5
Maj
1991
GLASILO DELAVCEV PETROLA	Leto	xxx
N/
Četrtletnemu poslovanju na rob
Če govorim o poslovanju sestavljenega podjetja Petrol v prvem letošnjem četrtletju, moram upoštevati določene elemente ekonomske politike, ki seje oblikovala iz dveh izhodišč.
Prvo so ukrepi Markovičeve vlade, ki trdovratno poskuša zadržati dominantne funkcije v centraliziranem sistemu, kar pomeni za nas centralizirano delitev surove nafte in naftnih derivatov, dodeljevanje deviz in vplivanje na dajatve, ki spremljajo našo dejavnost — predvsem na carinske stopnje, normalne ali zmanjšane, temeljni prometni davek in cestnino. To se zrcali predvsem v centralizirano vodeni, strogo administrativni formi politike cen nafte, naftnih derivatov in ostalih proizvodov, in se križa z elementi drugega izhodišča - s slovensko usmeritvijo, ki v okviru osamosvajanja želi vse to reševati sama v okviru pristojnosti, v skladu s sprejeto zakonodajo in doseganju čim večje liberalizacije na tem področju. To pomeni, da smo mo-
' v ■
vi Petre
:::: .
i je reška
čela proizvajati tudi 91-oktanski neosvinčen bencin in nam poslala prvih 400 tisoč ton. S tem sta obe podjetji storili korak proti razvitemu svetu, ki to gorivo že dalj časa pozna in uporablja, in ki bo kmalu začudeno gledal na osvinčen bencin. Pri nas se bomo zaenkrat odrekli le 86-oktanskemu bencinu, medtem ko »super 98« najbrž krasil naše Črpalke.
rali pri koncipiranju poslovne politike upoštevati ukrepe zvezne vlade kot nujen faktor, ki je dostikrat destruktivno deloval na naše odločitve, in vgrajevati varnostne elemente.
Na drugi strani je bilo potrebno zaradi nedodelane republiške zakonodaje — mislim predvsem na določanje cen nafte in naftnih derivatov — skupaj s slovensko vlado iskati najboljše rešitve. Mislim, da nam je to bolj ali manj uspevalo, saj letos v prvem četrtletju, in tudi v aprilu, v oskrbi slovenskega trga z naftnimi derivati ni bilo motenj.
Če ocenjujem poslovanje v letošnjem prvem četrtletju, ne morem mimo konkurence. Lani se je Istrabenz odločil, da bo delal samostojno, in zdaj njegove poslovne odločitve veljajo za tiste dele tržišča, ki ga je do tedaj skoraj stoodstotno obvladoval Petrol. V prihodnosti bomo morali upoštevati Istrabenz, nova privatna domača in tudi tuja podjetja in pri svojem poslovanju okrepiti predvsem tiste elemente, ki večajo našo konkurenčno sposobnost - torej ob konkurenčnih cenah, dovolj velikih količinah proizvodov izboljšati kvaliteto svojih storitev. O tem smo že večkrat govorili in bomo morali tudi v prihodnje poudarjati, če bomo želeli, da bo naš materialni položaj takšen, kakor je bil do zdaj, da bomo vsi zaposleni v Petrolu lažje prebrodili bližnjo prihodnost, in da bomo obenem kmalu sposobni sodelovati z razvito zahodno Evropo.
V Sloveniji se pripravljamo na osamosvojitev in naša naloga pri tem je, da ob sodelovanju s pristojnimi organi v republiki zagotovimo svojim kupcem čim manj boleč prehod kar zadeva naftne derivate. To se pravi, da moramo pravočasno zagotoviti dovolj velike količine energentov, s kate-
rimi trgujemo, da bi slovensko gospodarstvo lahko neovirano proizvajalo in poskušalo s čim manjšimi posledicami prebroditi izgubo posameznih tržišč v Jugoslaviji in zahodni Evropi ter se pojaviti na drugih razvitih trgih.
Takšno razmišljanje ni samo analiza dogajanj v letošnjem prvem četrtletju, ampak tudi osnova za prihodnje. Perspektiva mora biti obarvana z realnimi elementi poslovanja. Ne želim biti preveč črnogled, vendar bi rad poudaril, da nas čakajo težki trenutki, in da bomo morali izkoristiti vse svoje znanje, možnosti in delavnost, če se ne bomo hoteli samo obdržati, ampak tudi razvijati in resnično uspeti.
F. P.
PETROL|	
	
mm si smsss	1 190 1 11801
mmmm	1170 1 0980
wmm mu	OBOOI
Končno smo tudi pri nas dočakali cenike, čeprav šele samo na nekaterih bencinskih servisih
PODATKI O PRODAJI BLAGA
Registrirano podjetje Petrol Zemeljski plin d. o. o.
