Leto LXXn, Žt 186 foHahM plaftuu t gotovfaL « Die Podgebffir tn kesu«. Preis > Cena L 1 (IrednJAtvo . ipiuu LJubljana, Kopitarjeva I. Telefon tt-O—»-«4. Meaečna naročnina li Ur, aa lno. iem»tvo 40 Ur. — Cek. raS. Ljubljana 10.6M u naročnino ln 10.894 ia Inaerate. Izključno saatopatvo ta oglase la Italije In Inozematvat DPI 8. A. Milano. Rokoplao* ne Tratama. SLOVENEC Starker Feinddruck in der Normandie hal! an Keine nennenswerte Erfolge des Gegners — Heftige Kampfe nordlich Alencon — Verteidiger von St. Malo schlugen alle Angriffe zuriick Erbittertes Ringen im Osten — Zahlreiche Sowjetangriffe zerschlagen Durchbruchsversuche an der lettischen Front vereitelt An s Italien werden keine beson-dcren Kampfhandlungen gemeldet. Im K a r p a t h e n v o r 1 a n d bis inr W e i c h s e 1 wurden ortliche Angriffe der Sowjets zum "Teil im Gegenstoss zerschlagen. In den WeichseH)riicken-kopfen westlich Baranow und siid-ostlich W a r k a sind erbitterte Kampfe im Gange. Nordostlich Warschau und nud-westlich B i a 1 y s t o k vvurden zahlreiche feindlirhe Angriffe abgewiesen, ortliche Einbriiche abgeriogclt. Nordwest-lirh B i a 1 y s t o k driiugten die Bolsche-vvisten, von zahlreichen Panzern und Schlachtfliegern unterstiitzt, unsere Truppen in erbittertem Itingeu einige Kilometer nach Westen zuriick. An der lettischen Front scheiterten die mit iiberlegenen Kriilten ge-fiihrten Durchbruchsversuche des Fein-des am ziihen Widerstand unserer Divi-sionen. Im Einbrurhsraum siidvvestlich des Pleska uer S c e s dauert das erbitterte Ringen mit den weiter vorge-drungenen sonjetisehen Kraften an. Einzelne feindlirhe Flugzeng* war-fen in der Kacht Bomben auf Hanno- Ans dem Fiihrerhanptquartier, 14. 8. DNB. Das Oberkommando der Wehr-marht gibt bekannt: An der normanisehen Front bielt der starke feindliche Druck an, nhne rlass der Gegner uennenswerte Er-fnlge erzielen konnte. Im Raum ntirdlich A 1 e n e o n stie-Ben gepanzerte Kantpfgruppen dem vor-dringenden, von starken Luftstreitkraf-ten unterstiitzten Feind entgegen. Es entwickelten sich heftige Kampfe, die noch andauern. Durch der Luftvvaffe wurden 12 Bomber nbgescliossen. Die Verteidiger von ''lakartillerie viermotorige S t. Malo srhlugen aurh gestern alle feindlichen Angriffe zuriick. Siidlich der Insel Goernsev be-»rhiidigten Minensuchboote einen feindlichen Zerstorer durch zahlreiche Artil-lerietreffer. Im franzosisehen Raum vvurden 122 Terroristen im Kampf nieder-gemaeht. 8chweres »V 1< Vergeltnngsfeuer liegt weiter auf London und seinea Aussenbezirken. ver. Močan sovražni pritisk v Normandiji se nadaljuje Nikakili pomembnejših sovražnih uspehov — Siloviti boji severno od Alencona — Branilci St. Maloja so odbili vse napade — Ogorčene borbe na vzhodu — številni sovjetski napadi razbiti — Prebijalni poskusi na latvijskem bojišču so se izjaldvili Fiihrerjev glavni stan, 14. avg. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na normanskem bojišču se je nadaljeval močan sovražni pritisk, ne da hi nasprotniku uspelo doseči pomembnejše uspehe. Na področju severno od Alencona »o udarile oklepljene bojno skupine proti napredujočemu in z močnimi letalskimi silami, podprtemu sovražniku. Rat-vilj so se siloviti boji, ki še trajajo. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je sestrelilo 12 štirimotornih bombnikov. Branilci S t. M al o-j a so odbili tudi Tčeraj vse sovražne napade. Južno od otoka Guernsey se poškodovali čolni za iskanje min 8 številnimi topniškimi zadetki nek sovražni ru-siler. Na francoskem področju smo nničili v boju 122 teroristov. London in njegovi zunanji okraji leže še nadalje pod težkim povračilnim ognjem >V 1«. Is Italije ne poročajo • nfkakih posebnih bojih. Od Karpatskega predgorja pa do V i s I e smo deloma s protisunki razbili krajevne sovjetsko napade. V predmestjih ob Visli zapadno od B a -r a n o v a in jugovzhodno od V a r k e so v teku ogorčeni boji. Severovzhodno od Varšave in jugozahodno od Bialystoka smo zavrnili številno sovražne napade, krajevne vdore pa zajezili. Severnozahodno od Bialystoka so potisnili holjševiki s podporo številnih oklepnih in bojnih letal našo čete v ogorčenih bojih za nekaj kilometrov nazaj proti zahodu. Na latvijskem bojišču so se spričo žilavega odpora naših divizij izjalovili z nadmočnimi silami izvršeni sovražni prebijalni poskusi. Na vdornem področju jugozahodno od Pskovskega jezera so se nadaljevale ogorčene borbe s sovjetskimi silami, ki so dalje napredovale. Posamezna letala so vrgla ponoči bombe na H a n n o v e r. Ameriški udarec begunskim Poljakom Stockholm 12. 8. Polj6ki begunski odbor, ki se 6edaj ukvarja v Londonu z zahtevami, ki jih je prinesel Mikolajczyk iz Moskve, je dobil med svojim težkim delom nov hud sunek v hrbet. Ameriška vlada, ki je bila doslej v poljsko-sovjet-skem vprašanju zaradi predsedniških volitev in številnih volilcev v Združenih državah zelo vzdržina, je sedaj zadala Poljakom preko newyorškega radijskega komentatorja Steela zelo hud udarec ter jim je dala razumeti, naj pred Stalinom brezpogojno kapitulirajo. Steel je hudo napadel begunske Poljake, ki jih je obdolžil zahrbtnih spletk ter jim očital, da skušajo z brezupnimi manevri odstraniti krivdo za prekinitev moskovske konference. Zairadi neekrupuloznega angloameriškega izdajstva so vsekakor razumljivi boječi komentarji poljskega tiska o polj-sko-sovjetskih pogajanjih. Poljski begunski krogi v Londonu vedno znova zatrjujejo, da ne morejo o pogajanjih podati nii;ake točnejše izjave ter opozarjajo na težave, ki so nastale pri Mikolajczykovih pogajanjih v Moskvi. Pokazalo se je, da je stavii predvsem poljski sovjet ultima-tivne zahteve, izmed katerih je brez dvoma najhujša ta, naj odpravijo od leta 1935 veljajočo poljsko ustavo, ker je preveč »nedemokratična«. Ta zahteva je bila najbrž glavni vzrok, da so sc začasno prekinila pogajanja v Morkvi. O tem nam govori Reuterjev komentar o Mikolajczykovem obisku v Moskvi. Komentator pričenja svoja izvajanja s tolažitnimi besedami, v katerih podčr-tuje prednosti neposrednega stika, ki ga je imel Mi.kolajczyk v Moskvi, ter opozarja na dober vtis, ki ga je napravil poljski ministrski predsednik na Stalina in Molotova. Nato pa pravi, da bo bodoči potek 6ovjetsko-poljskili razgovorov odvisen od »dvostranskih poljskih pogajanj"!, lteuterjev komentator pravi, da tvorijo kritično točko predlogi poljskega sovjetskega odbora, ki zahtevajo takojšen po-vralek k »demokratski poljski ustavi iz leta 1921.t in odstranitev »avtokratske ustave iz leta 1935.