 mesecev, težko 650 kg, prodam. Telefon po 15. uri, 5791-300. 6875 TEUCO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 5743-769. 6864 ŽREBICO, staro 6 mesecev, slovensko hladnokrvna pasma, z rodovnikom, prodam. Telefon 041 897-686. DVA bika, težka 200 kg, prodam. Telefon (03)5775-275. 6885 ŽREBICO norik, B rodovnik, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 041 914390. S744 PRAŠIČE, mesnate, težke od 80 do 150 kg in odojke, 30 kg, prodam. Telefon 5823-179. 6892 DVE telici simentalki, težki 200 in 450 kg, prodam. Telefon (03) 5778-652,031 259-636. 6895 KOZE in samca srnaste pasme poceni prodam. Telefon (03) 5472-082. 6928 DVA prašiča, domača, 100 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5743-143. Š750 TELIČKO simentalko, jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 759-681. Š749 TEUCO, brejo 8 mesecev, prodam oli menjam za bikca. Telefon 5413-019,041 357-024. 6946 OSEM mesecev brejo telico prodam. Telefon 5773-818. 6972 KOBILO, brejo ali žrebice prodam. Možna menjava za govedo. Telefon 041 745-558. Ž 588 MLADIČKA, nemškega bokserja, starega dva meseca, z rodovnikom in cepljenega, prodam. Telefon (02) 6131-828. 6952 TEUCO, staro 11 mesecev, težko približno 300 kg, rdeča simentalko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5741-212. KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KRMILNO peso za svinje prodam. Kličite zvečer ali zjutraj, telefon 5794-237. Š748 JABOLKA, sorte bobovec, prodam. Telefon 041 827-798. Ô755 GROZDJE izabelo prodam. Telefon (03) 5421-150. 6978 ODDAM KUTINE za kompot ali marmelado oddam. Telefon 5772-448. Prijateljsko posredujemo zi NAJHITREJŠI KREDIT remičnina, plačilna kartica. 3 posreduje posojila za va PE MikloSiieva 1, Celje. 49-22-963 Š751 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodom. Telefon 041 858-944. L1005 TEUCO simentalko, od dobre mlekarke, staro 7 mesecev, prodam ali menjam za manjše bikce. Telefon 5722-396.Ž 592 BELO pritlikavo šnavceHco, Sstolavno samičko brez rodovnika, primerno za stanovanje, odlično za družbo starejših z veliko časa, prodam. Telefon 041 331-819. Ž 596 CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317-588. 6614 JEDILNI krompir (beli, rdeči, rumeni) in krmni krompir prodam. Možna dostava za večje količine. Telefon 041 742-334. 6713 NEŠKR0PUENA jabolka, jonaton, krivope- celj, corjevič, prodam. Franc Šket, Močle, Šmarje, telefon 041918-949. Š728 KAKOVOSTNO grozdje: modra frankinja, črnina in mešano belo, možna tudi dostava, prodom. Telefon 041725055. Š716 KRMILNI krompir prodam. Telefon 5461-688,031 528-945. 6882 OREHE, cele, prodam. Telefon 041678066, (03)5774471. 6920 STISKALNICO, mlin za sadje, prodom. Telefon (03) 749-2640. š/3i SORTNO mešano belo in rdeče grozdje, sli-vovko in peč na trdo gorivo ugodno prodam. Telelon (03) 5763-238, 040 500487. 6829 *6fTRE«, varnostne, železne, zložljive, višina 230 cm, prodam po simbolični ceni. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5484 939. 6850 VEČJO količino drv in domačo slivovko prodam. Telefon 031851448. S 739 NOVE okenske polke, marmor brački sivac, velikost 145-T8-3 cm, 14 kosov in 105*18"3 cm, 4 kose, ugodno prodam. Telefon 031 559-292. 6877 KORUZO, stodnevno, zo silažo in tribrazdni plug prodam. Telefon 041 562-797. 2585 NOVE hrastove sode, 50,110 in 1201, poceni prodam. Telefon 041 724409. 6896 TRI radiatorje Emoterm prodom za minimalno ceno. Telelon (03) 548-3849. CISTERNO za olje, 10001, kovinsko in štedilnik na drva, levi 80 cm in desni 40 cm, prodom. Telefon 031 783-954. 6926 VIKEND, Celje-Lopata, prodam. Cena 8.000.000 SIT. Prodom tudi pralni stroj Gorenje. Telefon 041 945-589. 69io CISTERNI, nerjaveči, za vino, 180,801 in bukova drva, prodom. Telefon (03) 5772-368,051 314-883. esn MALO rabljen oljni gorilnik znamke FBR 23,7,39,1 Kw, prodam za 35.000 SIT. Informacije od 17. do 20. ure, telefon 041 296-829. 6912 DOBRO ohranjene zimske gume 185*70*14« Fulda, s platišči, 4 kosi, prodam za 40.0000 SIT. Informacije od 17. do 20. ure po telefonu 041 296-829. 6912 PREŠO na vijak, za sadje in molzni stroj na vozičku, prodam. Telelon 5736-613. L991 GUME s platišči 185/60/14 m+s, za golf, pasat ali audi, skoraj nove, prodam. Telefon 041 642-070. Š747 ZAMRZOVALNO skrinjo, 2501 in harmoniko b, s, a, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 5805-301. 6937 POLOVIC0180 kg težkega prašiča prodam. Telefon 041 969423. 6969 PEČ s podpiho, zo sušenje hmelja, prodam ali menjam za živino. Telefon 5720-477. Ž 589 PlASUFICIRANO cerado, 15*8 m, prodam. Telefon 4909-710, zvečer. 6954 ZIMSKE gume, 165/70Đ713, prodam po ugodni ceni. Telefon 5774-638 ali 041 793-958. 6955 POSTELJNO zaščito pred sevanjem (Biodis-pozitiv), velikosti 2*200 cm*90 cm, prodam po polovični ceni. Telefon (03) 5739-201, v večernih urah. L1004 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 t>ai..ini .enter) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA | PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 ms Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop NUMERO UNO All iščete UGODEN KREDIT? NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM. tel.: 02/252 48 26 041 750-560 ■/JI'")« MUN zo jabolka in lesene »gajbice« prodam. Telefon 041 818-899, popoldan. 5957 VZMETNICO Lesnina medico, 200-180, za 18.000 SIT in ha neškropljene silažne koruze prodam za 85.000 SIT. Telefon 051 319-616. 