JANUAR 1991
količ. pod. v tonah
	PRODAJA	PRODAJA	INDEKS
VRSTA BLAGA			1/91
	1/1990	1/1991	1/90
BENCIN 86 okt	1.888	1.509	80
BENCIN 95 okt	365	1.393	382
BENCIN 98 okt	30.386	30.563	101
PLINSKO OLJE D-l	7.253	7.834	108
PLINSKO OLJE D-2	12.223	14.094	115
KURILNO OLJE EL			
inLS	34.898	51.890	149
KURILNO OLJE LAHKO	2.296	2.676	117
KURILNO OLJE NAD 1 % S	25.092	24.028	96
KURILNO OLJE DO 1 % S	6.474	1.360	21
FEBRUAR 1991	količ. pod. ’		v tonah
	PRODAJA	PRODAJA	INDEKS
VRSTA BLAGA			02/91
	02/1990	02/1991	02/90
BENCIN 86 okt	1.927	1.128	59
BENCIN 91 okt	0	0	0
BENCIN 95 okt	309	1.227	397
BENCIN 98 okt	30.026	26.410	88
PLINSKO OLJE D-l	5.747	8.326	145
PLINSKO OLJE D-2	14.272	11.301	79
KURILNO OLJE EL in LS	33.736	38.360	114
KURILNO OLJE LAHKO	1.822	2.314	127
KURILNO OLJE NAD 1 % S	21.389	25.504	119
KURILNO OLJE DO 1 % S	4.939	2.021	41
MAREC 1991	količ. pod.		v tonah
	PRODAJA	PRODAJA	INDEKS
VRSTA BLAGA			03/91
	03/1990	03/1991	03/90
BENCIN 86 okt	2.323	1.269	55
BENCIN 91 okt	0	0	0
BENCIN 95 okt	419	2.018	482
BENCIN 98 okt	35.398	33.062	93
PLINSKO OLJE D-l	3.267	3.852	118
PLINSKO OLJE D-2	21.029	19.559	93
KURILNO OLJE EL in LS	33.686	24.931	74
KURILNO OLJE LAHKO	1.605	1.315	82
KURILNO OLJE NAD 1 % S	16.140	12.042	75
KURILNO OLJE DO 1 % S	1.389	10.910	785
JANUAR, FEBRUAR,			
MAREC - SKUPAJ	količ. pod.		v tonah
	PRODAJA	PRODAJA	INDEKS
VRSTA BLAGA	1-3/	1-3/	1-3/
	1990	1991	91/90
BENCIN 86 okt	6.138	3.906	64
BENCIN 91 okt	0	0	0
BENCIN 95 okt	1.093	4.638	424
BENCIN 98 okt	95.810	90.035	94
PLINSKO OLJE D-l	16.267	20.012	123
PLINSKO OLJE D-2	47.524	44.954	95
KURILNO OLJE EL in LS	102.320	115.181	113
KURILNO OLJE LAHKO	5.723	6.305	110
KURILNO OLJE NAD 1 % S	62.621	61.574	98
KURILNO OLJE DO 1 % S	12.802	14.291	112
V DO Zemeljski plin smo si skupaj s porabnicami plina in članicami skupne naložbe v slovenski plinovodni sistem več let prizadevali, da bi formalno uredili organiziranost poslovanja skladno z veljavno zakonodajo. Medtem ko v praksi potrjenega uspešnega delovanja skupne naložbe nikakor nismo mogli uskladiti z zakonom o združenem delu, nam je zakon o podjetjih odprl možnost za legalizacijo dosedanjega načina upravljanja slovenskega plinovodnega sistema.
Kot najustreznejša oblika organiziranosti je bila izbrana družba z omejeno odgovornostjo, v kateri zaradi specifičnega položaja in pomena plinovoda družbeniki prevzemajo poleg zakonsko določenih pravic in odgovornosti tudi obveznosti, ki bodo nastale iz skupno sprejetih razvojnih programov in obveznosti, ki so jih že predhodno sprejeli s podpisom samoupravnega sporazuma o skupni naložbi oz. njegovih aneksov (odplačilo tujih kreditov, obveze iz uvoza alžirskega plina, itd.).
Po sprejemu pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini na 12. zasedanju skupščine porabnic zemeljskega plina 18. 1. 1990 je pristopno izjavo podpisalo 137 družbenikov, kar po določilih pogodbe zadošča za ustanovitev družbe. Na tej osnovi smo 26. 4. 1990 pri Temeljnem sodišču v Ljubljani vložili priglasitev za vpis ustanovitve d. o. o. v družbeni lastnini, ki pa je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da je neposreden prehod iz delovne organizacije, ki je organizirana po zakonu o združenem delu v družbo z omejeno odgovornostjo nemogoč. Tudi pritožbo na to odločitev je sodišče zavrnilo, vendar pa je bila medtem sprejeta sprememba zakona o podjetjih, na osnovi katere je bila predlagana reorganizacija možna pod pogojem, da v delovni organizaciji izvedemo referendum. Na referendumu, ki smo ga izvedli 11. 2. 1991, smo se delavci Petrola DO Zemeljski plin z 79,6 odstotka glasov izrekli za preoblikovanje delovne organizacije v d. o. o. Tako so bili izpolnjeni vsi
pogoji in 4. 3. 1991 ponovno vložena prijava za registracijo, ki jo je 4. 4. 1991 Temeljno sodišče v Ljubljani potrdilo s sklepom o vpisu družbe z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini Petrol Zemeljski plin d. o. o. Ljubljana v sodni register.
Zdaj je v teku obravnava statuta družbe, o katerem bo odločala skupščina družbe v mesecu juniju, ko naj bi imenovala tudi prvi upravni odbor.