« Mikolajczyk se o tej zahtevi sedaj brez dvoma pogaja v Londonu s tamkajšnjim begunskim odborom in čeprav ima malo upanja, da bi prišlo 'io sporazuma s poljskim sovjetom, še vedno vztraja pri upanju, ki ga je izrekel pred odhodom .iz Moskve, Ki a je treba namreč najti nek izhod<. Mitkolajczyk se gotovo zaveda, da sta on in njegov poljski odbor sama proti Krenilju in poljskemu odboru, ki ga podpira Moskva. Kaj mislijo v Londonu o razgovorih, nam kaže komentar »Daily Ex.pressa«, ki enako omenja zahtevo poljskega sovjeta po odpravi ustave iz 1.1933. ter nato poziva begunske Poljake, naj se radikalno preusmerijo, če hočejo, da bo Poljska lahko v bodoče še obstajala poleg Sovjetske Zveze. Boji v Italiji Berlin, 13. avgusta. Mednarodni poročevalski urad javlja z italijanskega bojišča: Na italijanskem bojišču je prišlo le na srednjem odseku bojišča do večjih bojev. Tu se je posrečilo Britancem po večurnih trdih bojih doseči nek krajevni vdor v nemške postojanke. Boji za vdorno mesto so bili pozno zvečer še v teku. Na zaipadnem krilu je bilo preprečenih z nemškim topniškim ognjem in s strojniškim ognjem nemških prednjih straž več poskusov ameriških in britanskih oddelkov, ki so hoteli prekoračiti reko Amo. Samo v mestu Florenci, katerega severni del so nemške čete pred par dnevi zapustile, so Britanci lahko do-vedli nadaljnje sile na severno obrežje Arna. Odbiti so bili vsi napadi proli nemškim prednjim stražam, ki se nahajajo na severnem robu Florence. Japonska ofenziva v Honanu Tokio, 14. avgusta. Kakor javlja neko poročilo iz cesarskega glavnega stana, se nadaljuje japonska ofenziva v provinci llonan, potem ko je bilo izvedeno očiščenje tega ozemlja. Kot je znano, je dovedla ta ofenziva 8. avg. do zavzetja važnega oporifiča Heil-gjanga. Od pričetka te ofenzive od 27. maja do 8. avgusta so izgubile čung-kin.škc čete 66.468 padlih in 27.477 ujetih. Japonci so zinplenili 335 topov, 1303 lahkih in težkih strojnic ter 13.666 pušk. Razen tega je bilo sestreljenih. zažganih ali poškodovanih 861 letal. Po tem poročilu je padlo pri teli bojih 5343 japonskih vojakov. Siloviti boji v Normandiji Berlin, 13. avgusta. Na invazijskem bojišču se nadaljujejo na vseh bojnih odsekih boji z nezmanjšano silovitostjo. Južno od Caena je sovražnik iz nekega gozda vzhodno od St. Sylvaina ponovno pričel z napadom. Njegovi klini, ki so le malo napredovali, se nahajajo v težkih bojih z nemškimi oddelki. Ti boji zvečer, 12. avgusta, še niso bili končani. Medtem ko so se izjalovili sovražni napadi na področju južno od Grainvilla, se je posrečilo sovražniku po močni topniški pripravi zasesti nekaj ozemlja južno od Barberyja. Nemške čete pa 6o s protinapadom ponovno zavzele nazaj nekaj tega ozemlja. Nemški grenadirji so z odločnim protinapadom očistili nek sovražni vdor vzhodno od Fresneya. Do posebno ogorčenih bojev so dovedli ojačeni napadi pri Thurj Harcourtu, kjer se je posrečilo sovražniku z močno letalsko podporo napredovati za nekaj