271. številka. Ljubljana, v soboto 25. novembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznika, ter velja po potti prejeman za avstr o-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kt. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., u jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taj e dežele toliko veC, kolikor poBtnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoBUjatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12 Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12 Telefon št. 34. Razveljavljena konfiskacija. Naš list je bil dne 31. oktobra 1899. zaplenjen. Zasežen je bil ves Članek „Pereat škof, a deželno sodišče te konfiskacije ni potrdilo Državno pravdništvo se je proti temu pritožilo na višje sodišče v Gradcu, a ni ničesar opravilo. Višje sodišče je odbilo pritožbo državnega pravdništva in je potrdilo razveljavljenje konfiskacije z naslednjo odločbo: G. Z. D. 194/99 Pr. Vil 60/99 1 C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu, IV. senat, kot sodni dvor II. instance je po zaslišanju c kr. višjega državnega pravd-nika sklenilo, odbiti pritožbo c. kr. državnega pravdništva v Ljubljani proti sklepu c. kr. deželnega kot tiskovnega sodišča istotam z dne 7. novembra 1899, G. Z. Pr. VII 60 99 —j— radi odrečenega potrjenja konfiskacije št. 250 periodične tiskovine „Slovenski Narod* z dne 31. oktobra 1899 in to uva-ževaje, da inkriminirani uvodni članek, ki govori o dne 26. oktobra 1899 baje na kolodvoru v Ljubljani dogodivši se demon straciji, konstatuje razpor mej slovenskim kmetskim prebivalstvom in katoliško du hovščino ter pripisuje krivdo za to nekorektnemu postopanju duhovščine in ljubljanskega škofa, nikjer pa ne kaže namena, ščuvati niti direktno niti indirektno k sovražnosti proti duhovniškemu stanu. V Gradcu, dne 15. novembra 1899. Gleispach 1 r. 0 nauku, ki izhaja iz tega razveljav-ljenja, govorili bomo morda o drugi priliki. Za danes se hočemo omejiti na to, da ponatisnemo konfiskovani članek Ta se glasi: „Pereat škof!" V četrtek, ko so odhajali dolenjski udeležniki občnega zbora kranjske kmetijske družbe, prišlo je na kolodvoru do velike demonstracije. Iz sto in sto grl je zaoril klic: pereat dr. Šusteršič, in potem klic: pereat škof! Pereat škof! Kar obstoji stolica sv. Nikolaja, se ta klic menda še ni slišal. Našemu narodu je vcepljeno, če ne vtepeno, posebno spoštovanje do duhovščine sploh, zlasti pa do cerkvenih dostojanstvenikov. Cerkev pripisuje svojim služabnikom posebno, skrivnostno dostojanstvo, vsled katerega bi jim morali verniki izkazovati prav izredno spoštovanje. To se naroda že stoletja sem na vse načine zabičava, a če je narod, če so preprosti kmetovalci navzlic temu v četrtek kričali: pereat škof — je to dokaz, da je do grla sit pritiska duhovniške kaste, da se je začel probujati iz duševnega mrtvila in otresati spon, v katere je vklenjen. Pereat škof! Tako se je v četrtek klicalo višjemu dušnemu pastirju, ki še ni dolgo v deželi, in ki je bil ob svojem prihodu uprav kraljevsko sprejet. Ta čudovito nagla in popolna prememba v mišljenju naroda je tak pojav, da bi moral Njegovo knezjoškofjo milost napotiti k resnemu raz-mišljevanju o njega vzrokih in nagibih. Morda se bo Njega milost tolažil s tem, da je ta klic uspeh liberalne agitacije proti njegovim zavodom. To bi bila jako slaba tolažba in dokaz velike kratkovidnosti in zaslepljenosti, katero bi bilo iskreno obžalovati v interesu cerkve same. Saj je vender brez dvoma, da tiče vzroki globlje, da nevolje vernega slovenskega ljudstva ni provzročila agitacija, nego da je nastala iz spoznanja pogubnosti škofovih namenov. Škof je pozabil stari nauk, ki nam ga daje zgodovina. Škof je pozabil, da se taka institucija, ki naj vživa spoštovanje in zaupanje vsega naroda, da se cerkev ne sme porabiti za orodje velikih krivic, za strankarske in osebne namene, in da je škofova prva dolžnost skrbeti, da v narodu ne nastane nezaupnost proti cerkvi. Kdor je moder, ne bo grešil na pri zanesljivost in zaupnost ljudstva in se bo vzdržal vsega, kar obudi v človeškem srcu srd in plam-tečo jezo. Njega milost pa se ni ravnal po tem lepem nauku. Njegovo postopanje o zadevi konsumnih društvih je obudilo proti njemu nezaupnost. Kar počenja duhovščina v teh konsumnih društvih, to je podkopalo in zadušilo ves ugled, kar ga je imela. Naš kmet je spoznal, da zlorablja duhovščina svoj vpliv in svojo veljavo v svoje zasebne namene. Duhovniku kot takemu je zaupal, ali ko je duhovnika zagledal v štacuni, nastal je v njegovi duši sum, da hoče vse pograbiti, da se je lotil kupčije iz koristo-lovstva, in ta sum ga ni več zapustil, nego se je še posebno utrjeval, ko je izvedel, da se škof strinja s tem počenjanjem svoje duhovščine, in da jo odobrava Naposled je pa prišel še škofov harač, kruti davek, ki se je naložil siromašnemu prebivalstvu za zavode, katerih potrebe tudi najpriprostejši narod ne uvidi. Tudi najpri-prostejši človek ne verjame, da bi sedanje gimnazije ne zadostovale, tudi najpriprostejši človek, če zna le misliti, ne more verjeti, da bi se v naših srednjih šolah mladina slabo vzgajala, in da je njegova dolžnost, s svojimi krvavo zasluženimi krajcarji ustanavljati zavode, katere more ustanavljati in vzdržavati država. To je naredilo konec kmetski potrpežljivosti in prizanes-ljivosti, to je nastalo nezaupanje premenilo v srd in plamtečo jezo. Seveda ni to jedini vzrok izbruhu nevolje, ki se je pojavil v četrtek na kolodvoru. Vzrokov je še druzih. Terorizem duhovnikov v političnih in gospodarskih zadevah, fanatizem, s katerim preganjajo vsa cega, kdor se jim ne uklanja, strupena brezobzirnost, s katero nastopajo proti vsakemu, ki ne misli tako, kakor oni, drznost, s katero posegajo v zasebno in celo rodbinsko življenje, vse to je sčasoma napolnilo ljudsko dušo z gnevom, a ko je to ljudstvo naposled še videlo, da mu hoče klerikalstvo ukrasti celo njegovo kmetijsko družbo, jedino organizacijo, ki mu kaj koristi, tedaj je ta gnev narasel do ljutosti. Z ,vseh stranij je ljudstvo hitelo v Ljubljano, da prepreči ta naklep, priprosti kmetje so insultirali duhovnike, ki so jih prigovarjali, naj glasujejo za klerikalno listo, in končno so ti kmetski ljudje, poslavljajoči se od Ljubljane, dali svojim čutilom duška s klicem: Pereat škof! Želeli bi, da bi ta demonstracija privedla Nj. milost gospoda knezoškofa do spoznanja, da je krenil na napačno pot. Zavozil jo je popolnoma. Razmerje mej narodom in mej cerkveno armado je postalo tako, kakršno je bilo razmerje mej angleškim narodom in mej Ccomwellovo vojsko v zadnjih letih po usmrčenju kralja Karola. To kar je Cromwellovo vojaštvo ločilo od naroda, to loči tudi slovenski narod na Kranjskem od armade njegove milosti gospoda knezoškofa ljubljanskega, in kakor je angleški narod po Cromwellovi smrti porabil priliko, da se otrese jarma vojske, tako je tudi slovenski narod se začel dvigati proti tisti kasti, ki ga hoče potisniti pod svoj podplat. Nam je naposled vse jedno, če misli Nj. milost vladati s fanatizmom in s terorizmom ali ne. Če se mu ne smili stolica sv. Nikolaja, naj nadaljuje, kar je počel. Prepričal se bo, da tudi duhovniki in škofje ne smejo prekoračiti gotovih mej. S potrpežljivostjo, z zmernostjo in obzirnostjo se da sicer še marsikaj popraviti, kar se je v zadnjem desetletju pokvarilo, ali zdi se nam, da niti pri škofa, niti pri njegovih svetovalcih ni dobre volje, storiti tak korak. Slobodno jim. Naj nadaljujejo kar so začeli. Vse se bode nad njimi samimi maščevalo. Reakcija se je že začela, kakor je pokazal klic, ki je zaoril iz 300 grl, klic: „Pereat škof!" _ Konsumna društva. Nemški krščanski socialisti, tisti, pri katerih so naši klerikalci v šolo hodili, in od katerih so si skoro vso svojo modrost izposodili, so dne 14. novembra predložili poslanski zbornici zanimiv predlog glede konsumnih društev. Podpisali so ta predlog prve glave krščanskih socialistov, Lueger, princ Liechten-stein, dr. Pattai, dr Weiskirchner, Leopold LISTEK. Sobotno pismo. Pretekli teden je bil v Ljubljani nenavadno živahen, in zato je meni, gospod urednik, močno ugajal: nekaj zato, ker smo imeli „sv. Lišpete semenj" in torej vseh šest dni liberalci kot klerikalci »živahen promet", nekaj pa zato, ker ni „komet" naše zemlje .razbil" in se tudi ne vanjo zaletel, in smo torej vsaj za triintrideset let spet brez skrbi, če nas seveda Bog poprej k „poslednji sodbi" ne pokliče ali pa naši domači „Buri", ki v jednomer na nas streljajo, ne „fentajo". Ker sem že omenil Burov, z veseljem konstatujem, da simpatizujemo ž njimi na Kranjskem ne le liberalci, nego tudi naši klerikalci in pa tisti ljubljanski panger-mani, ki odkladajo svoje smeti v obskurni graški „Tagblatt" oziroma „Deutsche Stim-men aus Krain und Kiistenland". Tacih slučajev pa ni obilo, menda samo — jeden. Glede ljubljanskih klerikalnih Burov mi je omeniti, da se organizujejo zdaj za ustanovitev „glavne kmetijske zadruge" in pravijo, da bo ta naskok na .Kmetijsko družbo" hud in nevaren! To organizacijo raztegujejo tudi na semnje, kakor se je videlo baš iz agitacije na ljubljanskem .Lišpe- tinem semnju". — S .katoliško podlago" ni šlo pri občnem zboru 26 oktobra, zdaj so zapisali na svoj recept .Katoliško žlindro sv. Tomaža", ki neki bolj „ vleče", a lekarna so ji farovži in kar farovži dirigirajo. V tem oziru so naši »Buri" bolj dosledni kakor pa naši Angleži v kranjski hranilnici. Dočim so n. pr. samoslovenske hišne tablice vrgli proč in jih vrnili z opazko, da tacih ne marajo, se samosloven-skih goldinarjev in bankovcev iz naših žepov nikoli ne branijo in niti najpriprostej-šega kmetica titulirajo tam pri svojih »črno-rudeče-žoltih" mizah z „gospodom*, če slutijo, da bo kaj — vložil! Drugače je pa ta gospoda med nami malo občutljiva, da ji le kaže židovski g'scbaft! V teh „kritičnih časih" se nam mora n. pr. tak pangermanski steber, kakor je „Kranjska stavbna družba" uprav smiliti, če je res, da bi bila oni dan morala likvidacijo napovedati, ako bi ji baro n Hein ne bil s svojim vplivom na pomoč priskočil in ji pripomogel do dobave — gradnje nove justične palače! Vsaj govori se tako! Takov je finančni položaj naših Nemcev — velikih in malih — v Ljubljani in na Kranjskem sploh. Pri nas so obogateli, zdaj pa tolčejo — ob žep! Izmej vseh dni tega tedna se mi je najbolj dopala — sreda. Li veste zakaj? Tega dne zvečer je v »Katoliškem doma" predaval mali Evgen Lampe s slabotnim svojim , lasom — „o temnem srednjem veku". Dejal je da so n. pr. cerkvene postave kapitalizem — zabranjevale (! ?), da je cerkev že v 13. stoletji ustanavljala brezobrestne kreditne družbe in trgala kmeta iz rok oderuhov: zadruge, ki so imele cerkveni (!) značaj, so varovale domače obrtnike tuje (!) konkurence i. dr. in — glavna misel tega predavanja je neki bila — kakor pravi sam »Slovenec": Tudi v srednjem veku se je godilo marsikaj slabega, a javni red je bil pravičen, je varoval svobodo in skrbel zato, da je bilo premoženje jedna-komerno razdeljeno med ljudstvom". Kaj se je slabega godilo takrat, tega Evgen Lampe ubogim poslušalcem ni maral našteti, ker se je bal, da bi do zjutraj ne zdelal .tvarine". Zato je našteval seveda le „dobra dela". 