M. D.
NADALJEVANJE RAZISKOVALNEGA VRTANJA NA GORIČKEM
Naftin sektor RPNP bo letos nadaljeval lani prekinjene raziskave plina ter raziskave za načrtovano gradnjo podzemeljskega skladišča za zemeljski plin za podjetje Zemeljski plin na Goričkem oziroma na območju Dankovec in Pečarovec. Na tem objektu, pri katerem z enakim finančnim deležem sodelujejo Nafta Lendava, Petrol in Republiški sekretariat za energetiko, naj bi letos izvrtali novo raziskovalno vrtino Dankovci-2 ter poglobili vrtino Pečarovci-1. Ta program je izdelan predvsem na osnovi podatkov, dobljenih z vrtanjem vrtin Dankovci-3 in Pečarovci-1. Čeprav se v Petrolu še niso dokončno odločili, je možno pričakovati, da bodo pristali na program raziskovalnih aktivnosti, ki ga je predložila Nafta Lendava.
Š. Prša
Proizvodnja nafte v Kuvajtu bo zaživela
V Kuvajtu vse do konca leta 1993 ne bodo dosegli predvojne proizvodnje. V prihodnjih tednih bodo pridobivali simboličnih 50 tisoč sodčkov dnevno, do konca leta pa bi že mogli izvažati po 350 tisoč sodčkov na dan. 1,5 milijona sodčkov, kolikor so načrpali nafte v lanskem letu, bi utegnili pridobivati šele leta 1993.
Slovenija pred odkritjem novega plinskega polja?
V Naftinem sektorju RPNP računajo, da bomo v Sloveniji še letos odkrili novo plinsko polje. Junija bodo namreč v bližini Do-manjševec in Ivanjševec ob madžarski meji pričeli vrtati 2700m-globoko raziskovalno vrtino Sre-dišče-1. Dosedanje geološke oziroma geofizikalne raziskave namreč kažejo, da bo z vrtanjem vrtine, ki je v tem letu najperspektivnejši in najprioritetnejši projekt na področju raziskav nafte in plina, potrjena domneva o odkritju novega, za Slovenijo izredno pomembnega plinskega polja. Vrtino, ki bo stala ca. 30 milijonov dinarjev, bo vrtal Ina Naftaplin, ki ga je Nafta Lendava izbrala kot najugodnejšega ponudnika med dvema domačima in tujim podjetjem.
Vsi potrebni projekti, dovoljenja in soglasja za začetek vrtanja
BOLJŠA OSKRBA IN ČISTEJŠE OKOLJE
Zemeljski plin je lani junija začel graditi plinovod za Posavje in Dolenjsko. Do zdaj je zgrajenih nad 100 km in junija naj bi poskusno stekle po ceveh prve količine energenta. Če bo delo potekalo po načrtih, bo novi plinovod začel redno obratovati do 15. septembra. Toda poleg samega plinovoda bo treba zgraditi še 7 merilno-regulacijskih postaj in 27 oddajnih mest - precej dela, ob dobro znani zagnanosti delavcev Zemeljskega plina pa smemo verjeti, da bodo skupaj z graditelji iz IMP dosegli zastavljeni cilj.
KRŠKi
NOVO MESTO X
<L
Najprej nastanejo načrti
so že dobljena. Vodja sektorja RPNP Marjan Kraljič ocenjuje, da bodo do junija končali predhodna gradbena dela. Potem ko bo Ina Naftaplin izvrtal vrtino, bodo delavci RPNP z lastno vrtalno remontno garnituro nadaljevali raziskave oziroma proizvodno razdelavo vrtine. Raziskave v vrtini bodo predvidoma končane do konca leta. Na dokončno potrditev bo treba torej počakati, že danes pa smo lahko skoraj prepričani v uspeh. Madžari so namreč v bližini državne meje že izvrtali vrtino Bajan-7, ki je potrdila predvidevanja.
Po končanih raziskavah plinskega polja, ki naj bi ga odkrili, bodo sledili med našo in madžarsko stranjo pogovori o načinu izkoriščanja tega polja. Režim izkoriščanja takšnih skupnih polj poteka namreč po mednarodnih pravilih o lastništvu. Glede uporabe plina pa se že danes ponujata dve možnosti -gradnjo površinskega sistema in eksploatacija polja ali prodaja Madžarom.
50 odstotkov sredstev za vrtanje bo zagotovljenih iz republiškega proračuna oziroma republiškega sekretariata za energetiko, preostali del sredstev bo zagotovila Nafta Lendava.
Š. Prša
Bodo vrnili lastnino?
Srbska vlada je v zadnjih petih mesecih pripravila že tretji predlog zakona o oblikovanju naftne industrije Srbije, ki doživlja po eni strani ostre kritike, po drugi zagovarjanje. Videti pa je da bo v borbi z vlado potegnil krajši konec tisti, ki je proti javnemu podjetju.
V Ini posvečajo integraciji naftnega gospodarstva v Srbiji veliko pozorost in sicer iz prav določenega razloga. Po predlogu zakona oblikovanju naftne industrije v Srbiji bo država postala lastnik beograjskega Jugopetrola in novosadskega Naftagas-prometa. Odreka pa se Ina Beograd, čeprav je pravilno registrirana.