kilometrov. Nemci pa so takoj izvedli protinapade ter prestregh sovražni sunek. Tu so v teku nadaljnji težki boji. Ameriški oklepniški klini, ki so prodrli iz Lo Mansa na področje Alencona, naletujejo povsod na trdi odpor nemških čet. Medtem ko je postalo na ostalih nemških oporiščih v Bretagni nekoliko mirneje, se bori hrabra posadka St. Maloja nadalje za vsako hišo, tako da se Ameri-kancem še vedno ni posrečilo zasesti mesta. Hrabri branilci mesta so si pridobili s svojim junaškim obnašanjem proti mnogo močnejšemu sovražniku neminljivo slavo. Berlin, 13. avgusta. Mednarodni poročevalski urad javlja iz 6evemo Francije: Ogorčeni boji za St. Malo so divjali včeraj ves dan z izredno silovitostjo. Nemška posadka je obdržala mesto kljub izredno močnim ameriškim napadom. Neka močna ameriška bojna skupina je vdrla prehodno v mesto. Kljub temu, da so bili Amerikanci številčno nadmočni, so prešli nemški oddelki po silovitem obstreljevanju nemških baterij v protinapad. Amerikanci so bili z zelo visokimi krvavimi izgubami vrženi iz mesta ter so izgubili pri tem tudi mnogo ujetnikov. Amerikanci so umorili posadko nekega beton i ranega topniškega položilja, ki jo izstrelila poslednje naboje ter zaradi tega ni imela nobene obrambne možnosti več. Z bojišča pri Loiri poročajo, da kopljejo Amerikanci na severnem obrežju roko strelske jarke, pri čemer jim mora v veliki meri pomagati tudi francosko civilno prebivalstvo. Berlin. S področja pri Le Mansu je prodrl sovražnik po močni podpori svojega letalstva, ki mora z bombniškimi preprogami odpirati pot njegovim oklep-niškim oddelkom, proti seveni. Nahaja so na obeh straneh cesto, ki vodi iz Le Mans«. v Alencon. Pri napadu na to mesto pa mu naraščajoč nemški odpor ovira hitro napredovanje. Sedaj jo postalo jasno, da hoče izvršiti sovražnik premik v obliki klešč. Drugo krilo teh klešč, ki naj bi napadlo s področja pri Caenu v smeri proli jugu, je bilo zajezeno in vkljub žilavim naporom ni moglo naprej. Boji vzdolž vsega invazijskega bojišča, predvsem pa na krilih, se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Vdori, ki jih je dosegel sovražnik, so bili vsepovsod zajezeni ali pa s protisunkoni potisnjeni nazaj. Nepomembnih nemških odmaknitev sovražnik vkljub deloma silovitemu pritisku ni mogel motiti. Berlin, 12. 8. Mednarodni poročevalski urad javlja: Posadka St. Maloja jo tudi včeraj z največjo odločnostjo vzdržala pred vsemi ameriškimi napadi. Sovražni pritisk na vzhodno krilo trdnjave je bil včeraj posebno močan. Čeprav jo obramba spričo dejstva, da gori vse mesto, izredno otežkocena, je majhna nemška posadka ohranila vso svoje postojanke. Uničila jo 18 oklepnikov, ki so skušali prodreti proti obrambnim napravam. Na zapadnem krilu utrdbo so izvršili nemški grenadirji uspešen nastop, s katerim so obkolili iu uničili ne. ko ameriško bojno skupino. Berlin. Pri Brestu so imeli z v/hodl in severa proti mestu napadajoči Sever« noameriknnci v petek tako težko izgube, da so morali svoje napade začasni prekiniti. Proti večeru so močni MalskJ oddelki bombardirali nemške obrambn« črte. Pričakovani ponovni napad so š< vedno ni pričel. Minister dr. Gobbels kmetijskim