0 ti „stari vek" — v novi izdaji! Kako osrečuješ v sedanjem veku ljudi na tej grešni zemlji! To bi znali povedati tisoči in tisoči ljudij in — stotine hranilničnih knjižic, posestev, in drugi „bla gri tega sveta", s katerimi se maste* — ne ljudstvo — ampak cerkveni gospodje, kar jih je od dr. Missie navzdol notri do — tolstih trebuhov naših ubogih fajmoštrov in kuharic. Prav za prav pa jaz nisem univerzalni genij Evgen Lampe, da bi Vas, gospod urednik, .farbal", temveč konstatirati hočem le to, da se gospodi z belimi, rudečimi in vijolčastimi kolarji dobro godi, tistim pa ne, ki so — pod njo. Nekateri, ki se jim predobro godi, postanejo celo tako ošabni, da odrekajo celo svetnikom spoštovanje, škofom pa avtoriteto. In več druzih tacih „božjih služabnikov" je pri nas. Avtoriteta! Kdo se briga dandanes zanjo! — Pred petimi leti je prišel nekam na Dolenjsko, kjer imajo v farni cerkvi za patrona svetnika vojaka sv. Martina na konju, baš ko reže z mečem revežu kos svojega plašča, dekan. Lepa je bila ta podoba in „držala" je v veljavi par sto let tega svetnika v imenovani cerkvi. Ko pa pride novi mladi dekan, mu ta sv. Martin na konju ni ugajal. Nekega dne ukaže sv. Martina s konjem in beračem vred odpraviti z altarja in iz cerkve ven ter postaviti — pod streho. Na stroške ubogih faranov pa je prišel v cerkev nov patron — sv. Martin škof (menda z gosjo), na konju pa je zdaj le — dekan! Usmili se sv. Martin vsaj ti svojih faranov! Pa kakor „slava" Štefetovega Janezka, ki nabira zdaj gradivo o občinskih sejah za „Slovenca" na — galeriji, tako veneva tudi klerikalno zeljišče med kranjskim ljudstvom, in vedno bolj bledi kakor mestnega konjača voz, in to je dobro znamenje. Zdaj se bo ostanek „reservnega zaklada" znanega „1 toliškega sklada11 porabil za H. katoli&i Steiner, Schneider, Schlesinger, Gregorig in drugi. V predlogu je rečeno, da konsumna društva davke plačujočira trgovcema in obrtnikom sicer občutno škodujejo, da pa svojim členom nič ne koristijo; da je zakono-dajec s takimi društvi hotel le tistim, ki žive od mezde ali dnine, olajšati nakupovanje živil in drugih vsakdanjih potrebščin, dočim se ta društva sedaj bavijo s prodajanjem vsakovrstnih druzih stvari (pri nas zlasti vina, petjota in žganja); da je zakon o pridobitvenih in gospodarskih zadrugah dovolil vsakovrstnih davčnih, pristojbinskih in druzih olajšav ter s tem z davki in davščinam' preobloženim trgovcem in obrtnikom ustvaril konkurenco, ki je uničila že na tisoče rodbin in končno, da ni namen zakona, podkopati tisoč in tisoč rodbinam obstanek. Z ozirom na vse to zahteva predlog, naj vlada nemudoma predloži zakonski načrt, s katerim se tem kričečim nedostatkom naredi konec, in naj se ta predlog odkaže posebnemu odseku 36 Členov, da o njem čim prej poroča. Lueger in Liechtenstein proti konsum nim društvom! Očeta in voditelja vsega krščanskega socialstva v naši državi obsojata najstrožje tisto organizacijo, kateri so slovenski njihovi posnemovalci posvetili vse svoje moči. Nastop nemških krščanskih socialistov nam kaže, kakšen humbug uganjajo naši duhovniki, ko trde, da so konsumna društva zahteva njihove politične struje, da so neizogibno sredstvo za socialno reorganizacijo, Lueger in Liechtenstein sta jih s svojim predlogom udarila po zobeh, da že bolj ni mogoče. To kar so nemški krščanski socialisti navedli v utemeljevanje svojega predloga, se da še prav znatno popolniti. Zlasti na Kranjskem imamo mnogo britkih skušenj, saj se boj proti neodvisnemu trgovstvu in obrtništvu ne bije nikjer v nobeni deželi s tako brutalnostjo, kakor ga vodijo duhovniški kramarji v svoji brezmejni požrešnosti na Kranjskem. In ti kramarji v duhovniški obleki ne izkoriščajo samo udobnosti, kar jih daje zakon, ampak krše še zakon na najpredrz-nejši način. Zakon sploh nima nobene ve Ijave zanje, in to največ radi tega, ker se poklicana oblastva nič ne menijo za njih počenjanja. Že oni teden smo pojasnili, kako pri konsumnih društvih delajo, da se otresejo jamstva. Tako namreč, da skoro nihče nima deleža. Kdor pristopi društvu, plača vpisnino potem pa ne da bi imel delež vživa vse pravice členov. Ali ni naravnost škandalozno, da pristojna oblastva ne vedo, da se tako dela pri vseh konsumnih društvih v deželi, da vlada čisto nič ne ve o tem fiagrantnem kršenju zakona? In vendar bi morala vedeti o tem in se tudi lahko o tem vsak trenotek prepriča. Če ima vsak zadružnik delež, kakor to brezpogojno zakon zahteva, ali če ga nima, to ni važno samo za upnike, to je važno tudi radi tega, ker po smislu zakona tistih, ki nimajo deležev, ni smatrati za shod in pa za prihodnje občinske volitve — za pivo in tabak, potem pa bodo „Werth-heimerce" zopet s ključem zaprli in vrgli svoje limanice na druge — drogove. Pred durmi je, gospod urednik, sv. Miklavž. Zdaj sicer še ni možno vedeti, komu bo kaj prinesel, koga pa „ta rogati" odnesel; zadnjemu bi priporočil jaz Ciarvja, Kindingerja, poslanca Wolfa, dr. Šusteršiča in še par druzih korifej, nasproti pa bi dal obdarovati vse tiste politične može, ki obljubijo, da bodo tudi za slovenski narod in ne le za-se kaj delali in storili. Vsem drugim sebičnežem in lenuhom pa naj Miklavž prinese brezovko, ki se jim bo krog in krog — stegenj ovila. Taka „zdravilna sredstva" se ne dobe v navadni lekarni, a potrebna so v teh časih. Stavbna sezona je pri kraji. Italijanski delavci, ki so celih osem mesecev »tolkli" le polento in sir, pa hrustali motovileč brez olja, zaslužek pa odnesli v domovino »limon in doteljnov", so se vedli letos pri nas nekam bolj reservirano. Ne ve se pa, li zato, ker so tudi zanje nastopili bolj kritični časi, ali zato, ker jih sploh veliko tu ni bilo. Vsaj to moram konstatirati, da „ire-dentar3kih" letos v Ljubljani niso več imeli korajže peti, ne Oberdankovih in tudi ne Garibaldinskih. »Sanitetne komisije0, ki so ravnokar pričele iskati v Ljubljani kugo, je dosedaj Člane in jim torej društva ničesar ne smejo prodajati. Član je le tisti, kdor je vzel delež in plačal vsaj toliko, kolikor določajo pravila, tisti, ki je odštel samo vpisnino, ni še član in bi mu dotično društvo ne smelo ničesar prodajati. Kakega pomena je to, se razvidi iz tega, da je pri kon-suranem društvu na Igu le kacih 15 članov, ki so vzeli delež, 300 jih je pa, ki so plačali samo vstopnino, pa vendar dobivajo v društvu kar hočejo. V Tomišlju je le osem oseb na račun deleža plačalo po 3 ali po 5 gld., nad sto je pa tacih, ki so plačali le vpisnino. In ravno take so razmere drugod in te razmere trpi vlada ter niti prsta ne gane, da jim naredi konec. V tej stvari bo treba storiti odločne ine brezobzirne korake. Pred vsem je potrebno, da se dobe podatki. Opozarjamo torej vse somišljenike, na drugi odstavek § 14. zakona z dne 9. aprila 1873. Po tem paragrafu ima vsakdo, torej tudi nečlan, pravico, pregledati register, ki ga mora imeti vsaka zadruga, v katerem mora biti vpisano poleg imen društvenikov tudi to, koliko deležev ima. Naj pregledajo naši somišljeniki te registre, naj pod roko poiz-vedo, če so v njih navedeni podatki resnični in naj ves ta materijal dopošljejo „Trgovskemu in obrtnemu društvu", to pa Čim prej, da bo imelo društvo ves mate rijal še predno se začne razprava o zgoraj omenjenem predlogu nemških krščanskih socialistov. V EJiihlJuifti. 25. novembra. Jugoslovanska zveza in položaj. Posl. dr Bula t je poročal v seji slovanske krščanske narodne zveze o svoji avdien^i pri cesarju tako le: Cesar je razložil najprej vzroke, ki so ga nagnili, da je poklical v sedanjem trenotku uradniško ministrstvo. Ko se pomire duhovi, bo možno, sestaviti parlamentarno ministrstvo Za sedaj pa želi cesar, da dožene vlada pred novim letom kvotno vprašanje, izročilni zakon in proračunski provizorij. Dr. Bulat je na to izjavil sledeče: jugoslovanska zveza hrepeni po rednih parlamentarnih razmerah ter bo upoštevala državne potrebščine. Po njegovem mnenju v zvezi glede teh potrebščin ni principialnih nasprotstev. ker pa sestoji iz treh narodnih skupin, ki imajo svoje posebne želje in zahteve, ne more biti porok za edinstvo vseh členov. Gotovo pa je, da se hrvatska skupina državnim potrebščinam ne bo ustavljala. Zveza zastopa v prvi vrsti narodni princip, zato pa jo je odprava jezikovnih naredeb brez nadomestila jako zabolela. Zveza želi in pričakuje, da se predloži načrt jezikovnega zakona za vse dežele. Na vprašanje cesarjevo, ali bodo Čihi s tem zadovoljni, je dr Bulat odgovoril, da so isto željo Čehi izrazili že opetovano. Težkoče pri ustvarjenju takega splošnega jezikovnega zakona niso nepremagljive, a vztrajati je treba pri tem na principu enakopravnosti. Pravice narodov se ne smejo žrtvovati komodnosti uradnikov in zahtevati treba, da znajo še niso zasledile. Pa je Jen slučaj se je vender konstatoval: v Kravji dolini pri nekom premogarju so naleteli baje kar na — živo. Staknili so neki »bacila" z dvema nogama in dvema rokama. Kaj so ukrenili ž njim, ali kaj še bodo, ni znano. Druge nevarnosti pa zdaj glede kuge v Ljubljani ni; pač pa je iz slavne Kravje doline izginil neki znan »bacil" klerikalnega kalibra pa slavnega imena; jedni pravijo, da jo je pobral v Velike Lašče iskat »premog", drugi pravijo, da je šel v neki dolenjski klošter delat pokoro za hiralničce grehe! V »židovski sinagogi" tam na oglu je zdaj mir in noben Abrahamov krivokljunač ne pljuje več okolu sebe. Jaz bi mestni policiji priporočil naj na to »kugo" v našem mestu pazi, da se ne pripeti kak »ritualni umor". ^Slovenec" komaj