Zastavlja se vprašanje, ali srbska vlada hoče brezobzirni kraji Ininih bencinskih servisov, in bodo morda vrnili lastnino. Član srbske vlade Nikola Šainovič je izjavil, da omogoča takšno stališče do Ine Beograd prostor za nove korake. Iz njegovih besed je možno povzeti, da hoče vlada prispevati k revitalizaciji jugoslovanskega trga, s čimer razume ukinitev zaščitnih ukrepov srbskega gospodarstva pred slovenskim in hrvaškim gospodarstvom.
Seveda bo pa šele čas pokazal, ali ne bo prišlo morda do otoplitve odnosov in s tem do vrnitve Inine lastnine, ali je to samo novo pretvarjanje, kakršnih je bilo v zadnjem času veliko.
Po Ina Vjesniku
Nato zapojejo stroji (pevski zbor pride na vrsto jeseni)
Novi na Deteljici in v Brežicah
Bencinska servisa na Deteljici pri Tržiču in v Brežicah sta imela eno-plaščne rezervoarje, pa tudi sicer sta bila dokaj zastarela, saj sta imela na grbi že kar precej let. Zato so se v organizacijskih enotah Kranj in Brežice odločili, da ne bodo vgradili samo dvoplaščnih rezervoarjev, temveč da bodo objekta povsem obnovili.
Ker je gradnja »padla« v zimski čas, se je zavlekla dlje, kakor bi bilo sicer potrebno, toda zdaj se na dveh koncih Slovenije ponašamo z dvema lepima objektoma, od katerih je eden (brežiški) tudi funkcionalen. O drugem tega na žalost ne moremo reči, čeprav je načrt dobil na natečaju prvo nagrado, njegov avtor pa nekaj let pozneje nagrado Prešerno-
vega sklada (toda ne za ta načrt). To dokazuje, da prijetna lupina ne zagotavlja dobre vsebine. In morda ne bi bilo povsem napak, če bi si vnaprej zagotovili možnost, da dajo naši strokovnjaki praktične pripombe na načrt, ki bi jih »veliki« ustvarjalci upoštevali.
IPETROLI
Nagrade za trud
V hotelu Špik v Gozdu Martuljku so se zbrali predstavniki bencinskih servisov, ki so na lanskoletnem tekmovanju dosegli naj višja mesta.
Leta 1986 smo v Petrolu ponovno uvedli tekmovanje med posameznimi bencinskimi servisi v temeljnih organizacijskih enotah. Komisija iz Petrola, ki pride na servise večkrat na leto, ocenjuje urejenost bencinskega servisa, urejenost in obnašanje prodajalcev, njihov odnos do kupcev in postrežbo, spoštovanje zakonskih predpisov in Petrolovih navodil za poslovanje, pa skrb za požarno varnost in samozaščito. Obenem podpirajo v podjetju tudi vsako pozitivno samoinicia-tivo delavcev na bencinskih servisih.
Svojo oceno doda Avto-moto zveza Slovenije, ki prav tako
obišče bencinske servise ter s svojimi ugotovitvami vpliva na končno oceno.
Večina prodajalcev zelo resno sodeluje pri tekmovanju oziroma skrbi za svoje servise, kar opažajo tudi tisti, zaradi katerih bencinski servisi sploh obstajajo - naši kupci.
Vse manj se pritožujejo nad prodajalci ter njihovim delom in upajmo, da bodo kritike kmalu postale nepotrebne. Kar ne pomeni, da dobronamerne pripombe ne bi bile dobrodošle. Sicer pa bodo sčasoma tudi tisti prodajalci, ki še vedno menijo, da so kupci zaradi njih, kmalu spoznali, da se motijo. Če ne prej, bodo to uvideli tedaj, ko se bo pojavila konkurenca in bodo vozniki izbirali, kje bodo kupovali gorivo.
NAJBOLJŠI BENCINSKI SERVISI V POSAMEZNIH ENOTAH
Enota							
	BREŽICE	CELJE	KRANJ	LJUBLJANA	MARIBOR	N. GORICA	M. SOBOTA
Leto							
1986	Vinica	Mislinja	Lesce	Izlake	Pragersko	Golo brdo	
1987	Vinica	Podčetrtek	Lesce	Dobrova	Maribor Gosposvetska 81	Kanal	
1988	Vinica	Kozje	Češnjica	Hrastnik	Maribor Na poljanah 10	Kanal	Rogašovci
1989	Vinica	Ljubno	Lesce	Litija Brodarska 1	Slovenska Bistrica	Kanal	Rogašovci
1990	Vinica	Ljubno	Lesce	Litija Brodarska 1	Slovenska Bistrica	Bovec	Rogašovci
DOSLEJ DOBRO, POSLEJ BOLJE
Aprila so se srečali najvišji predstavniki Petrola in Save ter se pogovarjali o možnostih za sodelovanje, ki bi obema stranema prineslo korist, in med njima ne bi povzročalo nezdrave konkurence.
Petrol je eden največjih kupcev v Savi, najpogosteje jemlje pnevmatiko in klinaste jermene, Sava pa največ zemeljskega plina, a tudi naftne derivate, maziva, kemikalije. Za obe podjetji bi bilo koristno, da bi uskladili nastop na trgu, česar zdaj ne bi mogli vedno trditi. Kjer se njuna prodajna mesta ne pokrivajo, lahko vsak od njiju prodaja blago obeh podjetij, če pa imata trgovine blizu skupaj, je bolje, da ostajata vsak pri svojem programu.