2593 MALO rabljen kombiniran bojler, 1001, za 20.000 SIT in gorilec Weishoupt, starejši model, prodam za 10.000 SIT. Telefon 5718-323. ž 597 RDELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. edovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p.. istrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli BUSINESSMENS'S CLUB d.o.o. Cesta vTrnovlje 10, 3000 Celje samostojne komercialiste z lastnim programom. Vse informacije na številki: 041/666-776. ^Mhâ^ÙMl d.o.o. Prebold Smo podjetje za proizvodnjo, prodajo in montažo dimniških sistemov Schiedel v sestavi mednarodnega koncema Schiedel. Za vzdrževanje elektro naprav jakega in šibkega toka ELEKTRIKAMA VZDRZEVALCA Pogoj: KVetektričar Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: SCHIEDELd.o.o. Prebold, Latkovavas82,3312 FYebold. izhePLSi Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za si časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate r Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO I.Y".T-"i IMMHI ffi,te!kl VESINIK GLAS TEOMK MALI OGLASI - INFORMACIJE ker Nisem umrl zato, bi hotel živeti, umrl sem zato, da bi nehal trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija MILANA OBREZA (20.5.1950-2.10.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, nam pisno ali ustao izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Zupančiču za opravljen obred, govorniku Simonu za besede slovesa in pogrebni službi Gekott. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sin Aleš z Jernejo ter vnuka Eva in Gal. 1600 kosov strešne opeke troja nka s sleme-n jaki, krmilno peso, kolerabo in repo za kisanje, ugodno prodam. Telefon (03) 5794-242 ali 041 848-363. 6977 KIPER prikolico za traktor TV, avtomobilsko prikolico, staro 2 leti in kosilnico na laks prodam. Telefon 041419-903. 6933 GARAŽNA lesena vrota, 2,25-2,35, ugodno prodam. Telefon 031 550-332. 6711 KUPIM JABOLKA bobovec, nabrana ter bikca, od 150 do 300 kg, kupim. Telefon (03) 564WJ03, zvečer. L1009 ZEMU0 za ozelenitev - 20 kamionov, kupim. Šempeter-telefon 041 768-769. ZMENKI VITKA, urejena 48-letna ženska iz Šentjurja želi prijatelja do 63. let. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11,3000 Celje. 6915 3Wetna ženska iz okolice Ljubljane želi prijatelja do 44 let. Resno. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarka Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, 3000 Celje. 6915 PREMOŽNA Celjanka, 58 let, želi urejenega moškega do 71 let. Resno. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11,3000 Celje. 6915 ZDOMEC, 42 let, urejen, Slovenec, želi prijo-teljico od 30 do 42 let. Dvojčice po horoskopu odpadejo. Telefon 041 248-647. 6915 ZAPOSLIMO 3 kuharje in 4 natakarje v novi piceriji/špagetariji. Vloge pošljite na naslov: Braslovče 26.3314 Braslovče JUSTIN SEDEUŠAK s. Prapreče 25 3305 VRANSKO 1. STROJNI TEHNIK -OPERATER CNC REZALNIKA 2. ELEKTRO VARILEC 3. STROJNI MEHANIK-SERVISER Informacije na tel. št.: 03/ 703 84 90 ali GSM 041 350 051 Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče tvojega glasu ne sliši. Bolečine hude si prestala, zdaj boš tiho, mirno spala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE OBREZA rojene Vidmar (9.8.1919-12.10.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav lepa hvala družini Jurše s Sladke Gore za vso pomoč. Hvala pogrebnemu zavodu, gospodu Zagajšku, gospodu Darku za nagovor, pevcem za petje in za odigrano Tišino ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerki z možema, vnuki in vnukinje z družinami ter osem pravnukinj. ZAPOSLITEV V CELJU zaposlimo kuharico z izkušnjami, natakarice za strežbo v baru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopor s. p., Levstikova 3, Celje. 6807 V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p. Selo 7, Velenje. p ZAP0SUM0 dekle za strežbo, lahko tudi tujko. Bar Bmw, Pečnikova 6, Žalec, Anka Ukšini, telefon 041203-198. Ž586 V PRIJETNEM lokalu v obrtni coni zaposlim dekle za strežbo. Sobote, nedelje, prazniki prosto. Telefon 041 547-996. Alojz Meriičar s. p., Pohorsko 4, Celje. esse ZAPOSLIMO delavca, 4. ali 5. stopnja strojne smeri, zaželen izpH D, C, E kategorije in znanje elektro obločnega varjenja. Zaposlimo tudi več gradbenih delavcev. Telefon (03) 746-1221. Vilkogrod d. o. o., Zlateče 8 a, Šentjur. Š746 selje do dela s strankami in poznavanje Ce- AVTOSERVIS v Celju zaposli avtokleparja. Zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Informacije po telefonu 031 677-707. Alojz Škorjanec s. p.. Mariborska 115, Celje. 6951 SLEDITE mojim korakom in zagotavljam vam, da boste z rezultati izjemno zadovoljni. S konkurenco ne tekmujemo z nižjimi cenami, pač pa z boljšimi storitvami in postrežbo. Zaposlimo več zastopnikov za prodajo. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467, Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova ulica 7, Celje. n HONORARNO delo, 4 ure, v telefonskem studiu. Informacije od 8. da 16. ure po telefonu (03) 4282-071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1, Celje. 6944 DISTRIBUTER ameriške korporacije Scottfet-zer redno zaposli zastopnike na terenu. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1, Celje. 6944 IŠČEM šoferja za razvoz pizz po Celju. Telefon 031 804-719. Delta 2000 d. o. o.. Pohorska 5, Celje. 6971 NATAKARICO zaposlimo. Telefon 041 927-029. Dušan Popovič s. p., Mathescaffe, Partizanska 5, Celje. 