čaka nanj, če pa ne ravno nanj, pa saj na povod, kaj podobnega se — izlagati. In jaz se jih kar bojim, naših »Slovenčevih" junakov, kajti odkar sem oni dan videl nekje v izložbi odprto brošuro ,Die Kirchenprovinzen" in v njej poleg dra. Jegliča tudi jezuvitsko — grozna obraza dra. Mahni ča in še groznejše onega škofa Fiappa, me že mraz strese, če se jih spomnim. Bog varuj pa, da bi se mi sanjalo o njih, upil in bežal bi kot bi živel v „4000"! Te kuge, gospod urednik, se je pa človeku — res bati! Brrr!.. . uradniki posamezne deželne jezike In cesar je pripomnil: »To je istina*. Zveza ostane pri desnici, kakor Čehi, katere pa silijo volilci v obstrukcijo. Svetovati je zategadelj, da se ogne vlada obstrukciji s tem, da naznani Čim preje jezikovni zakon in da povrne čisto češkim okrajem češčino kot notranji uradni jezik. Cesar je na to pripomnil, da Nemci niso proti temu. Tudi posl. Po v še je izjavil, da zveza vztraja pri desnici, ker tam so naši naravni, narodni in verski zavezniki. Vztrajamo pa zlasti zato, ker nam je sedanja vlada odločno sovražna. Z imenovanjem Wurmserja celjskim sodnijskim predsednikom je bil slovenski narod globoko užaljen. Svoje postopanje bodo uravnali slovenski poslanci le po svojih dolžnostih do svojega naroda. Rusko ali nemško? Zadnj • številka dunajskega „Sii lena" je prinesla pod tem naslovom članek, na katerega opozarjamo svoje čitatelje. Člankar. konstatira, da zavzema ruska leposlovna literatura eno izmej prvih mest v E/ropi in da tudi rusko znanstveno slovstvo velikansko napreduje. Potem nadaljuje : „Tudi vtrgovini je važnost Rusije vedno večja. S svojimi ogromnimi podjetji na suhem in na morju, zlasti pa z železnicami, odpira kulturi in trgovini nova obzorja ter se pripravlja, da odpravi mejo, ki loči Evropo od Azije ter združi obe v eno celoto. Največja ruska mesta odlagajo polagoma svoj dosedanji kmetski značaj ter se spreminjajo v odločna središča industrialnih podjetij, s katerimi Evropa rnora računi ti. Zato pa je tem nujnejše treba znati ruski jezik. Za nas Slovane, katerih materin jezik je z ruščino soroden, je ta potreba še najnujnejša. Z Rusi imamo skupno slovansko zavest, z Rusi imamo skupno slovansko kri in vse one poteze v duši, naravi, tradicijah, umetnostih, navadah itd, ki so znaki slovanskega sveta. Ta svet se razlikuje z omenjenimi znaki od latinskih, s tevtonskimi pa je v očitnem nasprotju. Čudno ni torej, da hočemo z znanjem ruščine okrepiti duševne vezi, s katerimi nas veže narava z Rusi. Te vezi so moralične narave ter nimajo na sebi nič političnega. Geograiično je Rusija predaleč od nas, da bi mogli gojiti mejsebojne politične aspiracije. Da pa so Rusi, in da smo mi vendarle Slovani, tega ni možno prerekati in ni je policijske naredbe, ki bi mogla to slovansko edinstvo uničiti. Ouod Deus coniunxit, homo non separet. Mi se torej učimo ruščine bodisi iz splošnih kulturnih vzrokov, bodisi iz specialno bratovskih in slovanskih. Zato pa ne moremo razumeti, zakaj se delajo z oflcialne strani učenju ruščine težave, zakaj se izdajajo prepovedi, zakaj se zopet oživljajo stare naredbe, ki so bile že davno pokopane .. . Tudi tu se kažejo oficialni krogi kakor navadno proti Slovanom krivične ter dokazujejo svojo kratkovidnost. Kje tiči nevarnost v učenju ruščine? Ali bomo s tem Rusi? Nikakor, le svoj kulturni kapital bomo pomnožili in utrdili svojo s'ovansko zavest. Ruske iredente doslej ni, a če nastane kdaj, bo tega kriva politika cficialnih organov. Iredenta se pospešuje na dva načina: z direktno potuho ali pa s tem, da se kak narod prisili, da išče pred nepravičnostmi in preganjanjem pribežališča v iredenti." In članek se zaključuje takole- »Z ruščino si utrdimo le slovansko vzajemnost, da se moremo tem uspešnejše boriti proti političnim stremljenjem tevtonstva To bo Avstriji le na korist. Državni temeljni zakoni nam jam čijo neporušno pravico, da smemo svojo narodnost in svoj jezik ohraniti in gojiti. Z nemščino pa morimo duha svojega naroda, oškodujemo njegov značaj ter zabranjujemo razvoj svojega jezika. Nemštvo raznaroduje. Nasprotno pa nam pomaga ruščina vzdržati in ohraniti naš jezik in naš narod v skladu z interesi države Francoski redovi in davki. Različni redovi so povsod enaki, slo venski, nemški, francoski ali španski so si bratje. Kakor kobilice, ki so lačne po dnevi in po noči, padajo po vsakem dobičku, ko jega si morejo pridobiti Vse bi radi spravili v svoja skladišča, in z grabljivo svojo roko hočejo vse zvleči v svojo nenasiteno malho. Vzamejo vse, toda sami ne plačajo, če le mogoče, nobenih davkov. Vlade morejo le s silo in z najenergičnejšim postopa* njem proti klerikalcem, zlasti pa proti rodovom, dobiti to, ,kar je cesarjevega". Zvitost pri jezuitih se učečih redovnikov je pač povsod mojsterska in treba je vsakomur dokaj previdnosti, da ga ti poštenjaki ne presleparijo. Naša konsumna društva, ki naj napolnijo žepe raznim župnikom, kapelanom in raznim klerikalnim veljakom, ne plačujejo skoraj nobenega davka, dasi so ta konsumna društva navadne trgovine z mešanim blagom in gostilnice obenem. Razni redovi se takisto izogibajo davkarij, in če ne gre z zvijačo, si pomagajo z očitno sleparijo. Slučaja graških nun in hercegovskih frančiškanov, kjer je našla finančna straža cela skladišča sladkorja oziroma tobaka, sta za avstrijsko redov-ništvo značilna. Ne trdimo sicer, da so vsi redovi taki, a ne rečemo preveč, ako sodimo, da se jih ne manjka v nobeni deželi. Na Francoskem, kjer so se čutili klerikalci še nedavno bogove, je postalo rodovniško goljufanje davkarij že nekaj navadnega ter se ni smatralo več za greh. Razni kongreganisti, razne verske družbt-itd. so tem načinom oškodile državo za milijone. Šele sedanje ministrstvo, kabinet Waldeck-Rousseaua, je napelo proti temu klerikalno-redovniškerau sleparjenju in goljufanju drugačne strune. Zlasti razkritja v samostanu beraških asum p cionist ov so odprla vsakomur oči, da je redovništvo za Francijo uš, ki ji pije življensko kri, a ne da za to ničesar. Asumpcionisti so znali z raznimi juridičnimi kombinacijami utajiti svoje ogromno, davkom podvrženo premoženje ter se odtegniti vsakaterim nakladam in državnim stroškom. Zato pa je fran coska vlada v ponedeljek predložila zbornici zakonski predlog, ki napravi redov-niškemu sleparstvu konec ter uveljavi princip enakosti v plačevanja davkov. Pred Bogom smo vsi enaki, pa bodimo tudi pred cesarjem! Saj tako ne storimo ničesar druzega, kakor zapoved Kristusa, katero pa so klerikalci za svojo osebo — pozabili, kali? Vojna v Južni Afriki. Angleži zopet triumfirajo! Z vzhoda in zahoda Južne Afrike so došla vele-ugodna poročila: general W hite je v Na-talu naskočil več pozicij Burov, jih vzel ter odnesel sovražniku več topov in voj nega materiala, — general Methuen pa je blizu Belmonta na poti v Kimberlev sijajno premagal Bure. To javljajt namreč angleške brzojavke, katerih zanesljivost pa je seveda jako dvomljiva Z dru^e strani se namreč poroča, da se je \Vhiteju izpad iz Ladvsmitha ponesrečil, kar je prav verjetno. Ako bi se godilo Burom slabo, bi ne prodirali vedno dalje proti jugu in general Joubert bi ne mogel stati s svojim oddelkom že blizu Pietermaritzburga. Go tovo bi se tudi na progi med Ladvaiithom in Pietermaritzburgom v Estcourtu obleganemu generalu Hildvardu godilo bolje, ako bi bil severno njega boreči se White zmagovit. Gotovo bi mu White poslal pomoč, tako pa se ne moreta ganiti nikamor. Čudna je zmaga, ako beži zmagalec zopet nazaj v svoje utrdbe, mesto da bi preganjal sovražnika ali vsaj zapustil svojo kletko, v kateri je bil zaprt nad mesec dnij! Dejstvo je, da so Bari nepremakljivo pred Ladvsmitbora, da bombardirajo Est-court in da stoje že pred Pietermaritzburgom, kjer so zapodili predstraže v beg. Ako bi stalo za Bure v Natalu slabo, bi ne delili svoje moči kar na tri dele, nego bi se zedinili v eno samo armado. Seveda je položaj pred Kimberlevera drugačen. Tam imajo Buri le večji oddelek vojakov, a ne armade. General Methuen pa je Kimberlevu kar z dvema brigadama in z večjim oddelkom kavalerije prišel na pomoč. Že itak majhno število Kimberlev oblegajočih Barov pa se Methuena ni zbalo. Oddelek mu je šel do Belmonta nasproti ter se zgrabil ž njim. Da so bili Buri zopet enkrat pravi junaki, kaže dejstvo: Angleži imajo troje Častnikov in 55 mož mrtvih, 21 častnikov ia 123 mož ranjenih, 18 mož pa so izgubili. Koliko mrtvih in ranjencev imajo Buri, to pot Angleži ne vedo, kar je sila čudno. Pač pa poročajo, da so ujeli 40 Burov. General Methuen je naznanil v London: »Sovražnik se je boril pogumno in spretno. Ako bi ga bil zgrabil pozneje, bi bile moje izgube mnogo težje." To se bere kakor nekako opravičenje, česar bi pri »popolni" zmagi menda ne bilo treba. Methuen naznanja tudi, da je vzel Barom več konj, goveje živine in uničil bojnega materiala. Čemu uničil? In celo bojni material, katerega Angleži vendar rabijo, a težko dobe! (teST Dalje v prilogi. "SJ Priloga »Slovenskemu Narodu" St 271. dne 25. novembra 1899. Buri so vzeli — poroča Methuen — večji del ranjencev in mrtvecev seboj... s čim neki, če jim je Methuen pobral konje in živino? Zdi se, da je bila bitka pri Bel-montu le večja praska, v kateri pa je mali oddelek Buro v zadal Angležem hudo izgubo, potem pa se — po svoji navadi — umaknil premoči pred Kimberlev, kjer je ostal večji del njihovega vojaštva. Dopisi. Z Goriškega, 23. novembra. (Epilog k občnemu zboru učiteljske zaveze avstrijskega uči-t e 1 j s t v a.) Po občnem zboru zaveze avstrijskega učiteljstva na Dunaju je šla deputacija učiteljstva k voditelju naučnega ministrstva dr. Hartlu ter ga prosila, naj se potegne za to, da se avstrijskemu uči-teljstvu plače povišajo, kajti učiteljstvo zaman pričakuje že 30 let, da se uveljavi št, 55 državne šolske postave, ki pravi, da plače naj bodo take, da bode lahko živel vsak učitelj z družino brez postranskih dohodkov. Ta pojav je tudi nas slovenske učitelje razveselil, in osvedočeni smo, da prej ali slej mora priti do povišanja plač v tem zmislu. Zakaj bi neki učiteljstvo živelo od drobtincev, dočim so se povišale plače uradnikom, častnikom, slugam, finan-carjem, železniškim uradnikom in tej stroki pripadajočemu osebju itd.? Iz tega povi Sanja sledi, da država rabi svoje uradnike, častnike in drugo osobje; zato jim je tudi dohodke povišalo. Država