Sava je uvozila blago iz Španije, ki ga zelo dobro prodaja, zlasti konkurenčna je avtomobilska kozmetika, in v podjetju so za prodajo zelo zainteresirani, ker si z njo pridobivajo možnost za svoj izvoz v Španijo. Zato so blago ponudili tudi Petrolu. Izvažali bi tudi v druge države, in možnostim za izvoz so posvetili del razgovorov. Petrol kupuje v
Sovjetski zvezi zemeljski plin in surovo nafto in bi lahko pripomogel k plasmanu Savinega blaga v tej državi. Prav tako ima Petrol nekaj možnosti v Alžiru, o čemer se bosta podjetji konkretneje še dogovarjali. Petrol je zaint eresiran za sodelovanje Save pri njegovih nastopih v Kuvajtu in Iraku, ko se bodo razmere tam uredile.
PROIZVODNJA V OPEC NEKOLIKO POVEČANA
Države članice Opeca so v marcu proizvedle po 23,4 milijona sodčkov dnevno, kar je nekoliko več kakor v februarju, ko so proizvedli po 23,3 milijona sodčkov na dan. V obeh mesecih pa so tudi presegli dogovorjeno skupno proizvodnjo v naftnem kartelu, ki naj bi znašala vsak dan 22,3 milijona sodčkov.
SKUPNA PODJETJA ZA PROIZVODNJO MAZIV V SOVJETSKI ZVEZI
Japonsko podjetje Maru-beni Corp iz Tokia, britanska firma Burmah Oil Pic in This-sen-Neste Oil GembH iz Hamburga nameravajo osnovati skupno podjetje za proizvodnjo maziv v Sovjetski zvezi. Dosegli so tudi že sporazum s sovjetskim ministrom za predelavo nafte.
Predstavnik družbe Maru-beni je izjavil, da se še odločajo o sodelovanju v konzorciju in skupnih vlaganjih, ki jih ocenjujejo na 300 do 400 milijonov dolarjev. S to vsoto nameravajo prestrukturirati pet obstoječih rafinerij v Sovjetski zvezi.
Na zvezni ravni — prvi
Nekaj Petrolovih bencinskih servisov je sodelovalo tudi na zveznem tekmovanju, ki ga je organiziral Petrolunion iz Sremskih Karlovcev.
Na zvezni ravni tekmujejo bencinski servisi v različnih kategorijah, tekmovalce pa izberejo v samih podjetjih. Petrolovi predstavniki so se letos zelo dobro odrezali, saj so dosegli:
- v kategoriji magistralnih bencinskih servisov:
prvo (Ljubljana, Barje-jug na južni obvoznici), tretje (Voklo-zahod, avtocesta Kranj) mesto,
— v kategoriji mestnih bencinskih servisov:
drugo (Ravne na Koroškem), tretje (Maribor, Na poljanah 10) mesto,
- v kategoriji podeželskih bencinskih servisov:
drugo (Bistrica ob Sotli) mesto.
Vsi ti rezultati so prinesli Petrolu prvo mesto med naftnimi podjetji.
Prednost imajo ekološke investicije
KARL PRIVŠEK si je v 26 letih, preživetih v Petrolu, nabral veliko izkušenj, ki jih kot direktor temeljne organizacijske enote s pridom uporablja.
Precej časa ste že na čelu celjske temeljne enote. Kaj je bilo vaše vodilo vsa ta leta? Kaj ste postavljali na prvo mesto?
Če hočem odgovoriti na to vprašanje, moram poseči v preteklost, v začetek svojega dela v Petrolu, ko sem v letu 1965 začel kot referent drobne prodaje v takratni poslovni enoti Celje. Začetek je bil precej težak in naporen, saj se je delovni dan nemalokrat zavlekel v popoldan, vsako, tudi najmanjšo napako pa je bilo treba ročno popraviti. Takrat sem v dveh letih, ko sem bil v delovnem razmerju za določen čas, nadomeščal referenta, ki je bil v vojski, delal praktično vse, od evidence OD in izplačila, do evidentiranja prevzema blaga v skladišču ter nadzora poslovanja na bencinskih servisih. Takrat stroge delitve na drobno in debelo prodajo ni bilo in obveznosti so se pokrivale, opravljali pa smo jih brez pripomb. Delovne navade, ki sem jih pridobil prva leta, so mi ostale do danes in reči moram, da mi to zdaj samo koristi. Odnos, kakršnega imam sam do dela, zahtevam tudi od drugih in lahko trdim, da v temeljni organizacijski enoti glede tega ni težav. Lahko torej rečem, da je eno osnovnih vodil odnos do dela, profesionalnost pri delu in čim višja strokovna raven, kolikor je to pri univerzalnosti delovnega področja sploh možno. Poleg omenjenega pa je zame pomemben tudi razvoj podjetja in predvsem TOE, to je razširjena in enostavna reprodukcija, medsebojni odnosi v kolektivu, uspešno reševanje tekočih problemov in še kaj bi lahko naštel.
Tekoča problematika se po eni strani stalno spreminja, po drugi strani se problemi ponavljajo. Kateri so zdaj najhujši?