6967 VOZNIKA B kategorije, v nočnem času, potrebujemo. Srečko Škomiks. p., Opekarniš-kalO a, 3000 Celje. Telefon 041 655-636. 6976 Bolečina se ne da skriti, tudi solze je moč zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA V globoki žalosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric MIROSLAV POLAK (1934-2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi patru Jožetu za opravljen obred, pevcem, govorniku gospodu Kisovarju za lepo izvedeno slovo in pogrebni službi Žalujka d. o. o. Žalujoči vsi njegovi. V 0K0UQ Šentjurja zaposlim dekle za strežbo v kava baru Hribar, Trška Gorco, Kolobje. Telefon 041 540-213,051214-617. Mesnica in trgovina Hribar, Šmi-klavška 2, Ljubečna. Š753 RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. h HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. O.O., Mariborska 7, Celje. M 44, d.o.o., Celje, Vodnikova 7 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemastrojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 623400. Dušan Tižan s. p., Ledino 40, Sevnica. 55725573 EUR0STIL d. 0.0., Pesnita 5,3230 Šentjur, lelefon (03) 7805-960, 041 675-595, fax (03) 7805-964, e-mail: eurostil/te-@volja.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalna čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prte za gostince...). n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hqld.o.o., Porižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234,7050-320. Ž 565 IZOLACIJSKA dela Storm, tesnjenje oken in vrat. Mihael Šturm s. p., Ardin 69, Škofja vas. Telefon 031887-813. 6909 CENTRALNO, vodovod ter zaključna dela v gradbeništvu vam uredimo hitro in kakovostno. Milan Zbiljski, Pohorska 6, 3000 Celje. 6839 ADAPTACIJE: kopalnica, vodovod, stanovanje, beljenje, popravilo pip, bojlerjev itd. Odpeljemo odpadni material. Gradbeništvo Štorman s. p., Na zelenici 13, Prebold, telefon 041 815-697,040 606-703. 6871 O "T^edeievanje 24; " JL 090 44 171 NUDIM likanje, čiščenje, varstvo otrok (na domu). Telefon 031 800-290. Vesna Novak, Kasaze 58, Petrovče. 2584 KRČME ZILE7 Tel.: 05 640 02 33 TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, odvodnjavanje, strojni izkopi, gradnja opornih zidov. Jostss d. n. 0., Javorjeva i Celje, telefon 041 644-931. 90,6 95,1 i mbum 95,9 100,3 ZAHVALA Zapustil nas je dragi brat ŠTEFAN ŠTOBENGEL Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo KOLEKTIVU ELEKTRA CELJE, sindikalni organizaciji Elektra in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč, pevcem za odpete pesmi in govorniku za opravljen govor. Hvala za izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem prezgodnjem grobu. Žalujoči: sestri Jožica in Kristina ter brat Tone. Pošteno in skromno si živela. Imela lepo si življenje, a sedaj minilo je trpljenje. Srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se oči. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 89. letu zapustila mama, tašča, babica, prababica in sestra ANGELA GRADIŠNIK iz Lokavca pri Rimskih Toplicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala pogrebni službi Komunale Laško in gospodu župniku Jožetu Turku za opravljen obred. Vsi njeni. Truplo moje zemlja krije, v hladnem grobu spiš. Srce moje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa srce žalost trga. solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni ZAHVALA Po zahrbtni bolezni nas je zapustil dragi sin, mož, brat in stric VLADIMIR ŠKOBERNE iz Belovega nad Laškim (30.6.1953-7.10.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Franciju Zoharju za besede slovesa in kolektivu Steklarne Hrastnik. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalja, darovali sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Eva, mama Alojzija, sestra Slavica z družino in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so pospremili dragega moža, očeta in dedka FRANCA KRAJNCA iz Kovinarske ulice 16 v Celju na njegovo zadnjo pot. Posebna hvala njegovemu bratu Martinu za nesebično pomoč. Življenje je kratko, naprej čas hiti, ampak na to pot nekoč odšli bomo vsi. (Peter Frecej ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, orne in prababice JUSTINE FRECE iz Voduc, Gorica pri Slivnici se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi Cinkarni Celje, Energetiki, podjetju Nivo PGM, Zdravilišču Laško in Hidroizu. Posebna zahvala je namenjena g. Alojzu Jevšniku, g. župniku Marku Šramlu, pevcem gospe Branke Jelen ter trobentačema Francu Kolarju in Vinku Mešičku. Žalujoči: mož Franc, hčerka Angela z družino, sin Miran z družino, hčerka Marija z družino, sin Slavko z družino ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata in strica JERNEJA TRŽANA iz Kostrivnice 42 pri Kalobju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki stega pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala govornici za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: sin Marjan in hčerka Zlatka z družino. Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznina, ki ostala je, nič več ne da se zapolniti. V SPOMIN Minilo je 25 let, kar si za vedno odšla od nas. JOŽICA SAJOVIC -STAMBOULI (4.2.1942-21.10.1979) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Vsi njeni. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odprem, le kam naslonim naj glavo, le komu naj podam roko... V SPOMIN Z neizmerno žalostjo v srcu smo se poslovili od naše drage IRENE MULEJ Odhod najdražjih pusti globoke sledi. 