pa rabi tudi nas učitelje, kateri prav za prav postavljamo temelj omike narodom. Po bitki pri Kraljevem gradcu se je pisalo,^ da so pruski učitelji premagali Avstrijo in* to je tudi res, kajti kjer je šolstvo dobro urejeno, tam je tudi vojaštvo na višjem klinu omike, ker „Wissen ist Macht" velja na vse strani. Učiteljstvo ni nič manj važno, nego je uradništvo in častništvo, in države, ki zanemarjajo učiteljstvo, stoje na nižji stopinji veljavnosti, četudi miljone potrošajo za vojaštvo, kanone in puške in za uradništvo. Učiteljstvo ne zahteva več, nego to, da se mu da plača najnižjega uradniškega razreda, potem ko je dostalo izpit učiteljske sposobnosti. Dokler se pa ta izpit ne izvrši, naj učitelj dobiva 600 gld. letne plače. Ta zahteva je popolnoma pravična in se da s znanstvenega in statističnega stališča podkrepiti Znano je, da je večina nižjih uradnikov — davčnih in sodnih — XI., X. in IX. razreda, izvzemši juristov ali konceptnih uradnikov, ki niso toliko let študirali nego velika večina učiteljstva, in vendar kakšna gorostasna razlika v dohodkih!? Iz statističnih podatkov je razvidno, da se nahajajo v nižjih razredih uradniki, ki niso več nego ljudsko šolo dokončali. In teh je v Avstriji — čujte in strmite '. — 47 50, to je 2 5 % Tedaj 4 7 5 0 uradnikov v Avstriji ni dokončalo več nego ljudsko šolo. Od teh odpada 2537 na XI., 1418 na X. in 2 64 na IX razred. Poleg tega jih je še 61 v VIII, 2 6 vVII in 1 celo v VI. razredu (kot polkovnik, višji sodni svetnik, namestn svetnik ali deželni šolski nadzornik.) Mi ne zavidamo teh uradnikov, ampak jim želimo še večjih dohodkov ; vendar pa vprašamo: ali je še pravica na svetu, da se tako godi? Ali je to pravično, da mi, napram našim Študijam, dobivamo še manjše plače nego sluge. V K . . . . ima prvi sodni sluga 700 gld. letne plače, a poleg tega ima še druge dohodke. In on je bil žandar (ne postaje-vodja). Pri nas pa ima učitelj I. vrste 600 gld. plače. Ali je služba ljudskega odgojitelja morda kaj manj važna nego je ona uradnega sluge, zapornega stražarja e tutti quanti? Horribile dictu! Res gorostasno! Pa kaj še to, a še najsramotilnejše je, da imajo uradni sluge v Avstriji večje plače nego učitelji. V dokaz sledeče: Začetna plača uradnega sluge je 480 do 600 gld., a plača državnega policaja 540 gld. Poleg tega dobivajo oni uradno obleko. Kaj pa ima učiteljstvo? 400, 500 in 600 gld. letnega plačila. Ali ni to škandal? — In še celo na Češkem, kjer je učiteljstvo najbolje plačano, najdemo, da ima pod-učitelj 120 do 240 gld. manj plače, nego uradni sluga. Začetna plača velike večine avstrijskega učiteljstva (in teh je na tisoče) znaša manj, nego je ona uradnih slug. Ali je to humanno? Ne, to ni pravično. Vsled pojavljajoče se draginje in vsled drugih vzrokov so se uradnikom in drugim plače povišale. Kar je bilo umestno za uradnike, častnike in sluge, to mora biti tudi za nas učitelje. Mi se ne moremo in ne smemo drugače oblačiti, kakor oni. Mi moramo prav tako živeti in družino rediti kakor oni. Kar je za enega pravo, naj bode tudi za drugega. Zato prosimo in zahtevamo, da se nam daje take plače, kakor sem zgoraj označil. Vidim, da mnogi so temu protivni. Pravijo, kam pojdemo po denar? Mi pa odgovarjamo: Ali se je pri povišanju plač uradnikov tudi tako rekalo ? Ne! Tedaj tudi pri nas niso taka vpra sanja opravičena, ker smo še sedaj slabeje plačani, nego so bili oni prej. Ker so imeli denar za uradnike, častnike, sluge itd., morajo imeti tudi za nas — odgojitelje narodov. Da pa ne bodo deželne doklade previsoke, naj država v to pripomore, da se učiteljsko vprašanje ugodno reši tem, da država žrtvuje v to namero 33% za šolske stroške. Ako se to zgodi, bodo ponehale pritožbe raznih kronovin, da so deželne doklade ali naklade previsoke. To bi tudi pospeševalo k boljšemu stanju šolstva, kakor je to razvidno iz raznih kronovin Nemčije. Tam nahajamo take doklade. Nujna zadeva je tedaj ta, da se to učiteljsko vprašanje glede povišanja plač reši v deželnih zborih in tudi v državnem zboru Državni zbor naj deluje v to, da se označeni § 55 uveljavi v omenjenem smislu. Državni zbor naj na loži namestnikom in deželnim predsedni kom delovati v to, da se to točko položi na dnevni red bodočega zasedanja deželnih zborov. Gospod vodja naučnega ministrstva, dr. pl. Hartelje obljubil, da se bode delovalo v ta namen. Vederemo. — In zakaj bi so ne, ako se pomisli, da v vsem se višajo cene raznih potrebščin. Meso je vedno dražje; sladkor je v ceni poskočil ; stanovanja so draga itd. Tedaj kličemo me-rodajnim krogom: Pomagajte uči-teljstvu! Vsem ste že plače povišali, dajte še učiteljstvu, kar mu gre po pravici. — Od vojaškega poročnika do feldmaršallajtnanta so se plače povišale za 240 do 1500 gld. Samo mi učitelji smo od tega povišanja izključeni. To ne sme biti. Tudi za nas mora priti vstajenja dan. Premislite, da je že Luter pisal: „ D e n Lehrer kann man nimmer ge-nug lohnen und mit Geld be-zahlen". Sočanski. Iz Trnovega pri II. Bistrici, 22. novembra. V nedeljo dne 19. t. m. se je zopet repenčil raz lece naš bledolični kaplan Rudolf, zabavljal je tudi na „Slov. Narod" in „Rodoljuba". Po njegovem nezmotljivem mnenju so vsi tisti, ki take časopise berejo, farizeji in židje, posebno pa oni, ki takšne liste razpcsojujejo. Veselji je bilo gledati našega kaplančka, kako je telovadil na leci in tolkel ob njo Ne vemo, ali iz „svete jeze" ali pa je bil blazinasti rob lece tako prašen. Navduševal je ljudstvo kot pravi pastir trnovske cerkve, naj se vzdigne na nas „brezbožnike", »krivo-verce" in naše časopisje, in naj tako pokaže ljubezen do sv. katoliške cerkve. Včasih se je učilo bližnjega ljubiti kakor samega sebe, ali po novi veri kranjskih kaplančkov je to strogo prepovedano. Smemo Vas pa vprašati, preljubi naš Rudi, kdo pa je večji prijatelj Židom in farizejem, kakor pa ravno Vi? Ali niste naročili za trnovsko konsumno društvo 5000 razglednic pri nemško-židovski firmi Weiss & Drei-kurs na Dunaju za katoliško ljudstvo? Ali ne dobivate večji del oblačilnega blaga od zidov za ubogo naše katoliško ljudstvo? Oh, ubogi kmet, kdaj se boš streznil? — Nadalje se Vas predrznemo vprašati, čemu toliko zidarite? Ugibljamo in ugibljamo, čemu tolika palača, pa mislimo, da smo jo zadeli. To bode gotovo kakov zavod, kar pričajo tiste celice v Vaši še ne dodelani palači. Te celice mislimo, da bodo za razrede. Torej gotovo bode zavod za trnovsko-bistriške hudobneže, kateri Vam pozno v noč nagajajo, kadar se vračate domov, saj veste od kod. Nekaj časa sem ste tako razburjeni, da ae je bati kake katastrofe. Ker bi pa bila velika nesreča za nas, ako bi Vas izgpbili, bi bilo dobro, ko bi Vas preiskal kak zdravnik. Oh, jeza, jeza, kako ti glodaš človeka! Zakaj ne bi bolj mirno živeli, kakor na primer Vaš kolega, gosp. Oranič. Torej potolažite se in ubogajte naš nasvet, pa Vam bo bolje —• Dnevne vesti V Ljubljani, 25. novembra. — Pojasnilo dr. Rvbara. Na shodu pol. društva .Edinost" v Rojanu je gosp. dr. Rybaf bil vprašan, če misli kaj odgovoriti na pripomnje, katere smo povodom njegovega govora v Skednju zapisali. Glasom »Edinosti" je gosp. dr Rybaf na to interpelacijo odgovoril takole: »To je težavno vprašanje. Bil sem namreč tako nepreviden, da sem na zadnjem shodu izrekel željo, naj bi se stranke na Kranjskem in Goriškem ne prepirale med seboj, ker to ne škodi samo njim, ampak Slovencem ob mejah sploh, na Primorskem, Štajarskem in Koroškem. Že »Edinost" me je glede tega vprašanja pozivala, in nekako, rekel bi, izzivala, naj odgovorim »Slov. Narodu". Konstatujem le, da nisem nikogar in nobene stranke specielno označil kakor krivca. Omejil sem se na to, da sem na sploh obsodil ta nesrečni prepir. Odgovarjal pa ne bom. Kar se tiče moje skromne osebe, se mi zdi stvar premalenkostna; in potem vem tudi, da bi se svojim odgovorom ne spreobrnd nikogar." — — Kakor se vidi iz tega pojasnila, je gosp. dr. Rybaf popolnoma zgrešil, kaj smo mu takrat zamerili Ko bi bil on izrekel željo, naj neha razpor na Kranjskem in na Goriškem, bi mu ne bili ugovarjali. To je njegova pravica, katere mu ne bomo kratili. Zamerili pa smo mu njegove dvome, če imamo sploh kako prepričanje in zlasti smo mu zamerili njegovo do cela neosnovano očitanje, »da se ti ljudje borijo bolj za lastni interes", za »svojo osebno korist". To žaljenje je toliko večje, ker vender vsakdo ve, da omagujemo pod narodnimi bremeni in da nam boj za naše ideale nalaga pač velikih žrtev, osebnih koristij pa ne prinaša nikomur izmed nas. — Iz klerikalnih konsumnih društev. Kaplan Peter Hauptman v Starem trgu se kar ne more potolažiti, da je okr glavarstvo vzelo njegovemu konsumnemu društvu koncesijo za točenje vina in žganja. Posebno za žganje mu je hudo. Kadar so ljudje žganja pijani, tedaj zamore tako spreten mož, kakor je starotrški Peter, ž njimi vse narediti, kar hoče- Zato pa hoče Peter Hauptman poskusiti vsa sredstva, da si pridobi vnovič koncesijo. Pri dež. vladi nima dosti upanja, da kaj opravi. Tako se vsaj sodi po njegovih izrekih o baronu Heinu in njegovih svetovalcih, ki so pri starotrškem kaplanu v največji nemilosti-Vse njegovo upanje se obrača do ministrstva, a pričakujemo, da tudi tam ne najde po. sluha. Za vse slučajnosti pa hoče tudi Hauptmannova požrtvovalna prijateljica , lastnica hiše, kjer je nastanjeno konsumno društvo, prositi za koncesijo. Ako bi jo dobila, bi zopet nastale prejšnje razmere. — V Horjulu sta župnik Bohinec in njegov svedre Stanonik izumila izvrsten načrt. Zahtevala sta, naj vsi trgovci svoje potrebščine kupujejo v konsumnem društvu, ne več pri veletržcih. a pogorela sta s tem predlogom, četudi sta ga podpirala s trditvijo, da bo vseh ljubljanskih veletržcev konec, kakor hitro se osnuje centralna zadruga — Na Igu hoče kaplan dr. Mauring razširiti konsumno društvo in sicer tako, bo prodajalo tudi manufakturno blago in železnino. — V Tomišlju vladajo posebno lepe razmere. Ondotno konsumno društvo stoji pod komando beneficijata Knifica. To društvo izvršuje že cele mesece gostilni-čarsko obrt prav sistematično. Točilo je vino udom in neudom, a ga ni v zapečatenih steklenicah oddajalo, nego ga sproti točilo kakor vsak gostilničar in to v društvenih prostorih. In noben orožnik ni tega videl, nobeno oblastvo se za to ni zmenilo. Predno je bil uveden novi sladkorni d avek, si je društvo