voditeljem Berlin, 12. avg. Minister dr. Gobbels jo sprejem v petek v prisotnosti ministra Baekeja kmetijske voditelje, ki so so -/jbrali v Berlinu na delovni posvet. V svojem nagovoru, ki jo izzvenel v poziv k čim večjemu delu in čim večjim storitvam nemškega podeželskega ljudstva, se jo dotaknil dr. Gobbels dogodkov dne 20. julija. Ta dan je postal takorekoč /nak za totalno in brezkompromisno sodelovanje nemškega naroda v sedanji vojni. Poleg dela v oboroževalni industriji je odvisen uspeh ogromnih nemških naporov tudi od pripravljenosti nemških kmetov pri zagotovitvi prehrane, ki tvori temelj za zmagoviti obstoj v tem usodnem boju. Minister je v nadaljnjem poteku svojega govora omenil občutne »Volkisclier Seobachter« k novim ukrepom Berlin, 14. avgusta. »Volkisfber Beobnchter« se bavi v današnjem uvodniku pod naslovom: »Nemška oblika »levee en masse« z novimi odredbami državnega opolnomočemca za totolrro mobilizacijo držovnega ministra dr. Gobbelsa, ki predvidevajo precejšnjo omejitev nemškega kulturnega življenja ter z ukrepi zaradi katerih bo postalo prostih več letnikov tako zvanih neobhodno potrebnih nameščencev celo v oboroževalni industriji. Dr. Nonnembruch piše v svojem članku med ostalim: »Poseben ponos nemškega naroda je bil vedno, da .je gojil svoje kulturno življenje tudi pod najtežjimi okol-nostmi. Nasprotno pa bo služilo dejstvo, da bo sedaj tudi kulturno življenje močno omejeno, kot merilo za to, v kakem obsegu bo sedaj posegala vojna v privatno življenje vsakegu posameznika. V isti meri kakor se bo omejil narod kot velika skupnost v kulturnem življenju na vojaško potrebno stopnjo, se naj tudi vsak posameznik odvadi nepotrebnih navad ter se ravna po sedanjem težkem vojnem času. Nujnost takega ravnanja najmočneje potrjuje dejstvo, da bodo odvzeli cele letnike tako zvanih neobhodno potrebnih nastavijencev celo iz oboroževalne industrije in jih uporabili za bojišče.« Dr. Nonnenbruch poudarja nadalje, da so se narodi v potrebi dvignili v množicah in da so tudi nevojaiki zagrabili za orožje. Ta oblika narodne obrambe, ki 6C omenuje »levee en masse« nam Nemcem ni potrebna. Člankar dobesedno ugotavlja: »Meje Nemčije brani nemška vojska. Moderna oblika tehnične vojne preprečuje takšno »levee en masse«. Narod se ne dviga danes v skrajni volji samoobrambe in zagotovitve svoje bodočnosti na ta način, rfa bo vodil neko vrsto gverilske vojne, marveč, da rlnje vse za orožje sposobne moške dobro organiziranim oddelkom vojske ter da se udeležujejo vsi oni, ki niso sposobni zu orožje, delu za vojno. Člankar nadalje izjavlja: »Mi Nemci ne maramo pri tem rnzkričoti v svet našega navdušenja, kakor so to sicer delali narodi ob takih prilikah in drugič tudi že 5 let trajajočo vojna ne dovoljuje takih pojavov. Toda saj ni merodaj-no, cfa žari železo, če ga kujemo v jeklo, važno je, da postane iz železa jeklo. Mi smo neomajno odločeni to vojno zmagovito prestati in naša volja naj bo trda kot jeklo.