Tekoča problematika se res spreminja, v vsakem obdobju je kaj drugega. V preteklosti je bila
oskrbna, pomanjkanje naftnih derivatov, v zadnjem času je najhujši problem nelikvidnost. Zato največ moči angažiramo v izterjave, obenem poskušamo zagotoviti čim več kupcev, ki imajo denar. To pa pomeni, da s takšnim ravnanjem uresničujemo sklepe kolegija, po katerem moramo na terenu poskrbeti, da bo čim več računov poravnanih.
Ob tem problemu se ubadamo še z drugimi, ki se v bistvu pojavljajo vsa leta. To so medsebojni odnosi v kolektivu, problematika organizacije itd.
Trenutno je največji problem nelikvidnost kupcev. V naši organizacijski enoti smo v tem pogledu precej visoko, predvsem zaradi objektivnih težav celjske regije, ker je bilo treba veliko denarja vložiti za poravnavo škode, ki so jo povzročile poplave. Poleg tega je pa denarja v vsej republiki vse manj, banke ne morejo spremljati gospodarstva, zato so težave z iztržkom še toliko večje.
Problem je najbrž tudi v tem, da najtežje plačujejo tisti, ki najbolj potrebujejo gorivo. In verjetno marsikdaj prihajajo intervencije. Vi morate dobiti denar, ker drugače ne morete kupiti novega blaga, obenem morate »žonglirati« med plačniki. Kako se znajdete?
To je res najtežje. Naftne derivate dejansko najbolj potrebujejo tisti, ki so v bistvu najmanj likvidni, ki imajo najmanj denarja. No, kolegij Petrola že daljše obdobje spremlja položaj, izdelali smo posebne kriterije, po katerih bolj ali manj uspešno izterjujemo dolgove. Celjska temeljna enota ima največ neplačanih računov med vsemi, čeprav si močno prizadevamo. Vendar je nelikvidnost gospodarstva tako problematična, da podjetja nimajo denarja niti za najnujnejše. Vzemiva na primer Železarno Štore, čeprav bi lahko naštel še nekaj drugih, dasi manjših po-
rabnikov, ki potrebujejo gorivo za obstoj, a nimajo denarja, da bi ga plačali. Dnevno se moramo odločati, kaj bomo storili, in iskati, ter tudi najti pot, da jim blago sicer damo, obenem pa se ne povečajo terjatve oziroma skupni saldo. Takih podjetij ni malo, naša regija je pa zelo velika, saj spada vanjo poleg celjskega področja še koroška regija, velenjski, konjiški in žalski bazen je velik in sistemi v njih so v krizi. Kljub velikim naporom dostikrat ostanemo praznih rok. Najtežje je takrat, ko je treba nekomu reči, da mu ne damo novega blaga, ker niti dobavljenega ni plačal, obenem pa vemo, da bo s tem prizadet celoten kolektiv, ki bo zaradi tega morda ostal celo brez dela.
Če hočete napredovati, se morate posodabljati. Za to je spet potreben denar, ki ga za vse ni dovolj. Kaj daste na prvo mesto - ali skladišča, ali najstarejše bencinske servise, ali kaj tretjega?
Najprej je treba povedati, kako se odločamo na ravni podjetja. Tam nastaja osnovna politika, nadaljnjo vodimo v teritorialnih enotah. Naša firma je vedno imela posluh oziroma smo investirali, če le ni bilo težav s finansiranjem. A z medsebojnim dogovarjanjem smo vedno našli pravo rešitev.
Zadnje čase imajo prednost ekološke investicije. V Sloveniji imamo okrog 400 enoplaščnih rezervoarjev, ki ležijo na zelo problematičnih področjih, na
katerih so zaloge pitne vode. Po drugi strani gradijo v Sloveniji nove avtoceste ali rekonstruirajo stare, in treba je postaviti nove bencinske servise, vendar so sredstva omejena. Zato je treba narediti izbor in po mojem mnenju je bila zadnja selekcija oziroma zadnji predloženi plan na ravni podjetja korekten in v redu. Gotovo imajo prednost investicije ob novih avtocestah in tam, kjer se lahko pojavi konkurenca. Premišljeno se je treba odločati pri ekoloških investicijah, ki ekonomsko morda niso najbolj upravičene, vendar bi nastale hude posledice, če se v Petrolu zanje ne bi odločili.
Odločati se je treba med omenjenimi variantami, in mislim, da se pravilno sporazumemo. Enote, ki v posameznem letu iz določenih razlogov ne pridejo v poštev, dobijo možnost za vlaganje naslednje leto. Kar se tiče vlaganja v drobnoprodajno mrežo ali skladišča, bi rekel, da* je na ravni Trgovine največji problem skladišče v Zalogu in zato prioritetna investicija. Za samo Celje moram reči, da s skladišči nimamo problemov, ker smo ga zgradili skupaj z Zavodom za rezerve, čeprav ostaja še nekaj tehnoloških zadev odprtih. Skladišče v Dravogradu smo rekonstruirali v preteklih dveh letih, tako da na našem področju s skladišči res ni težav. Pa tudi glede maloprodajne mreže smo leta nazaj uspevali rešiti glavne probleme. Letošnji problem je bencinski servis v Šempetru, ker je zelo star, rekonstruiramo pa že konjiški servis, nato bo na vrsti Muta. Tako ostanejo samo še Radeče in dve manjši enoti in mislim, da nam gre v tem pogledu kar v redu.