omislilo precejšnjo množino sladkorja in ga skrilo pri nekem odborniku. Finančna oblast je bila tako opeharjena za davek. Beneficijat Knific, ki je duša društva, dela tudi z lece reklamo za društvo. Z lece hvali pšenico in zelje, sladkor in cikorijo, ki se dobiva v društvu, tako da bi tega noben žid bolje ne mogel. Prav kakor tisti kričači, ki stoje pred komedijami in vabijo ljudi notri. Tak du-hovnik-kramar mora pač zatreti vsak verski čut in izgubiti vse spoštovanje. Pa le naprej tako. Veter sejete, želi pa boste vihar! — Gasilno društvo in „Slovenac". .Slovenec" ae repenči v včerajšnji številki nad ljubljanskim gasilnim društvom in .Mestnim domom", češ, čemu priredi gasilno društvo božičnico v .Narodnem domu* in ne v .Mestnem domu". V tolažbo .Slovencu" bodi povedano, da gasilno društvo ničesar ne ve o božičnici v »Narodnem domu", pač pa že pripravlja za božičnico v »Mestnem domu" v veliki dvorani. Proč roke od gasilnega društva, je pisal svoje dni »Slovenec", a danes mu že nekaj pred-baciva, o čemer ničesar niti gasilno društvo, niti »Slovenec" ne ve. — Goriški deželni zbor. Desna roka tržaškega namestnika, namestniški svetnik Schvvarz, se je dne 18. t. m. mudil v Ajdovščini. Pri tej priliki je povedal, da so svetovali namestniku, naj se razpusti deželni zbor goriški in naj se razpišejo nove volitve. To je tudi najpametnejše, kar bi se moglo storiti. Na jedni strani bi bil s tem narejen konec neplodni abstinenčni politiki, na drugi pa bi imeli volilci priliko, da iz-reko odločilno besedo v goriškem razporu. — Bojkotiranje slovenskih trgovcev na Goriškem je napovedal ultraklerikalni »Primorski List", seveda samo tistim, ki hodijo svojo pot, ki so se oklenili „Trgov-skega in obrtnega društva", in ki v političnem življenju postopajo po svojem pre-pričauju in ne po komandi kaplana Der-mastje. Tako se je začelo tudi pri nas na Kranjskem. Najprej so klerikalci napredne trgovce in obrtnike bojkotirali, in ker to solidnemu trgovstvu ni nič škodovalo, so začeli s konsumnimi društvi. .Soča" kliče .Primorskemu Listu": »Le pričnite bojkot, ali Vi boste potem prvi, ki boste sistematično bojkotovani po radikalnem vzorcu in kmalu mine Vam vse veselje do takega nečednega rokodelstva . . . Tirajte boj do skrajnosti celo na gospodarskem polju, boste ga torej imeli .... če bi imeli končati tudi s krvavimi glavami". Končno omenjamo, da po »Primorskem Listu" na Goriškem ne gre le za osebe, nego za načela, in da je krog »Soče" zbrana stranka liberalna. — Tržaške deželnozborske in občinske volitve, se bodo vršile v prvem četrtletju leta 1900. Pri teh volitvah utegnejo Slovenci igrati važno ulogo. Tržaški Lahi so namreč razdeljeni na štiri stranke, ki nastopijo vse s posebnimi kandidati. Če se to zgodi, bodo bržčas Slovani odločevali v III. in v IV. razredu. — Izpred celjskega sodišča. Celjska policija je tožila gg pravnika Ignacija Založnika in Emila Kolarja, češ, da sta jo razžalila. Prvo sodišče je oba obtoženca oprostilo, proti čemur se je pritož-l državni pravdnik. Toda druga instanca je spoznala ničevnost te pritožbe in je potrdila oprostilno razsodbo prvega sodišča. — Namenoma ali slučajno? Učitelj g. Voglar je prišel na celjsko okoliško šolo dne 15. septembra, a niti po dveh mesecih mu šolska oblast ni naznanila, če dobi kaj plače, ali če je ne dobi nič. Mož mora na svoje stroške živeti! Ravno taka se je zgodila g. Gostinčarju Pred tremi meseci ga je šolska oblast suspendirala, ker je z revolverjem branil svoje življenje. Okrajni šolski svet mu je za čas suspendiranja dovolil samo dve tretjini plače, a gospod Go-stinčar še do danes ni prejel nobenega krajcarja — Jezikovno vsposobljen uradnik je pač preiskovalni sodnik pri rogaškem okr. sodišču. Isti ne zna zadostno ne slovenščine ne nemščine. Opraviti ima izključno le s Slovenci, ker druge narodnosti v rogaškem okraju ni. Ljudje se vkljub sodniški avtoriteti ne morejo smeh i vzdržati, če govori ta sodnik z njimi. Tako pripovedujejo, da je imel nedavno veliko strank v sobi ter je» postajalo pretesno. Zaradi tega je zaklical prisotnikom: »Napravite trg, trg hočem imeti!" Seveda ga ni nikdo razumel, kajti mož je prestavil nemški »Platz" v — trg! Zakaj ne — sejmišče ? — Občinske volitve v Gradcu. Pri včerajšnji ožji volitvi III. razredu mej nemškimi nacionalci in mej socialnimi demokrati so bili izvoljeni trije nacionalci in dva socialna demokrata. Nacionalci so zrna gali samo s pomočjo tacih volilcev, ki ne pripadajo njihovi stranki. — Večer društva „Pravnika" bo v .Narodnem domu" v pondeljek, dne 27. t. m. zvečer cb 8 uri in sicer v sobi pritlično na levo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Olaabena Matica. V koncertu, v nedeljo, dne 3. decembra izvajal bode pevski zbor poleg dragih točk tudi veleza-nimive, originalne in mojstrsko se- stavljene srbsko-makedonske narodne pesmi, katere so pred nekaj leti pod vodstvom belgradskega profesorja Mokranjača v Carigradu in na Ruskem največji uspeh dosegle. Natančneji program priobčimo o prihodnjem tednu. — Sokolov Miklavžev večer se bode letos praznoval s posebnim sceničnim sijajem. Iz prijaznosti bodo sodelovali hrvatski tamburaši z bogatim vsporedom, za pevski del pa je društvo naprosilo bratsko društvo »Slavca". Kdaj se bode vršil za danes namenjeni, a preloženi „jour-foce", se bode naznanilo ob svojem času. — Členi kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana" poživljajo se tem potom, da se v prav mnogobrojnem številu udeleže da našnjega zabavnega večera kolesarskega društva „Ilirija" pri Virantu. Odbor. — Kolesarske godbe današnji nastop pri „Virantu" ima naslednji vspored: V. Parma: „Rokovnjači", koračnica; V.Parma: „Pozdrav Gorenskej", valček; Labitzkij: „Sen planšarice", idila, duet za gosli; I. Skorpik: „Dame volijo", polka franc.; Strauss: „Paulina", gavota; smetana: »Prodana nevesta", koračnica. Členi narodnih kolesarskih društev in sploh prijatelji godbe blagovolijo se tega zabavnega večera v obilnem številu udeležiti. — Koncert bolonješkega kvarteta v filharmonični dvorani je bil prilično dobro obiskan in so imeli prijatelji komorne glasbe zares izreden glasben užitek. Glavna prednost tega kvarteta je neka skromna, a vender samozavestna eleganca, s katero nastopa, nežno, poetično prednašanje in izredna miloba, s katero očaruje slušalce. Na burno odobravanje morali so ponavljati dve točki, namreč eno Brahmsovo (romanco) in pa divno izvedeni »Presto" iz Bethove-novega Cis mol kvarteta. Od tu odpeljali so se umetniki v Zagreb in pozneje nastopijo na Dunaji. — Iz Št. Lenarta pri Škofjiloki se nam piše 24. t. m.: Včeraj smo pokopali č. g. Janeza Vavpotiča, tukajšnjega administratorja. Pokojnik je bil bela vrana med sedanjo kranjsko duhovščino. Živel je le cerkvi, za politiko pa se ni pečal. Bil je velik dobrotnik revežev ter je bil ves čas svojega življenja blag in plemenit mož, pri tem pa najboljši narodnjak. Vtikanje duhovščine v posvetna vprašanja in njeno razpihovanje političnih strastij je večkrat ostro obsojal. Pogreb je bil velikanski. Udeležila se ga je vsa fara. Malokdo je ostal doma za varuha. Prišlo je tudi 16 duhovnikov, zastopstvo učiteljstva in — ker je bil pokojnik sam lovec — tudi lovcev. Naj počiva v miru vzorni slovenski duhovnik! — Iz akademičnega tehn. društva „Triglav" v Gradcu smo prejeli naslednje pismo: Prosimo prav uljudno, da bi blagovolili popraviti notico »Predrznost kranj sko-nemških kulturonoscev v Gradcu" v št. 266 Vašega cenjenega lista v toliko, da ni res, da bi nas bili sprejeli »Karniolci" s pretenjem palic in divjim krikom; takisto ni res, da bi se bil vnel hud pretep, ako bi ne bila posegla vmes policija. Kons tato vati nam je, da cel dogodek ni bil takšen, kakor ga je nasMkal gospod dopisnik, in da ni imela policija nobenega vzroka intervenirati in bi v nasprotnem slučaju tudi ne mogla, ker je v obče niti blizu ni bilo. — Celovec napreduje! Celovec je dobil avtomatične napravo, ki toči žganj ar-jem kar na ulici »žgočo kapljico". Le par krajcarjev je treh a vreči v avtomat, in žganj ar si »priveze svojo dušo". — ,,Dol. pevsko društvo" priredi s sodelovanjem moškega zbora »Glasbene Matice", dne 25. novembra t. 1. v Narodni čitalnici v Novem mestu koncert s plesom. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstop je brezplačen članom narodnih društev v Novem mestu, drugim 1 gld. za osebo. — Požar na Dobrovi. Sodna preiskava, začeta proti Ivanu Tomšiču, ki je bil obdolžen, da je na Dobrovi 18. t. m. zanetil požar, se je ustavila in je Tomšič izpuščen iz zapora, ker se je izkazala njegova nedolžnost. — Denar in zlati prstan v Ljubljanici. Adolf Unger, vrtnarski vajenec pri g. Alojziju Korsiki, je ukradel svojemu gospodarju denarnico z 60 gold. Denarnico je vrgel v peč, denar pa si je pridržal. Kor-sika je mislil, da je denar izgubil. Ko pa je začel vajenec potratno živeti in si je napravil raznih stvari, se je sumilo, da je vajenec Unger denar ukradel. In res je našel gospodar v Unger je vi omari „šparovec", v katerem je bilo še 38 gld. in pa jeden star papirnat goldinar, katerega je tudi imel v ukradeni denarnici. Drug denar je bil vajenec že zapravil. Kupil si je bil več razglednic in pa dva zlata prstana, katera je danes zjutraj, ko je že slutil, da so mu na sledu zaradi tatvine, vrgel v Ljubljanico. Tudi denarnico, ki jo je bil kupil za ukradeni denar, in nekaj denarja, je zagnal v Ljubljanico. Adolfa Ungerja so prijeli in zaprli. — Ogenj. Danes ponoči okoli pol 3. ure je opazil policijski stražnik Vrečar, da se kadi skozi zaprta vrata Klopčičeve pro-dajalnice v Prešernovih ulicah. Poklicala se je požarna bramba in obvestil imetnik pro-dajalnice urar Janko Klopčič. Ko so odprli vrata, so takoj opazili, da je ogenj v kleti, v kateri je bilo nekaj slame, papirja, drv in zabojev. Ogenj je nastal, ker se je bil vnel zaboj, v katerega je bil Klopčičev učenec spravil pepel in žerjavico. Lahko bi se bila velika škoda naredila, če bi se ne bil ogenj opazil in pogasil. Iz kleti bi bil lahko ogenj prišel v prodajalnico, ker bi se bile vnele lesene stopnice, ki peljejo iz prodajalnice v klet. V prodajalnici pa ima Janko Klopčič mnogo ur in precijoz. — Prepoden tat. Policijski stražnik, ki je šel ponoči po svojem obhodu po Blei-\veisovi cesti mimo Kolizeja, je slišal, da je nekdo na dvorišču odpiral drvarnico. Stražnik je šel na dvorišče in dobil pred drvarnicami nekega neznanega človeka, ki se je takoj spustil v beg, ko je zagledal stražnika. Stražnik je tekel za njim, pa ga ni dohitel. Tat je bil že vzel iz drvarnice, tam spravljeno konjsko odejo, katero pa je med begom vrgel stran. — Razpisane službe. Drugo mesto učitelja na dvorazrednioi v Komendi-Šent. Peter. Prošnje se imajo vposlati do 30. nov. 1899 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku. — V tukajšnjem šolskem okraju je popolniti naslednji mesti: 1) drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Dobrovi; 2) drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Tomišlju. Prošnje do 30. nov. t. 1. na c. kr. okrajni svet za okolico ljubljansko. — Pri c. kr. okrožnom sodišču v Ljubnem je popolniti mesto kancelijskega predstojnika. Prošnje do 1. dec. 1899 c. kr. okrožnemu sodiškemu prezidiju v Ljubnem. — Na jednorazrednici v Kolovratu pri Zagorju mesto učitelja. Prošnje do 15. dec. 1899 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Litiji. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kozjem mesto sluge. Prošnje do 19 dec. 1899 c. kr. okrožnemu sodiškemu prezidiju v Celju. * Salisburv — bolan. Angleški ministrski vodja in zunanji minister, lord Salisburv je zbolel na hudi influenci. Ker je imel že lani isto bolezen, se Angleži sedaj jako bojč, da jim Salisburv umre, kar bi bila zanje menda prava katastrofa. Boje S6 tudi, da Salisburv odloži svoje portfelje in se odtegne politiki, ker je ne le radi bolezni, nego tudi radi smrti svoje žene baje jako potrt. * Kdo govori indijski jezik? Poročali smo, da je v dunajski javni bolnišnici dekle, katerega ne razume nihče. Poklicali so k njej že najrazličnejše jezikoslovce, a nihče ni mogel spoznati iz njenih besed in pisanj, odkod je in kako je došla v Požun, kjer so jo našli nezavestno na ulici. Kar pa se ni posrečilo vsem učenjaškim dunajskim profesorjem, to je dognal postrešček Horak, ki je služil v francoski tuji legiji. Horak je govoril z deklico, ki mu je povedala, da ji je ime Djenke Chochem, rojena v Pendžabu, distrikt Svrmur. Govori indijski in daho-mejski jezik. Nekdo jo je šiloma odvedel in potovala je vsaj 30 dnij. Obleko in ves zlati lišp ji je ropar vzel in jo končno zapustil. * Otroka odvedla je neznana elegantno, sivo oblečena dama dekli Kienzl v Brnu. Dekla je imela dve leti starega, lepega dečka, ki pa ji je delal le skrbi in stroške. Zato je objavila v listih ponudbo, da izroči sina poštenim ljudem, ako ga sprejmo za svojega. 15. t. m. je prišla neznana dama in hotela sina dekle Kienzl. Rekla je, da se piše Novak in da stanuje na Franc-Jožefovi cesti št 94. Dekla ji je rekla, da je sin pri njenem bratu. Dama je šla tja in vzela sina. Ko je prišla mati otrokova v hišo, kjer naj bi stanovala gospa Novak, so ji ljudje tam povedali, da gospe Novak sploh ne poznajo v hiši. Dama je izginila z otrokom brez sledu iz Brna, in mati ae sedaj strašno kesa, da je dala sina neznanki. * Papa, poglej me še enkrat:" Profesor Jens Weile, doslej profesor na vseučilišču v Florenci, je bil imenovan profesorjem na vojni šoli v Livornu. Predno je odšel v Livorno, je prišel v Berolin obiskat ženo, hčerko in svakinjo, znano tragedinjo Marijo Barkanv. Po obedu, ki je minil prav veselo, se je profesor Weile poslovil in čel doli po stopnjicah, da se s kočijo odpelje na kolodvor. Ko je bil že pod stopnjicami, je zaklicala njegova hčerka: »Papa, poglej me še enkrat!" Smehljaje se je obrnil oče po svoji hčerki, a se hipoma zgrudil — mrtev. Zadela ga je kap. Star je bil šele 40 let. * Pol funta čokolade je dobil vsak angleški vojak, ki je šel v Južno Afriko proti Burom. Čokolado je dala vojakom kraljica Viktorija. Listi si usojajo dvomiti da bi bilo to kraljičino darilo umestno. Angleški vojaki bi bili imeli gotovo rajši kos mesa več, kajti mesa jim ni nikdar preveč. Razen tega pa čokolada baje tudi ne more dobro vplivati na razvoj vojne Čokolada namreč ne žene naprej, nego — zadržuje in zapira! Nevarnost je torej, da bodo čokolado zobajoči angleški vojaki le še bolj počasi prodirali proti Burom! * Mornarji, ki jedo lastne tovariše. Ko se je potopila norveška ladija „Drot", je moralo moštvo prestati strašne ure. Od 18 mož jih je ostalo končno le dvoje! Norveški pomorščak Tomasson se je vrnil pred kratkim iz Amerike v Stavanger ter je ondi pripovedoval sledeče: Ladijo j e presenetil vihar pri Floridi ter jo metal sem ter tja, da je bila končno docela razbita. Deset pomorščakov je vrglo valovje v morje, kjer so utonili. Ostalo je na ladiji le še 8 mož. Nekega jutra se je ladija razklala, na enem delu sta bila dva, na drugem pa je bilo 6 mož, med temi Tomasson. Grozni orkan je nosil kosa ladije po morju, sem ter tja, nesrečniki pa so trpeli grozno lakoto, žejo in nepopisen mraz. Nekateri so bili tudi težko ranjeni. Ko je bila sila najhujša, je predlagal nemški pomorščak, naj se srečka, kdo se mora žrtvovati. Spočetka so protestirali vsi, ko pa so stradali še nadaljne štiri dni. so sklenili starejši, da morata mlajša, Tomasson in tisti nemški pomorščak, srečkati med seboj. In zadela je usoda nemškega pomorščaka. Prvi je predlagal, naj enega izmej sebe pojedo, in prav njega je zadela prvega usoda! Tovariši so ga ubili in ga snedli. Kri njegovo so pili za žejo. Tako so prebili zopet nekaj dnij. V tem sta umrla dva pomorščaka. Vrgli so jih v morje in morski volkovi so jih hlastno požrli. Z ostanki nemškega pomorščaka so uje1! nekaj črnih neokusnih rib, s katerimi so se preživeli par dnij. Med temi dnevi so videli nesrečniki nekaj ladij, ki pa njih niso zapazile. Tomasson je povedal, da nesrečniki med saboj skoraj ničesar niso govorili, nego gledali preko morja in molili. Končno sta ostala le še dva moža. katera je rešila angleška ladija in jih prepeljala v Ameriko. V Carlestonu sta ležala dolgo v bolnišnici, od ondot se je Tomasson vrnil domov. Književnost. — Der Siiden. Organ fiir die politi-schen, culturellen und vvirtschaftlichen In-teressen der Kroaten un l Slovenen. V zadnji štev. je sledeča vsebina: Ein Wort in eigener Sache. — Zara und die Regie-rung. — Deutsch oder Russisch? — Mit-theilungen. — Aus der Heimat — Allerlei. — Volksvvirtschaft. Naročnina za vse leto znaša 4 gld., za pol leta 2 gld. Naroča se: Wien, Plankengasse 4. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 25. novembra. Po dolgem času se je včeraj zopet sešla parlamentarna komisija desnice. Udeležilo se je seje 37 poslancev. En gel je rekel, da so Cehi sprožili to sejo, ker je potrebno, da se pojasni razmerje mej češkim klubom in mej diugimi desničarskimi strankami. Cehi nečejo desnice razbiti, ali politične alijance imajo samo tedaj vrednost, če ojaču-jejo posamezne dele, ne pa če jih slabe. Engel je zaključil z izjavo, da so Cehi pripravljeni na najbrezobzirnejšo opozicijo. Posamezni zastopniki družin strank mej njimi tudi dr. Kathrein, so izjavili na to, da imajo resno voljo, ohraniti desnico in podpirati Cehe. Slovenski poslanci so izrazili svoje ogorčenje, da je bil VVurmser imenovan predsednikom okr. sodišča v Celja in izjavili, da vsled tega zahtevajo amoviranje pravosodnega ministra Kindingerja. Povedali so, da so pri vladi zahtevali, naj se imenuje za mesto celjskega predsednika katerikoli Nemec, dasi je v okraju 95°/0 Slovencev, samo Wurm-ser ne in vlada je prav nalašč imenovala tega. Razprava se bo v pondeljek nadaljevala. Dunaj 25. novembra. 0 uspehu poskusov, pregovoriti češke poslance, naj opuste obstrukcijo, še ni ničesar znano. Cehi še niso formulirali konkretnih zahtev, nego so le v obče zahtevali osebne in stvarne satisfakcije. Engel je v včerajšnjem pogovoru s K<">r-berjem pojasnil položaj. Palffv je Kor-berju rekel, da se zgodi katastrofa, če se ne doseže porazumljenje. Vlada je baje ponudila Čehom, da predloži v ponedeljek samo jeden paragraf, obsegajoč zakonski načrt, s katerim se za češko okraje uvede češki notranji uradni jezik ako Čehi za to opustijo obstrukcijo. Dunaj 25. novembra. Poročila nem ških listov, da se namerava skleniti kompromis v tem smislu, da bi Čehi omogočili odobrenje zakonov o kvoti in o razdelitvi užitnin, na kar bi Clary odstopil in bi se budgetni provizorij dovolil drugemu ministrstvu, so izmišljena. Dunaj 25. novembra. Razen poljskih opozicionalnih poslancev so tudi srbski poslanec Baljak in dalmatinski pravaši Biankini, Trumbić in Peric dali Čehom za slučaj obstrukcije svojo glasove na razpolaganje. Gradec 25. novembra. Mej nekim slovenskim akademikom in nekim nemškim buršem je bil dvoboj na samokrese. Buršu sta bili prestreljeni obe nogi. Berolin 25. novembra. Poročila iz privatnih virov javljajo, da general Me-thuen pri Belmontu ni premagal Burov. ampak je bil sam premagan in se je moral z bojišča umakniti do reke Oranje. London 25. novembra. General Joubert je zasedel obližje Pietermaritz-burga. London 25. novembra. Reuter javlja, da je položaj Angležev v Mafe-kingu skrajno neugoden. Buri bombardirajo mesto. Vojaštvo v obleganem mestu je skrito v podzemskih prostorih, vsled česar so zdravstvene razmere prav nepovoljne. London 25. novembra. „ Times -javlja, da je Pretorija vsa utrjena. Buri računajo, da bo vojna trajala pet do šest mesecev in da se v tem času po-laste cele južne Afrike. London 25. novembra. Generalni guverner Milner je izdal oklic, v katerem izjavlja v imeni angleške vlado da vlada Holandcem v Kaplandiji ne misli prikrajšati njihovih državljanskih pravic, kakor se razglaša, nego da bo strogo spoštovala svobodo in avtonomijo. Darila. Uredništvu našega Iistaje poslala Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Poldi Pianova, učiteljica je nabrala 13 K 26 vin . povodom slavljeaja 401etnice učiteljevanja tt. .). yidica, nadučitelja v Št. Pavlu v Savinjski dolini. Živela rodoljubna nabiralka in vsi darovalci in darovalke ! Listnica upravništva. Dr. Rado Frlan, Berolin: Gospića Vrhunčeva je sedaj angažirana v Breslavi, gosp. Pogačnik-Naval pa na Dunaju, tako da sedaj ni nobeden naSih rojakov v Berolinu. Srčen pozdrav iz domovine! Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganj«' in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI., c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost no pošiljati. 