« Velike sovjetske tvarne izgube Berlin, 13. avgusta. Vojno poročilo omenja v splošnem le uničenje sovjetskih oklepnikov, številke ostalih sovjetskih tvarnih izgub pa prinaša le izjemoma ob priliki posebnih bojev. Kake izgube doživljajo boljševiki pri težkih bojih na vzhodnem bojišču, vidimo že iz tega, da so samo od 6. do 0. avgusta 1944., torej v 4 dneh, ki se vidno razlikujejo od ostale dobe skoraj že 7 tednov trajajoče velike bitke na vzhodu, izgubili med severnovzhod-nim robom Karpatov in Memlom jvoročilih, ki še niso zaključena, 171 navadnih in 4^26 protitankovskih topov, 99 metalcev granat. 624 strojnic in 60 protitankovskih pušk. V istem obdobju so uničile nemške čete samo na tem področju 507 sovjetskih oklepnikov. Majhno delno priznanje Ženeva, 14. avgusta. Po londonskih poročilih je- javila britanska admirali-teta, da je pri zavezniških nastopih na zapadni obaii Francije izgubila sledeče ladje: Rušilec: >Isisr, čistilce min: »Magic«, iCattoc, »Pyladosc, obalno ladjo *Ga-nillvc ler pomožno obalno ladjo »Lord VVakefield«. ' >\. ^ r- • ■ . . ■v*. % m^jj : V> /fif / Antikommunistische Massenkundgehnng in Dobrova. — Protikomunistično zborovanje na Dobrovi preteklo nedelio. krajevne omejitve, ki jih je morali) doživeti Nemčija v zadnjih dveh lotili in ki so samoumevno vplivale na oskrbo. Nemčija ne more več črpati tako iz polnega, temveč mora uporabiti vso svojo pridnost in vso svojo organi/a. cijsko sposobnost, du bo lahko kn« stavljenim nalogam. /,a nemškega kinrta pomeni to zahtevo p<> še bolj intenzivnem kmetovanju kot doslej. Dr. Gobbels je dejal, da mora biji boj za to, da bojišču in delujoči do> movini nikdar in pod nobenim |k>j:o-jem ne bo zmanjkalo vsakdanjegj kruha, osnovno predpostavko /u nem. ško prebivalstvo. Minister je poudaril, da so nemški kmetje v preteklih, letih dosegli sijajne uspehe. Ves narmf hvaležno ugotavlja, da mu ie nemški kmet zagotovil vsakdanji kruli in du je, ako izvzamemo nepomembna, večinoma časovna podana pomanjkanja, ki jih je zabeležila nemška prehrana v Ibj vojni, v glavnem lahko /ngoluvjl oskr. Iki nemškega ljudstva. I/guba obširnih ]v>krajin na vzhodu vpliva ijalKM obtežilno To pomeni, da mora Nemčija predvsem v domovini proizvajati vse, kar rabi narod za prehrano. Dr. Gobbels je dejal, da je gotovo, da 1"» nemško podeželsko ljudstvo tudi v bodoče dobro rešilo to veliko nalogo. Ko je prišel k vprašanjem totalnega sodelovanja v vojni, je izjavil dr. Gobbels, da je Nemčija prisiljena, da zahteva v prihodnjih tednih in mesecih od nemškega naroda veliko žrtve. Kot državni pooblaščenec zu totalno sodelovanje v vojni je odločen, da odgovarjajoče izkoristi polnoniočja. ki jih ima za rešitev te naloge na razpolago. Ob koncu je dejal, da vlada danes med nemškim narodom eno samo mneje, namreč, du sc stori in uporabi vse. da bo ta vojna hitro in "zmagovito zaključena. ■■■■■■■■aaiHHaaBaiBMBBHM Lizbona. Skoraj vsi portugalski listi posvečajo daljše članke novemu španskemu zunanjemu ministru. V njih poudarjajo, da spada mod može, ki v posebni meri uživajo zaupanje generala Franra ter da je eden izmed najstarejših pripadnikov falangističnega pokrela in osebni prijatelj njegovega ustanovitelja. Madrid. EFE javlja iz NVasliinglona, da jo Roosevelt pozval bivšega republikanskega predsedniškega kandidata iz leta 1940 Wendella Vfcllkija na skupen posvet o mednarodnem položaju. Ta ukrep tolmačijo v političnih krogih tako, da Willkie kljub svoji pripadnosti k republikanski stranki nikakor ne bo podpiral sedanjega republikanskega kandidata Deweya. Vichy. Kakor javlja narodno-francoski radio, so angloameriška letala bombardirala in s strojnicami napadala 2 vlaka s civilnimi potniki. Pri tem napadu je bilo 32 mrtvih in 15 ranjenih. •Der Priisident sprirht. — Prezident govori. Stran 2 »SLOVENEC«. foroK, 15. «vgm»ia 1944 Ster, 186. 