Tam, kjer servis povsem obnovite oziroma na novo postavite, kakor na primer v Dravogradu, so za prodajalce nedvomno boljši delovni pogoji, in je tudi njihovo delo boljše. Ali pa vpliva prenova tudi na rezultate poslovanja?
Seveda. Investicija, kakršna je na primer Dravograd, je po mojem mnenju izredno uspešna.
Servis je bil rekonstruiran v rekordnem času, v 90 dneh, kar se ne zgodi pogosto, poleg tega je lep in tudi funkcionalen, česar spet ne bi mogli trditi za vse objekte. Gotovo je s prenovo bencinskega servisa kolektiv, ki dela v Dravogradu, prav tako »prenovljen«. Delovni pogoji so izboljšani, kar je pomembno, saj vpliva na medsebojne odnose. Prenovljeni bencinski servis daje tudi večje komercialne učinke in kupcem prinaša večje zadovoljstvo. To je posebno pomembno na dravograjskem koncu, ker se vozi skozenj veliko tujcev in moram reči, da tudi oni ocenjujejo ta bencinski servis kot izredno uspel.
Kako pa je z delavci? Je potrebno nad njimi močno bdeti, paziti nanje, biti prijazen, pozoren, je potrebna trda roka? Vsi smo ljudje in včasih tudi nehote pozabimo na dolžnosti.
Rekel bi, da je kompromis med obema najboljša pot. Sama prijaznost ni dovolj, potrebna je tudi trda roka. Glavni so cilji, ki si jih zastavimo. To se pravi, na bencinskem servisu kvalitetna in dobra postrežba, na vseh ostalih mestih pa prav tako dober in korekten odnos do strank - tako na skladišču kakor na upravi in za dosego takih ciljev je včasih treba trše prijeti, ker smo ljudje res ljudje in se ne potegujemo vedno za delo bolj, kakor je potrebno. Dejstvo pa je, da sem si v teh 26 letih, kar sem v podjetju, naredil lastno formulo za uspešno kontaktiranje z ljudmi, tako da me ob koncu leta vseeno še radi vidijo oziroma da obstaja prijateljski odnos, čeprav sem vse leto zahteval resno delo. Za resnično dobro in uspešno delo nam manjka več stikov z ljudmi. Zdaj nimamo več zborov delavcev, na katerih smo se prej srečevali. Problemi, ki se pojavljajo, zlasti izterjave, nam vzamejo veliko časa in pogosto nam ga zmanjka za neposredne stike z delavci. Toda ljudje jih zahtevajo in pogrešajo.
Kaj pa zdaj nadomešča zbore delavcev? Z ljudmi se je treba srečevati, pogosto pa ne morete vseh obiskati.
Samouprave v starem smislu ni več, vendar mislim, da bi bila velika napaka, da bi - kakor ponekod drugod - zadevo povsem poenostavili in bi od nekdanjih širokih kontaktov prešli na diametralno nasprotno ravnanje in bi samo poveljevali, kar bi pomenilo, da med nami ni stikov. Neposredni stiki morajo ostati tudi v prihodnje, ljudje morajo dobivati informacije, ne glede na to, ali odločajo ali ne. Mislim, da se v marsikaterem kolektivu pojavlja napaka, da so prešli na čisti centralizem in opustili vse oblike kontaktiranja z ljudmi, posledica pa je nezadovoljstvo delavcev. Po mojem mnenju tako ravnanje ni pametno, z ljudmi je treba sodelovati in informacijsko delo izboljšati.
Kako ravnate vi osebno?
Poskušam ravnati tako, da ne bi bil prehod iz stanja, ki je vladalo v preteklosti, preveč boleč oziroma da ga ne bi preveč občutili. Pri svojem delu ne vidim nobene razlike, le da ne izgubljam več časa za nekatere dejansko odvečne seje vseh mogočih forumov, zborov in skupin in poskušam čim več tega časa porabiti za pogovore z ljudmi. Ta način bom obdržal tudi v prihodnje, saj morajo kontakti ostati ne glede na sistem.
Ali na bencinskem servisu najavite
svoj prihod, ali pridete nepričakovano in ljudje zavpijejo — Direktor
gre! ter začno naglo delati?
Mislim, da ni tako, čeprav se ne najavljam. Pa ne zato, ker ljudem ne bi zaupal, ampak grem na določeno področje, se oglasim na servisu, se pogovorim z ljudmi - največ v času investicijskega vzdrževanja - in mislim, da moj obisk ne povzroča nobenih posebnih presenečenj. Če bi bilo, bi to pomenilo, da je poslovanje slabo, če bi ljudje delali samo takrat, ko je direktor ali upravnik na bencinskem servisu. Ljudi obiščem, kadar le morem, in se pogovirm o vsem, vendar večkrat zmanjka časa in kontakti so bolj kratki. Končno nas je okrog 400, problemov pa veliko.	J.	K.