2 (59-6)1 Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije, javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljšo teh sredstev je že 30 let znani in sploSno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v družin lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Ker vpliva reja v zgodnji otroBki starosti na razvitek in obliko človeškega organizma najbolj, je dolžnost vseh starišev, ki morajo svoje otroke rediti iz kakega koli vzroka umetno, da gledajo z največjo pazljivostjo pri izbiranju redil-nega sredstva. Med v trgovini se nahajajočimi redilnimi mokami zadostuje Kufekejevamoka za otroke najbolj vsem znanstvenim zahtevam, kakor se priznava od najslovitejših avtoritet. Ima. zmešana z mlekom, redilno vrednost, se najlažje prebavlja, in je kuhana le na vodi, izborno sredstvo proti črevesnemu kataru, kojega tudi, če je že zastaran, se odstrani v največjih slučajih z vporabo Kufekejeve juhe. Da se res odlikuje Ku-fekejeva moka za otroke z zgoraj navedenimi prednostmi, dokazuje ne le to, da se jo priporoča po tisočih zdravnikov za otroke ter praktičnih zdravnikov, ampak rabi se jo tudi skoraj trajno v vseh otroških bolnicah Avstro-Ogrske, Nemčije itd. Mej prvimi je omeniti: Prvo otroško bolnico pri sv. Ani, Karolinško otroško bolnico, otroško bolnico Leopoldovega mesta, vse na Dunaju; nadalje Anino otroško bolnico v Gradcu, Frana Josipa otroško bolnico v Pragi, Štefanije otroško bolnico v Budimpešti itd. — Ker zasluži Kufeke-jeva moka za otroke končno zaradi svoje kemične lastnosti, trajnosti ter nizke cene prednost pred drugimi pripravki, je to po pravici najtopleje priporočati ter vsaki materi svetovati, da enkrat s to poskusi. Dobiva se Kufekejeva moka za otroke v vseh lekarnah in drogerijah, kakor tudi v zalogi na Dunaju. VI 2, Stumpergasse 44 v puščicah po 45 kr., 1 gld. in 4 gld. 70 kr. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 31. Dr. pr. 969. V nedeljo, dne 26. novembra 1899. Četrti krat v sezoni: Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. niča st odpre oh 7. ari. — Začetek ob V2$-Bn- — ^'nec P° urK Pri predstavi sodeluje orkester si. o. in kr. peh. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v torek, dne 28. novembra: Prvikrat v sezoni: T0d stopinje do stopinje". Meteorologično poročilo. Vlšius nad morjem 306*2 m. «r»čnl tlak 736 0 mm. ti I Čas opa- 1 baro »g I sovanj a ! metra Stanje, g O 5.* I it ovi Nebo 24 j 9. zvečer 25. j 7. sjutraj , : 2. popol. 741'6 36 si. izahod jasno ! S i S 741-5 j —1 6 sr. svzho m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206) Vsem l4n*IJiiJo<-iin se nujno priporačajo Kaiserjevi prsni bonboni. 0 Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejša in najzdravejša. (43—47) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne in vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem er Bolte, izdelovalec sodovice, Rimska cesta št. 10. Gašp Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalno družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste re-stante. (875—30) ovrstno lmvnguje in tudi pon6nJe Giulielma N. DuiiajMka cesta štev. 31, na tlvoriiru. Išče se najemnik za dobro obiskovano gostilno in trgovino z mešanim blagom blizo večjega trga in rudokopa. Omenjeni mora biti zmožen obeh jezikov. — Istotam se tudi odda (2120—2) mlin in žaga. Več pove upravništvo „Slov Naroda". Brivnica v sredini mesta Gradca se radi selitve takoj proda. 2117-2) Vprašanja in ponudbe: Gradec, glavna pošta restante pod nbrivec" 350. Za dečka-dijaka se išče mirno stanovanje s hrano pri solidni obitelji po zmerni ceni. Več se izve v upravništvu „Slovenskega Naroda". (21—271) Vsestransko jako potpaljena »Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld: 90 kr., ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenririi ua Huiiaju. (Wien), III. Bez., Hauptstrasse Nro. 84, 3. Stiege, II. St. ThUr 38. Prodajalec je pripravljen, nerazrezano in čiste knjigo vzeti nazaj in povrniti denar. (1589-15) iz mlina Vinkota Ma jdiča v Kranji oddaja se po tn gros cenah v plombiranih vrečicah po IO in 25 kil v prodajalni Maksa Domicelja v Ljubljani na Rimski cesti vis-a-v is Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (459- 39) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. Vi i delki j£j Koroški rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 47 Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik, v Kranju: Fr. Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek. ^ km Ji oder ce >; Cs i izvrstne facone, tU V H H najboljši izdelek j+j * IM Ur mm pripore ča 47 ♦ W Alojzi} Porsche Jej »Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. ♦ o c O O .2. rž "Jo* Ljubljana, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Prodaja zemljišč. Naslednja, v koiikiirzno uinso ^^capušcine Luke Tavčarja66 spadajoča zemljišča se izvensodno prodajo. i 1. ) Sodno na 6266 gld. 50 kr. cenjeno zemljišče v Šent Vi«lu pri Vipavi, obstoječe iz hiše št. 77 z opravo in fundus instruetus, gospodarskih poslopij, vinogradov, travnikov, paše, njiv in gozdov, v približni meri 13 ha; 2. ) Sodno na 13.206 gld. 55 kr. cenjeno posestvo JVarpelJ pri Krškem, obstoječe iz gospodske hiše „Vila Olga" z opravo in fundus instruetus, iz gospodarskih poslopij, vinogradov, travnikov, njiv in gozda, v približni.meri 10 ha; 3. ) Sodno na 11^253 gld. 56 kr. cenjeno zemljišče v Bukovju In Dre-novicah pri Sušici-VizelJ, obstoječe iz hiše št. 39 v Bukovju z opravo in fundus instruetus, gospodarskih poslopij, vinogradov, travnikov, pašnikov in gozda, v približni meri 31 ha. Ponudbe naj se pošljejo đo IS* decembra t« 1« upravniku konkurzne mase, dru, Antonu vitezu pl. Schoeppl-u, odvetniku v IJ ubij a ni, Gospodske ulice št. 5, kjer se tudi lahko vpogledajo cenilni zapisniki in zemljeknjižni izvlečki ter se dajejo nadaljna pojasnila. _:_1(8113—2) Vljudno naznanjamo, da smo dali zastopstvo naše tvi* Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe* oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške • vozičke, zastore, preproge itd. Občina Jesenice na Gorenjskem razpisuje službo občinskega policaja z letno plačo 400 gld. in prosto službeno uniformo. Oziralo se bode v prvi vrsti na bivše orožnike, v drugi na doslužene vojake. Prosilci morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika. Prošnje, opremljene z vojaško prehodnico in nravstvenim spričalom jevlagati do IO. decembra t. 1- pri občinskem predstojništvu na Jesenicah. Jesenice, dne 18. novembra 1899. (2108-3, Tcžef KTIInaT občinski predstojnik. Izkušeno dobre kvalitete *bla?a za moške o"bleke razpošilja oddelek za sukno (1789-17) tvrdite ■ ■ radeft Kastner & Ohler Specijaliteta: Štajerski lodes. Vzorci se razpošiljajo brez stroškov. Stalne cene. I Izj a^a. Moj soprog Pavel Leitgeb, c kr. šolski nadzornik V Celji, je umrl za ostrupljenjem krvi. katero je bilo posledica rane po zbadljaju. Bi- je pri glavnem zastopu graške „Narodne delniške zavarovalne družbe proti nezgodam" zavarovan za svoto 5000 kron reci: pet 1i*ot* kron. za slučaj nezgode in na korist svojii; dedičem. Dne 11. novembra je dobilo glavno zastopstvo od sirotinskega urada nalog, da meni kot vdovi izplača od omenjene svote 2400 kron, ostanek 2600 kron pa da deponira pri sirutinskem uradu. Že dne 16. novembra sta se izplačali dotični svoti in čutim dolžnost, da glavnemu zastopa ^Crraške nait*o«ltie delniške zavarovalne družbe nezgodam** za kulantno in hitro likvidiranje javno izrečem svoje priznanje in svojo zahvalo. V Celji, dne 16. novemra 1899. Fr. Pirkmaier, Marija Leitgeb, kot varuh. c. kr. šolskega nadzornika vdova Resničnost gorenjih podatkov se potrjuje. C. kr. okrajno sodišče v Celji kot sirotinski urad. Oddelek IV., dne 18. novembra 1899. (2104-2 K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejšo »is«, io*wi*o.jwi vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na 03T katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker sem ne, Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem (1982—20) Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih ulicah. Sromomti „0la %dar((l gospi ci Milki v Železnikih. §{olandsho-ameiišha crta. Parniki voziju po lkrit do 2krat na teta«. iz Rotterdama v New-York. Pisama zs kaj u te: Dunaj, I., Kolowratrlng 10. Fisirn.1 u međkroT: Dunaj, IV., Weynngerg. 7 A. I. kajnta: Ođ 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*) _ 1. novembra do 31. marca . „ 230—320 II. kajnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 , 16. oktobra do 31. julija....... , 180 •) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele ganci parnika. (1845—8) Združene tovarne za volneno blago razprodajo letos zopet po meni približno 4000 komadov vojaških čabrak za slepo ceno le a-lil. 3*.>0 komad in alti. 4«'i.» par. (6 parov vpošlje se poštnine prosto) neposredno posestnikom konj. Te debele, neraz-rušne čabrake so gorke kakor kožuh, temno-sive ali temnorujave, približno 150/195 vm velike, torej pokrijejo celega konja. Naročila se izvršujejo ie. ako se vpošlje znesek naprej ali s poštnim povzetjem, ter so poslati na Steiner-jevo <2047-3 komlsionalno trgovino združenih tovarn za čabrake Dl\AJ, II.. Tahorstr. S9. \f*f~ Za neugajajoče se zavezujem poslati prejeti znesek nazaj, ""jšfl Na tisoče priznalnih ih zopet naročilnih pisem, kakor od kneza Sch\varzenberga upravi-ieljskega urada; Turach: A Roven. župana Podkav; Franca Levsteka, Černeta, Albersa gostilne, Pet-tenau; Noisterniga, Mallnitz; preč. župnika Ba-sebvna itd. Na zahtevo se cenilnik gospodarskih predmetov pošlje zastonj in poštnine prosto. Veliki krah! |New-Yerk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da 86 mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria časic za podklado; 2 kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. 44 komadov skupaj samo 4VOO. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na —«*^*»s^^—« slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se Jedino le v (1841—8) A. HlR§€HBERG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II, Rembrandstr. 19/W. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. ^ J*'*. Čistilni prašek za njo tO kr. T ^ ~ Pristno le z zraven natisnjeno varst- *1 9 A veno znamko (zdrava kovina). vf^^r Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, c. kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bbhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Najboljša. TrSTUTA. TO priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno ANATHERIN od c. kr. dvornega zobozdravnika dr. J. C. Poppa na Dunaju v steklenicah a gld. 140, gld. 1.