1\idi mi, Tanci, se globoko zavedamo izgube, saj si v naši srcih pustila neizbrisen pečat. Tvoj boj z boleznijo je dokončan in naše druženje bo doslej v naših mislih in naših srcih. Irena, hvala ti za vse življenjske modrosti, ki si nam jih nesebično posredovala in hvala, ker smo iahko sodelovali pri uresničevanju tvojih zamisli in bili sopotniki na tvoji bogati življenjski poti. Obljubljamo ti, da se bomo trudili še naprej, da ne pozabimo, kar si nas naučila pa tudi zato, da tvoje delo ne bi utonilo v pozabo. Tvoji Tanci. »Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti srečnih dni spomine. « (Dante) ZAHVALA ALEKSANDRE STEPANOV roj. Rom iz Liboj 119 a, Petrovče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam ustno izražali sožalje, z nami sočustvovali ter nam v težkih trenutkih pomagali in bili v veliko oporo. Posebna zahvala družinama Založnik in Travnšek ter Vikici in Dušanu za izkazano pomoč in tolažilne besede. Zahvala duhovniku g. Jožetu Planincu za pogrebni obred. Zahvala tudi Pogrebni službi Ropotar, pevcem in g. Pustinku za brani govor. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: mož Velimir, hčerki Ksenija in Dagmara z družinama ter ostalo sorodstvo. 694 Kako hiša zdaj je prazna, odkar tebe, atek, v njej več ; prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam z Ni več tvojega smehljaja in objema tvojih rok, ostal je nate še spomin, ob spominu trpek jok. zdi. Nem povsod si z i. dan ne noč, ïami ti navzoč. ZAHVALA Ustavilo se je plemenito srce ljubljenega moža, očeta, starega ata in brata JOŽEFA JAVORNÍKA iz Zavrha nad Dobrno (28.1.1926-12.10.2004) Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala duhovniku g. Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. Reberniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala gospodu Janku Strašku za dolgoletno duhovno vzpodbudo. Zahvaljujemo se tudi dr. Pantošu, g. Dečmanu pa za pogrebne storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej. ZAHVALA Na turoben in žalosten 12. oktober 2004 smo se poslovili od drage mame, babice in prababice ANGELE - GELCE VRUNČ roj. Uršič, iz Celja, Prisojna ulica 2 (8.11.1912-8.10.2004) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Gajšku za besede slovesa. Pevcem izpod Pohorja za prelepo zapete pesmi in Marku za odigrano Ave Marijo. Posebna zahvala pa gre gospodu Srečku Hrenu, župniku pri sv. Duhu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebno sveto mašo, ki je našo mamo iz njene skromnosti povzdignil in postavil za zgled dobrote. Iskrena hvala tudi pevcem sv. Duha za prelepo petje pri světí maši. Vsem in vsakemu posebej »boglonaj«, kot bi se zahvalila naša mama. Sin Karli in ostalo sorodstvo. Kakor eno kratko spanje, kadar truden človek spi, naglo mine, kakor senca, tudi število naših dni. Kadar enkrat v hladni zemlji bo minula moja noč, spet bo k novemu življenju me zbudila božja moč. ZAHVALA Prezgodaj in nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče in dedi IVAN MASTNAK iz Celja (17.12. 1926 - 9. 10. 2004) Družina Jeseničnik nam je v zadnjih trenutkih njegovega življenja nudila neprecenljivo pomoč in oporo. Ob strani so nam ob boleči izgubi stali sodelavci kolektivov OŠ Vojnik, ZPIZ Celje in Inpos Celje. Za ganljivo slovo se zahvaljujemo obema duhovnikoma, govornici, pevcem ter Špeli in Tomiju za odigrani žaJostinki. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, da ste ljubljenega pokojnika spremljali na zadnji poti z molitvami in številnimi darovi. Vaši izrazi sožalja so nam blažili bolečino. Žalujoči domači. 71nji koraki so utihnili, utihnil je tvoj glas, spomin nate pa živi, čeprav te med nami več ni. V SPOMIN Mineva leto, kar te ni več med nami, dragi MAKSIMILIJAN PUKL (1.10.1915-10.10.2003) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Ostaja nam solza, ti pa boš vedno v našem spominu. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga poznali in mu prižigate sveče. Vsi njegovi. ROJSTVA I POROKE V celjski porodnišnici so rodile: 8. 10.: Marija LUBEI s Ponikve - dečka, Špela KLINC iz Petrovč - deklico, Nevenka KRAJNC TRATNIK iz Vojnika - deklico. 9. 10.: Marjana AMON iz Lesična - dečka. 10.10.: Jasmina JURČIČ iz Velenja - deklico, Jadranka PERČIČ iz Celja - dečka, Dragana JOVIČ iz Rogaške Slatine - dečka. 11.10.: Darja BRILEJ s Planine pri Sevnici - deklico, Damjana PINTER iz Šentjurja - deklico, Irena ŠULIGOJ z Rečice ob Savinji - deklici. 12.10.: Marta TOME iz Celja - deklico, Sabina KOKELJ iz Slovenskih Konjic - dečka, Andreja HROVAT BU-KOVŠEK iz Zreč - deklico. 13. 10.: Renata BAŠIČ iz Žalca - deklico, Katarina MALGAJ iz Laškega - deklico, Aleksandra KRZNAR iz Celja - deklico, Mateja ČRET-NIK iz Vrbja - dečka. 14. 