PRIŠLI - ODŠLI
Prišli
TRGOVINA
TOE Ljubljana
Borut Kmetič, prodajalec
TOE Nova Gorica
Bojan Kožuh, prodajalec, Materj Berce, pripravnik
ZUNANJA TRGOVINA
Matjaž Gregorc, komercialist
ZEMELJSKI PLIN Andrej Pavliha, pripravnik
GOSTINSTVO
Motel Čatež
Marija Oštir, snažilka
Motel Lom
Borko Belobrajdič, natakarica, Mladen Čamčar, točaj, Dušan Gašpar, točaj, Jagoda Moravac, natakarica, Ljubomir Jelič, natakar
Odšli
TRGOVINA
TOE Celje
Franc Kojek, poslovodja, pokoj, Matilda Kotnik, snažilka, pokoj
TOE Ljubljana
Slavko Kralj, gasilec, Anton Kristan, prodajalec
TOE Maribor
Anica Novak, komercialno-finančna referentka, pokoj, Franc Hojnik, prodajalec, invalid, pokoj, Nežka Šelih, snažilka, pokoj, Alojzija Vrečar, snažilka, pokoj, Rihard Vuga, transportni referent, pokoj, Štefan Petrovič, gasilec, pokoj, Peter Kniplič, pomočnik poslovodje, pokoj, Dušan Fajhter, vodja gasilske službe pokoj, Franc Rudi, pomočnik poslovodje, pokoj
ZEMELJSKI PLIN
Majda Jankovič, gostinska delavka
TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA Tbmislav Kakež, vodja gasilcv, Klavdij Ujčič, gasilec, Jože Slavec, avtomehanik, Nedjo Rašuo, voznik, Stjepan Matošič,
voznik, Matjaž Fatur, pripravnik, Dejan Ružič, pripravnik, Boštjan Sirol pripravnik, Rajko Iskra, pripravnik, Ihnja Rolih, pripravnica, Radosav Mladenovič, voznik, invalid, pokoj
GOSTINSTVO
Motel Čatež
Bernarda Ergotič, snažilka
Motel Lom
Renato Menart, natakar
Hotel Špik Anton Mijovič, receptor, Karmen Žurman, snažilka
SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Ljudila Tumpej, samostojna referentka, pokoj
SRBIJI PRETI POMANJKANJE DERIVATOV
Obstaja velika nevarnost, da se bo oskrba z nafto in naftnimi derivati v Srbiji poslabšala, če ne bo rešeno plačevanje uvožene nafte. Na sestanku Gospodarske zbornice Srbije so dejali, da bo treba ustanoviti poseben sklad pri republiški vladi, da bi »stekli« devizni finančni tokovi. Na sestanku odbora so govorili tudi o Ini, ki je ustavila dobavo derivatov potem, ko je v Srbiji izgubila svoje bencinske servise. To bo po nekih ocenah prineslo primanjkljaj v višini 700 tisoč ton surove nafte, ki je po letni bilanci pripadla zagrebški Ini.
Srbija potrebuje letno pet milijonov ton derivatov, toda letos lahko rafinerije računajo s 4,7 milijona ton surove nafte, torej bodo dobavile porabnikom 4,2 milijona ton derivatov.
KMALU IZVOZNIK
V zvezi z nafto o Danski nismo veliko slišali. Zdaj pa je videti, da bo postala celo izvoznik. Rekordna proizvodnja v Severnem morju bo deželi omogočila, da bo že v letošnjem letu iz lastnih virov poskrbela za vse svoje potrebe. Njeni naftni strokovnjaki pa predvidevajo, da bo že leta 1993 lahko večje količine nafte celo izvažala. Enako velja tudi za plin.
PROIZVODNJA ŠE NAPREJ PADA
Proizvodnja surove nafte v Sovjetski zvezi, ki je največji proizvajalec te surovine, bo v letošnjem letu manjša za 6 odstotkov in bo dosegla 535 milijonov ton oziroma 10,9 milijona sodčkov dnevno. Po neuradnih ocenah je znašala januarja in februarja okrog 11 milijonov sodčkov dnevno, kar je za osem do devet odstotkov manj kakor v prvem trimesečju lani.
Sovjetski izvoz nafte v industrijsko razvite države je bil v letošnjem prvem trimesečju za 10 odstotkov nižji kakor v enakem obdobju lani, in je znašal okrog 1,34 milijona sodčkov dnevno.
IEA predvideva, da bo sovjetski izvoz surove nafte padal tudi v prihodnje, čeprav počasneje kakor proizvodnja.
PORABA NAFTE
V letošnjem letu se bo v svetu povpraševanje po nafti v primerjavi z lanskim letom povečalo za pol odstotka, to se pravi, na 65,9 milijona sodčkov dnevno. Tako vsaj predvidevajo v mednarodni agenciji za energetiko IEA.
Največje povečanje porabe pričakujejo v azijskih državah, ki naglo razvijajo svojo industrijo. Poraba črnega zlata naj se v 24 članicah OECD letos ne bi spremenila in naj bi spet znašala okrog 37,5 milijona sodčkov dnevno. Vendar pa naj poraba ne bi bila enaka v vseh članicah. Evropske naj bi porabile več, severnoameriške pa manj kakor lani.
V IEA tudi predvidevajo, da bo poraba v Sovjetski zvezi in ostalih vzhodnoevopskih državah v primerjavi z lanskim letom padla.
PETROL
Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol • Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Minka Demšar, Rajko Muljavec, Darinka Pavlič, Cvetka Pisar, Štefan Prša, Ada Valenčič • Odgovorni urednik: Egon Šerbela • Urednik: Jelka Žmuc-Kušar • Tehnični urednik, lektor in korektor: Jelka Žmuc-Kušar • Naslov uredništva: SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66, tel.: 312 755.