—, gld. —50 s presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2098- 2) Zobni prah 63 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 36 kr. Zobna plomba gld. 1—, aromatično zeliščno milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr V vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Pristno le, če je v steklenicah, kakor je na strani, z modro etiketo v francoskem jeziku in v zlatem tisku z mojo tvrdko. za vsako rodbluu i Posredovalnica stanovanj in služeb Jaz Ana Csili a s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo- reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pouspešuje rast istih, poživlja lasnik, pouspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld.. 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po poitl vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poitnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj ae pošiljajo vsa naročila. jMna € sil t afj Dunaj I., Seilergasse 5. 20972 Gospodske ulice št. 6. lire nujne)t Spretno, samostojno kuharico za oficirsko menažo; prodajalko za trgovino z mešanim blagom, jako dobro, samostojno mesto; clelavea za izdelovanje klobas v Trst, 18 gld. plače, vse prosto; kuharico in lil hI no za Hrvatsko, 12—14 gld. plače (3 osobe, potnina tukaj); spretno kuharico za Pulj in Ljubljano; eženjenegs plačilnega marke rja itd. itd. Več se izve istotam. (2125) Slavn. občinstvu ljubljanskemu in na deželi uljudno naznanjam, da sem zopet začela izdelavati slovite kranjske klobase kakor tudi krvave in jetrne klobase in prosim, da mi slavno občinstvo podeli svojo naklonjenost in svoje zaupanje Naročila na vsakovrstne klobase vspre-jema zame iz prijaznosti gospod J. C. Praunseiss trgovec z delikatesami, klestili trg. (2087—3) S spoštovanjem Barbara Kopač. Premestitev obrti. Usojam si visokočastitim gospodom zdravnikom ter svojim častitim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem svojo obrt preložil iz hiše Poljanski nasip št 48 v hišo Sv. Petra nasip št. 5 ter prosim najuljudneje, tudi za naprej me počastiti z mnogoštevilnimi naročili. Velespoštovanjem K. PiotrowsIci ortopedist in bandažist. Dobavitelj tukajšnje deželne bolnice in drugih zavodov. (2107—3) Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Oradec, TJallliaiisssg-asse) 1. Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9,01*7.993 kron. L. 1897 se Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378-90 krom. Od 1. 1890— 1897 se Je izplačalo 1,654 378*16 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdraviliško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je še3t mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (1793— 9> Zavarovanja do 2000 kron z tedenskimi doplačili od 10 vinarjev viie po tarlflh. 02" l'rospekte in tarife razpošilja agentura na zaltievanje brez atroakov. "it-fl Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svojeponudbe pošljejo gorenji agenturi Dragotin Doljan v Zagrebu. Popolnoma renoviran hotel. Krasne prostorne sobe. Največji komfort. Omnibus pri vsakem vlaku. Cene primerno nizke. Pristna hrvatska in inozemska vina. Prava, okusna hrvatska kuhinja. Rojakom Slovencem se priporočam za mnogobrojen obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, je bil zadovoljen. Z velespoštovanjem (1977—8) * Dragotin Doljan * hčtelir. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje muhi o Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (1996—3) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c kr ^ priv povsodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- |^* g£ FsrflOlSllClt sti pazi naj se natančno na moje imi Xa napravo pokopallščnega zidu, stavbo mrtvašnice in napravo dovoznega pota k pokopališču v Sinarji pri IJ ubijan i razpisuje se zmanjševaliia dražba« Te naprave so proračunjene skupaj na 4400 gld. Načrti in pogoji so v pisarni županstva v Smarji na vpogled. Ponudbe, ki jim naj bo priložena 20% varčina, naj se pošljejo do 24. decembra t. 1. na stavbni odbor v Šmarji pri Ljubljani. Za stavbni odbor: (2124-1) Josip Ogorcle, načelnik: Predzadnji mesec!! I O žrebanj imajo srečke velike dobrodelne loterije na korist polikliniškega društva (bolnice). Pokrovitelj: Pokrovitelja namestnik : Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Jožef Nj. eminenca kardinal dr. Lorenc Schlauch. Glavni dobitek lOO.OOO kron. SO.OOO, SOOO kron itd. itd. vrednosti. mW Na želje odknpi zopet vse dobitke z 20% odbitka uprav ništvo na Dunaju. ~W Vsaka srečka igra brez nadplačila pri vseh 6 žrebanjih in se z eno srečko lahko zadene sest glavnih dobitkov. Glasom odredbe c. kr. finančnega ministrstva pod štev. 46022/1096 se Je prodaja teh arsčk dovolila tudi v Avstriji._ 1 Cena jedne srečke samo 1 krono. (1849—8) nf «3 *«s 4. Januvarjtrn. 1BOO. WW Žrebanja bodo nepreklicno ob določenih dneh. Srečke samo po 50 kr. priporoča banka J. C MATER. ■ ■ ■ mmm , -----,- JSilj^LgJ^^lt^^j^^^^1 J£\\tTW\ StiTOjI so neobhodno potrebni sa domačo rabo in industrijo. SltlgOl'-JGvl Sl'Veal^l.i SltiTOji bo vzorni v konstrakciji in v izvršitvi. j§HXXgJOJ^^iv'O.liri Sitnoj!, so v vseh tovarniških podjetjih najrazširjenejši. {Sin.gei?-JO^rl- S£'Vrealin.4 SSfctlTO J4 so za umetno vezenje najpripravnejsi. "■L J kilami knrzi zsNtonJ, atmmeU -v modernem umetnem vezenju. Šivalni stroji Singer Co. imajo se zahvaliti za svetovno slavno ime izborni svoji kvaliteti ter veliki delavni zmožnosti, katera že od nekdaj odlikujeta tovarniške izdelke imenovane tvrdke. Vedno naraščajoče spečavanje, izvrstna odlikovanja na vseh razstavah ter čez 4uletni obstoj tovarne jamči najbolje za dobroto naših strojev. Singerjevi elektro - motorji, specielno za Šivalne stroje, v vseh velikostih. (1914 LJubljana. Sv. Petra cesta št. €J. _4) Hjy* Singer Co. delniška družba Prejšnja tvrdka: Gr. Neidlingcr. stroje, Nporgasse št. 16. Celovec _ _ «*» T T T t Oženjen, trezen, spreten ko sprejme se takoj in se mu izroči kovačnica. Več pove gosp Karol Uenee v Laierri pri LJubljani. (2027—1) Varst.znamka: Sidro ► iz Rlohter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. ae dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Ricbter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-5) m Dr. Rose balzam _jnnnnwp- za želodec ^BBaEnCT riz lekarne im B.FRACHVER-JavPragi j je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre bavljanje pospešujočega in milo odvaja jočega učinka. SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo f& zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragnerja v Pragi Malš Strana 203, ogelj Ostrohove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Po pošti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-schlager, J. Mavr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. a (367—16) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gi J. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla a simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame. */i ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3°/0 zlato, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česa-lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej : zaloga Ernst Buchbinder Erakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (2035—4) CH »JHodna prllikai [g^ Janko Klopčič urar, zaloga zlatnine in srebrnine Ljubljana, Prešernove ulice št. 4. Razne žepne in stenske ure; lične budilke po izdatno znižanih cenah. Popolna razprodaja okusno izdelanih predmetov iz srebra, in kina-srebra. RaznovrssJtiii kiii«« iz 14-kar. zlata, double, srebra, granat; Opozarjajoč slavno občinstvo na to posebni ugodno priliko za nakupovanje, priporoča se (2074—4) m z velespoštovanjem Janko Klopčič urar. K m i i a n e «- «- mm. «- Št. 37.993 (2092-3) Prodajalnice v naj V poslopji meščanske imovine v Ljubljani je več v Iaingarjevih ulicah in proti Pogačarjevemu trgu ležečih prodajalnic za znižano najemnino takoj ali od 1. feforu-varja 1900 oddati v najem. Pogoje pove in pojasnila podeli mestni gospodarski urad ob navadnih uradnih urah. Mestni magistrat v Ljubljani dne 13. novembra 1899. R. DITMAR DUNAJ Električni razsvetljevali predmeti Petrolejske svetiljke lestenci, svetilnice vsake vrste in cene. Varnostne svetiljke (2071—3) za olje in sveče. Št. 38.429 (2099 Razpis službe. Pri podpisanem mestnem magistratu razpisuje se služba provizorienega uradnika ki bode imel voditi posredovalnico za delo in službe. Plača znaša 825 goldinarjev. Prošnje vlagati je do 30. novembra 1899. Mestni magistrat v Ljubljani dne 15. novembra 1899. 11 I -2 >F5 ca ca ca co ca eu C3 Preselitev in razprodaja. Anton Zagorja n se je preselil (2130—1) v Lingarjeve ulice v novo meščansko palačo (prejšno Kpesljo) in tu razprodaja vso zalogo, knjige, pisarniški in pisemski papir, kuverte, vizitnice, kasete, poslovne knjige, noteze, razne šolske zvezke in druge šolske potrebčšine itd. pod tvorniško ceno. Ker želi vse kar najprej mogoče razprodati, so cene neverjetno nizke in zato vabi p. n. občinstvo k obilnemu nakupovanju. C*3 CD 3S 03 -3 a> eu Q9 =3 o F. krojač za civilne in raznov uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr blagajne drž. železnic uradni LJubljana, Selenburgove ulici se priporoča slavnemu občinst izdelovanje civilnih oblek in i močljivih havelokov po najnovt coni in najpovoljnejSih cenah. Sko, francosko in tuzemsko rob na skladišču. Gospodom uradnikom se roča za izdelovanje vsakovrstni form ter preskrbuje vse zrave; dajoče predmete, kakor: sablje, klobuke.itd., gospodom c. kr. , nim uradnikom pa za izdelava] talarjev in baretov. Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann z= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 47 ff** Popravila se izvršujejo najtočneje. 8 Puškar Fran Kaiser v Ljubljani Selenburgove ulice št. 6 se usoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za lovsko sezono. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 47 Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. • S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom za jesensko in »-, «* zimsko sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk z velespoštovanjem Hugo IhL 47 Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 83