10: Katja LESKOVŠEK iz Celja - dečka. Žalec Poročila sta se: Damijan ZAGORŠČAK iz Šempetra in Jelena BOSAK iz Hrvaške. Z zlato poroko sta 50 let skupnega življenja praznovala zakonca Anton in Alojzija ŠALAMON iz Ločice ob Savinji. Velenje Poročili so se: Milan LAMOT iz Vitanja in Nadja ŠANTL iz Belih Vod, Dragan ŠIŠARICA in Lidija ROGL-ŠEK, oba iz Velenja, Rudi ŠVIKART iz Lokovice in Da-rija TRPIN iz Šoštanja. eagi SMRTI Celje Umrli so: Angela F1NKŠT iz Mozirja, 97 let, Justina FRECE iz VODUC, 74 let, Anton GORIŠEK iz Teharij, 78 let, Marija GRIL iz Dobrne, 81 let, Doroteja RADIČ iz Celja, 60 let, Ana TAJNŠEK iz Zavrha nad Dobrno, 88 let, Štefan ŠTOBENGEL iz Celja, 55 let. Velenje Umrli so: Angela VRUNČ iz Celja, 92 let, Jernej TRŽAN iz Kostrivnice, 64 let, Anton KRENKER iz Plešivca, 75 let, Marija OBREZA iz Proseniš-kega, 85 let, Cvetka PETR-NELJ iz Mozirja, 82 let, Franjo STOJKO iz Velenja, 60 let. (ZASlÂÏ. KOROŠEC EK Ona: Naredili boste potezo, ob kateri bodo ostali sodelavci povsem brez komentarja. To vam lahko zagotovi precejšnjo prednost pred vašo konkurenco, ki jo boste na koncu več kot dobro izkoristili. On: Všeč ste nekomu, ki je dovolj resna in zrela, da vas lahko osreči. Pokažite več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečili boste tako sebe kot tudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. DVOJČEK ** Ona: Nekdo bi se vam rati približal, a nima dovolj pogu. ma. Pomagajte mu in hitro boste spoznali, da je nadvse pu. jetna oseba in skupaj bosta preživela veliko čudovitih trenut kov. Toda treba bo storit' korak. On: Še vedno vam ne bo šla iz spomina oseba, ki ste jo nedavno grobo zavrnili. Poklid te jo in zgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče pa iz tega nekoč še nekaj bo ... RffiHTfffE?^ Ona: Po nekom ste nehali hrepeneti in celo užaljeni ste, ker menite, da se vse premalo zmeni za vas. Bolje bi bilo, če bi premislili o vzroku njego-j vega početja, saj boste le tako spoznali, da je del krivde tudi On: Poprimite za delo, saj bo kmalu končano. Potem si boste lahko privoščili dolg počitek, ki ga res potrebujete. S prijateljico se boste domenili prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. Ona: Sprejeli boste pomem bno odločitev glede partnerja in si tako znova pridobili njegovo naklonjenost. Teden se bo končal z romantično večerjo, ki bo le še zapečatila začetek novega obdobja med vama. On: Poslovni izziv bo sicei velik, vendar pa so veliki tudi vaši trenutni apetiti. Konei koncev ste v položaju, ko si lah-ko privoščite tudi kakšno n gano potezo, saj so vaše poslovne sposobnosti na vrhun- Ona: Ravnali boste po sm jem preudarku, vendar bi tu ' ' lo slabo, če bi včasih poslušali tudi kakšen dober nasvet. Zdaj vam gre sicer čisto dobro, toda kako dolgo bo še tako. Najboljši odgovor poznate sami On: Prizadevanja na ljube ženskem področju se vam bodo dokončno obrestovala, tako da boste srečni kot že dolgo ne. Prepustite se občutka in videli boste, da se bo vse razvilo natanko po vaših željah. Ona: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim si cer prav radi verjeli. Raje poskusite na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste. On: Od laskavega priznanja boste imeli veliko več, kot si morda mislite. In nikar ne bodite tako sramežljivi ... Prijateljica vam bo pomagala v zapleteni poslovni situaciji, ki bc zanjo le majhna šala. Ona: Največja napaka bi bi la, če bi začeli zanemarjati svoje delo, saj vam trenutni finančni položaj tega ne dopušča. Ponudila se vam bo priložnost, da izboljšajte gmotni položaj, torej ne omahujte'. On: Končno se vam bo uspelo sporazumeti glede nekoga posla, ki vam že dalj časa ne da spati. Še vedno bo pred vami precej dela, ki pa ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili. Ona: Bolj se boste morali potruditi, če želite, da vas bodo upoštevali. Preveč ste pohlevni, zato so sodelavci prepričani, da lahko počno z vami kar hočejo. Nikar ne dovolite, da vam drugi upravljajo življenje! On: Prijatelju boste pomagali v stiski, iz katere enostavno ne bo videl izhoda, za vas pa bo to le manjši napor, saj boste imeli vse potrebne informacije. Tega vam ne bo pozabil in lahko se zanesete na njegovo pomoč, ko jo boste potrebovali I ! I BEI Ona: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo prijatelji, bo v celoti doseglo namen, tako da se boste od srca nasmejali. Spoznah boste, da so pravi prijatelji tisto, kar v življenju resnično šteje. On: Prispelo bo zanimivo pismo, ki vam bo odkrilo marsikaj, kar bo presneto uporabno. Proti koncu tedna se boste sicer odlično zabavali, vendar pa ima vse meje. Pazite, da ne boste na koncu vi prevarani. Nagradni razpis 1. nagrada: 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina 2. nagrada: 2 vstopnici za obisk bazena v Termah Rogaška Slatina 3. nagrada: 3-krat 1 vstopnica za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 28. oktobra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Adamas iz Novega tednika, ki je izšla 7. oktobra. Prispelo je 1264 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 40 Vodoravno: STISKALEC, KARTOTEKA, ALAIN, OSP, SLINČEK, TA, SAMOSTAN, ICIKA, OPANKAR, OŠ, KATE, BEZOAR, OBČASNÍK, ARA, VETRČEK, IKS, ŘIČET, IKA, VAN, IT, SKEČ, NRAV, MD, CIMPER, KARAVAN, AVAL, OSTADE, ELI, KARTON, ALADIN, SKANDLJ, PRISEGA, POLA, KEPA, SITAR, ETUDA, NIK, TRAN, RN, ARTIST, AJA, DOCA, NADZIDAVA, SKONTO,AR. Geslo: Za vsa srca Adamas. Izid žrebanja 1. nagrado - bon Adamasa za 5.000 SIT, prejme: Olga Šumej, Pilštanj 40, 3261 Lesično. 2. nagradao - bon Adamasa za 3.000 SIT, prejme: Majda Zamuda, Paneče 40 b, 3272 Rimske Toplice. 3. nagrado - 3-krat bon Adamasa za 1.000, prejmejo: Stanka Mastnak Siter, Cesta na Vrbje 1, 3310 Žalec, Darko Korošec, Ul. frankolovskih žrtev 15, Celje in Stanislava Globovnik, Gallusova 7,3240 Šmarje pri Jelšah. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti. HOROSKOP Nagradna križanka POMOČ: BISUS-izloćek žleze bisovnice, IBRIK-bakrena rotka za kavo, AMALA-praoče Amelungov, KADI-islamski sodnik, AUL-vas na Kavkazu Ona: Res je, da je vaš trenuten položaj še kar ugoden, vendar vam prav nič ne zagotavlja stabilno prihodnost. Treba se bo vsaj malo potruditi ter se čemu odreči, kar vam lahko še zelo zagreni življenje. On: Pomislite tudi na prijatelje, saj boste v nasprotnem primeru hitro ostali sami. Prijetna stran uspeha je zlasti v tem,- da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi ostale. Premislite in ukre- pajte, drugače bo prepozno! I BE51 Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti partnerjevega sum-ničenja, vendar se bo kmalu izkazalo, da so bile vaše skrbi povsem odveč. Poskrbite za po-miritveno večerjo, ki bo koristila obema. On: Z vsakim dnem je manj možnosti za konkreten uspeh v poslovnem življenju. Treba se bo precej potruditi, da boste izpeljali zastavljeni načn, zato ne odlašajte. Čas je denar in to ne majhen kupček! Ona: Sprejeli boste pomembno odločitev na poslovnem področju, ki vam bo sčasoma odprla prenekatera vrata, ki so bila doslej zaprta. Vztrajajte na tej poti in videli boste, da se bodo uspehi kar vrstili. On: Ne sekirajte se preveč zaradi trenutnih težav in problemov. Kmalu boste doživeli nekaj, kar bo odtehtalo vse dosedanje polome. Oseba, ki jo že dalj časa opazujete, se bo končno začela zavedati vaše prisot- 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog odprtje razstave 19.00 Dom sv. Jožef Celje Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Stranski učinki 13.00.15.30.18.10. 20.40,23.10 Bela modela 12.00 14.10. 16.30,18.40,20.50,23.00 Vas ob gozdu 14.00.16.20.18.50,21.10,23.30 Telesni čuvaj 14.30.17.30, 20.30,23.20 Od deklice do bejbe 12.30.15.00,17.40, 20.20,22.40 Brata 11.00. 16.40,19.00 Bournovi premoč 14.20. 21.20, 23.40 Princeskin dnevnik 2 11.30.17.00 (v četrtek odpade). 20.00.22.30 Fahrenheit 9/11 18.30 Jaz robot 13.30.16.00,21.00,23.20 I KOLOSEJ 13.10.15.50,18.30 (razen srede). 21.10,23.50 Kraljestvo morskega pse 14.30. 16.30. 16.20( sreda). 18.30 (sreda) 18.40,21.30.00.20 13.40.16.00.18.20,20.40.23.00 Prijatelji 14.40. 16.50 ljubezen in vse ostalo 19.00. 21.20.23.40 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto incir»|»ol ČETRTEK in NEDELJA PETEK in NEDELJA 19.00 Michel VaiUand 21.00 Spopad na zahodu SOBOTA 19.00 Spopad na zahodu 2100 Michel Vaffland Rimska plat zgodovine - Kralj Arthur 16.00 premiera pred slovenskim stari Kraljestvo morskega psa 20.30 - premiera pred slovenskim stan Anakonda 2 Sklepanec po moje z ogledom Banke Celje, poslovalnice Prešernova 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje » . Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbregar 16.00 Knjižnica Rogaška Slatiňa Oblikovanje gline ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje____ Pogovori o knjigah za otroke in za odrasle: Pota knjige knjižna čajanka 17.00 Ljudska univerza Velenje Kako se ubranimo stresa 18.00 Knjižnica Laško Recital Balantičeve poezije in orgelski koncert 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje XII. Novačanova gledališka srečanja P. Ustinov: Komaj do srednjih Ray Cooney: Funny money komedija 10.00 Dom kultiire Velenje Razbojniški živžav gledališka predstava 19.00 Skomarska hiša Dr. Bogdan Žorž: Razvajenost vzgojno predavanje 19.00 Osrednja knjižnica Celje Mag. Boris Jagodič: Zdravilne zeli - najboljše blago za zdravo telo predstavitev zeliščnega priročni-. ka 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Franc Branko Janžek: Bolj ko odhajaš, bolj se vračaš tileramivečer s predstavitvijo knjige 19.00 Knjižnica Velenje_ Boris Muževič: Svetovna civilizacija pred našo predavanje z diapozitivi 20.00 Cerkev sv. Jurija Slovenske Konjice_ Luka Debevc Mayer - bas, Ivan Vomberger - orgle, sodeluje Ani Rode - sopran sakralni končen 21.00 Branibor pub Celje_ Latin-jazz, funk, swing night: skupina LatinJazz 3 koncert 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ 18.00 Galerija Mozaik Celje Matej Čepin Razstave Zgodovinski arhiv Celje: Logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij, do 15. 12. Likovni salon Celje: Miha Štrukelj, do 6.11. Muzej novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori: Spet novo raziskovalno leto, razstava mladih raziskovalcev na pragu 27. raziskovalnega leta, razstava MOC, do 27.10. Razstavišče Kulturnega centra Laško: akademski slikar Enver Kaljanac, do 31.10. Galerija Volk: Žiga Bedrač, do 30.10. Galerija Mik Celje: akademski slikar Janez Kovačič, olja na platno, do 11.11. Galerija »Otto« Škofja vas: Vesna Filipič, do 30.10. Glavna Pošta Celje: Vlado Geršak, olja na platno, do 30.10. Projektna pisarna Celje zdravo mesto: Polona Kitak, portreti Podobe otrok in otroške slikanice Velike punce, do 22. 10. Cinkarna Celje: Darko Kovač, plastika in mavec iz starih kovancev, do 29. 10. Upravna zgradba Etol Škofja vas in Špesov dom starejših občanov Vojnik: Rajko Demarti, olja na platno in slike v mešani tehniki, do 30.10. Galerija Borovo Celje: AmineKola-rič, olja na platno, do 18.11. Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na 20.00 Kud Kljub Celje Rock skupini Out Of Style ir Cul t ura študentski žur 21.30 Music Caffe 17.00 Osrednja knjižnica Celje Univerza za III. življenjsko obdobje Meško, Celje in Celjani predavanje V petek, 22. oktobra ob 20.ui Prostoru kantavtorski večer s Tomažem Pengovom. Redno ŠKMS: - petki ob 18. uri: vadba joge F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite in naj vam tekne! Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Dom kulture Velenje_ Nicola Manzari: Mrtvi ne plačujejo davka gledališka predstava 20.00 Zdravilišče Laško Vokalna skupina Vodomke končen 4. litarami večer 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje_ Xn. Novačanova gledališka sre- N. Manzari: Mrtvi ne plačujejo davkov komedija 19.30 Dvorana Union Celje_ Koncert slovenske filharmonije, dirigent Georoge Pehliva-nian, solist na flavti Matej Gra- Kvartet Akord, gosta večera: Anja Bukovec, violina in Jure Hladnik, klarinet končen Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vla-dimirjaŠlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005; Štajersko steklo v 19. stol. - Predstavitev steklenih izdelkov spodnještajerskih steklarn 19. stoletja. Avtorja: Jože Rataj (Pokrajinski muzej Celje) in Valentina Vari (Pokrajinski muzej Maribor), do decembra 2004. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarji »Kud kreARTiva«: Beno Kre-že. Barbara Zupane, Tomaž Milač, Mark Požlep, Miha Kaučič, do 30.10. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: pregledna razstava ob 60-let-nici Oskarja Sovinca, do 30.11. Avla Splošne bolnišnice Celje: Ekološka pridelava hrane, v besedi in sliki dijakov Srednje zdravstvene šole, do 30. 10. Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: Vili Šuster, fotografije. Petek ob 21.00 veliki dijaški žur v Celjskem domu s skupinami: Levi-tan, Aperion in Naio ssaion. Sobota ob 22.00 večer elektronske glasbe z DJ-i: Techfreak, Westlex, Greg Hood, Gu-Check, Silver Peral. Prijavite se lahko na petkovo čarov-niško delavnico, ki bo 29. oktobra od 15. do 18. ure. Izdelovanje ča-rovniških lučk in strašnih buč. Stalni program: jezikovne delavnice, plesne delavnice, tae do rekreacija, modne delavnice, kreativne delavnice. mtmaw Sobota ob 16.00: Pevske vaje pevskega zbora Korina četrtek ob 20.30 - lahki film sobota ob 21.00 - stimulativni film Ustvarjalna delavnica 25.10. ob 16.00 poslikava glinastih podstavkov 28.10. ob 16.00 izdelava strahov in buč za noč čarovnic 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog_ v. Sklepanec po moje z ogledom banke Celje, poslovalnice Prešernova 17.00 SLG Celje D. Fo in F. Rame: Osamljena ženska in F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite in naj vam tekne! Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami Gost večera Drago Meh 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Dr. Dražigost Pokorn: Debelost in suhost - bolezen sodobnega časa predavanje 19.30 Narodni dom Celje_ I. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra 16.00 Knjižnica Rogatec_ Izdelovanje voščilnic ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje_ K. Huseinović: Lektor Jakob pravljična ura 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Kaj počne krokodil ponoči (K. Kiss), Zakaj raste solata (S. Vegri) Špeline ure pravljic 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ 19.30 Glasbena šola Celje_ Hrvaška glasbena mladina »biNg bang« koncert i irtTERtlET Wffl STfíHE ' STfíílETOUR M, CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij: serija »Punk«, 1979/1982, Vojko Flegar, Slovenija www.filter-slovenia.org. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik iďiaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 13.801 izvodih. Cena izvoda je 3S0 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320.. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko srediSče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@n!-rc. si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.c( Milena Brečko-Poklič. Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, .Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 041/A51 OSO in 03/490 Pill MALlKi, PALČKI Sin, podoben Jamieju Oliverju Silvester Javorník je honorarni sodelavec Radia Celje. Dela kot »one man«, kar pomeni, da hkrati skrbi za tehnična opravila in se pogovarja z vami oziroma prebira novice, zanimivosti... Prebuja vas ob ponedeljkih in petkih zjutraj, pozdravlja ob torkih in četrtkih dopoldne, poznate pa ga tudi kot večernega in nočnega voditelja. Da zjutraj pravočasno vstane, ko dela na jutranjem programu, tu in tam poskrbi tudi njegov sin, ki je na svet privekal 28. avgusta. Vito, kot mu je dal ime, ko je přeřezal popkovino, je bil težak 3.340 gramov in dolg 51 centimetrov. Silvester pravi, da je težko z besedami opisati občutke, ki jih je doživel ob rojstvu. »Vse se je prelivalo. Vesélje, strah, če je vse v redu... Vito mi je dal prav gotovo drugačen pogled na porod in ženske. Če bi moral roditi, ne bi bilo nobenega otroka na tem svetu, sem pa vesel, da sem bil Klari v oporo.« Prvi obiski so ponavadi v znamenju ugotavljanja, komu je otrok bolj podoben. Silvester o prvih trenutkih, ko je videl novorojenčka, pravi: »Mali je bil hecen, ko se je rodil. Spraševal sem se, zakaj ima tako velik nos in zakaj je podoben Jamieju Oliverju? A je bil že čez kakšno uro popolnoma drugačen.« Silvester pravi, da je vesel, ker imata s Klaro par. Njegova hči Kaja, ki je letos praznovala 16. rojstni dan, pa se je bratca tudi zelo razveselila. Silvester ima za Vita veliko želja, ki se bodo enačile z leti, ko bo odraščal. Silvester predvsem želi, da bi družina delovala kot dobra celota. Zeli si opazovati Vita, kako odrašča, upa, da ga bo ujel, ko bo prvič shodil, stopil na smučke in že načrtuje, kako ga bo prvič posadil na konja. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ Ave Marija za ženina in nevesto Ginekolog Vedno nepredvidljivi in provokativni Iztok Gartner je začel prejšnji teden snemati svoj prvi videospot za pesem Ginekolog, kjer med drugim opisuje najintimnejše telesne dele znanih Slovenk. Nič čudnega, da mu bodo v spotu delale družbo številne znane manekenke in da bo svečana premiera v Mestnem kinu Metropol v začetku novembra. Tokrat smo ga ujeli med snemanjem druge kitice, kjer svoje čare razkazujejo bivše mišice in zmagovalke številnih lepotnih tekmovanj Mihaela Kukovec, Meri Verbnjak, Nina Ledinek in novopečena celjska lepotička Tara Prodnik. AB Datum: 13. oktober 1990, ura: 7.50, kraj: železniška postaja v Celju. Takrat je Zlatko Ratej, Celjan, zagledal Vlasto PJavčak, Celjan-ko. Vlasta je to začutila in od takrat sta nerazdružlji-va. Štirinajst let za tem sta postala mož in žena. Poroka je bila devetega oktobra 2004 v parku zdravilišča v Laškem, kjer se je zbralo približno sto povabljencev: sorodnikov, prijateljev in seveda obe poročni priči. Nevestina priča je bil njen bratranec Jože Gorjak, ženin si je za pričo izbral prijatelja Draga Toreja. Cerkveni obred je bil v cerkvi svetega Danijela v Celju, kjer se je marsikomu utrnila solza ganjenosti ob zvokih orgel in ob Ave Mariji, ki jo je zapela Jasmina Mandl, solistka Mešanega pevskega zbora Cetis iz Celja. Člani tega zbora so se zbrali pred cerkvenimi vrati in zapeli, ko sta Vlasta in Zlatko stopila iz cerkve. In zakaj prav Cetisov zbor? Vlasta je njegova dirigentka, Zlatko pa v tem zboru poje. Poročno slavje se je nadaljevalo in v jutranjih urah končalo v zdraviliški dvorani. »Veliko sorodnikov in najinih prijateljev je bilo z nama. Za veliko poroko sva se oba odločila zato, ker je to velik dogodek v življenju človeka, ki ga je treba deliti in uživati z vsemi tistimi, ki jih imaš rad,« je povedal Zlatko. Vrnimo se k 13. oktobru leta 1990. Zlatko, planinski vodnik in član PD Železničar Celje, je peljal skupino učencev OŠ Šmarje pri Jelšah na izlet na Slavnik, Vlasta, učiteljica na tej šoli, pa je bila določena za spremljevalko. »Kljub temu, da sem se kot vodnik ves posvečal skupini otrok, sem takoj opazil učiteljico,« je pripomnil Zlatko, po poklicu želez- ^Mra, J Pl«WTYO FASADERSTVO V Friderikovem atriju v Celju so minuli četrtek odprli vrata nove krčme, poimenovane TamKoUčiri. Najbrž bo preteklo še precej vode, da se bo duhovito in izvirno ime prijelo, saj so krčmo uredili v dolga leta praznih prostorih nekoč zlasti med mladimi silno priljubljene go-stilnice Friderik. Krčmo je v teh prostorih kot svoj četrti lokal v Celju odprlo podjetje Pri-mavera, beri Andrej Vovk - Vu-ki in Polona Cvetrežnik. Otvoritve ob soju bakel in številnih prižganih svečk, ki so romantično razsvetlile Friderikov atrij, se je udeležilo veliko znanih Celjanov, še več mladih, ki po »padcu« Zamorca hrepeneče iščejo nov lokal s podobnim šarmom. Ga bo TamKoUčiri dosegel ali ne, je še prezgodaj napovedovati. A vonj pečenega kostanja ob ot- Sin presegel očeta ničar, inštruktor strojevoi Beseda je dala besedo, iz je bil prijeten za oba, našli nji dan pa sta že bila v te fonski navezi. In potem p zmenek ob sadni kupi... S dilo je štirinajst let družet čudovitih potovanj po sve izletov v planine, druženj prijatelji, pevskih vaj in i stopov ter spletanja skupi ga gnezdeča v obnovljeni ši starih staršev v Rogaški S tini. Se je zgodila tudi zarol Seveda se je, 22. maja leti na poročnem slavju njun prijateljev, ko je Vlasta uji nevestin šopek, nakar je i vesta stopila k njej, reko »Vlasta, zdaj si pa ti na vrsti Zlatko je znal simpatično koristiti to priložnost, ] gumno je stopil pred miki fon in pred vso zbrano m« žico Vlasto, ki je danes J teljicá na I. OŠ v Rogaški Si tini, zaprosil za roko. Pota sta določila datum, začele a se priprave in zdaj snujeta pd hodnost, v kateri je posebB pozornost namenjena janua ju 2005, ko bo v družini Rj tej-Plavčak zapela tudi ziba ka. Ker je bilo poročno p§ tovanje zelo kratko, za M kaj dni sta se podala na moj je, se bodo tisti pravi medi ni tedni zgodili prihodnje M to, ko bodo med potovalo prtljago tudi pleničke, stekli} ničke ... MARJELA AGRfl Foto: GREGOR KAfll Moja poroka straneh Novega tednika ijenjsko odločitev let in ob obisku nekaterih celjskih snujejo prve prireditve. Prav te naj bi krčmi dale pravo dušo. Bomo videli ... BRST, Foto ALEKS ŠTERN Znani slikar in nesojeni slovenski predsednik Jure Ceku-ta, ki je premaza! tudi golo telo pevke Vivian, je bil vedno rad v družbi lepotic. Toda nikoli ga ni odneslo do vrha. Do najlepše v deželi. Do tja, kjer se trenutno nahaja njegov sin Jure, ki je hotel s poljubom očarati novo mišico Živo Vad-nov. Če mu jo bo uspelo sleči in na njeno telo naslikati kakšno izvirno podobo, pa je zaenkrat še skrivnost. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Otvoritev krčme TamKoUčiri je minila ob prijazni glasbi iz 60. in 70. glasbenih legend. voritvi, dišeče zapečene buč-nice in zelo solidna pivska po- jo na romantiki lokacije v sta-mestnem jedru, še bolj n. nudba so pokazali, kam lokal bližini šestih umetniških ate-tace moli. Graditi namerava- ljejev, z najemniki katerih že