8 tednov obstreljevanja z »V 1« Amsterdam, 18. 8. Londonski radio l>oroča, da bo se v noči na soboto nadaljevali napadi >V 1« na južno-angle-ška področja ter na London. Stockholm. 13. 8.. O posledicah osem-tedenskega obstreljevanja Londona in južne Anglije z >V 1« so izvedeli tu iz zanesljivega vira še naslednje podrobnosti: Dejansko delo ministrstev se ne opravlja več v Londonu, temveč v se-verneje ležečih grofijah, predvsem v kopališčih. Le nujno potrebne in neobhodne stvari se opravljajo še v Londonu, da hj še nadalje obdržal značaj britanske prestolnice. Tudi londonska časopisna založništva in poročevalski uradi delajo mrzlično pri ustanavljanju pomožnih mest izven nevarnega pasu. V britanski javnosti smatrajo, da so uradne angleške izjave o škodi, ki jo l>ovzroča »V 1«, popolnoma nezadostne. Zlasti ne drži izjava britanske vlado, da zadeva »V 1« stalno cerkve, bolnišnice in šole, temveč je res, da je postala žrtev tega orožja cela vrsta važnih obratov, prometnih naprav, dokov, skladišč in rezervnih iztovarjališč, kjer je bilo spravljenih za primer resne potrebe mnogo živil. Na področju velikega Londona se vedno znova pojavlja [>omanj-kanje hrane, ki ga po nekaj urah sicer odstranijo, a trajno lo neprijetno deluje. Isto yelja za prometni sistem. Popravljalna dela nikakor ne morejo držali koraka z razrušitvami, čeprav sta storila delovno in zdravstveno ministrstvo vse, kar je bilo v njuni moči, da bi hitro popravila naslalo škodo. Okenska stekla so postala najdražje blago vsakdanjega življenja. Zalo so dali uvozom stekla iz inozemstva, predvsem iz Združenih držav, posebno prednost. Alarmni sistem še vedno ni poenoten. Tehnični poskusi, ki jih je pred kratkim napovedal notranji minister Morrison, so vedno znova moteni. Beg Londončanov v globoke kolodvore podzemske železnice je hujši, kot je bil pri težkih letalskih napadih leta 1940-41. Nekaj nepomembnih podzemskih kolodvorov so kratkomalo izločili iz prometa, da bi ustvarili nova zaklonišča. Tudi stranski tiri so sedaj trajno prenatrpani z bežečimi rodbinami. Angleška javnost 6e boji pri eksplozijah »V 1« predvsem zračnega pritiska. Tudi delovanje drobcev razstreliva je zelo močno in vsak dan dovažajo v bolnišnice nove osebe, ki so bile ranjene na očeh. Število zdravnikov za hitro oskrbo ne zadošča več. V nekaterih primerih sta morala policija in osebje protiletalske zaščito ranjence prisiliti, da si niso z roko mencali oči in da niso s tem še povečali škode. Značilno za silovitost eksplozij je dejstvo, da so drevesa v bližini mest, kjer eksplodira »V 1«, brez listov in gola kot v jeseni. Cesto jih pritisk Iz-ruje in vrže več metrov daleč proč. Angleško javnost je polrlo, ker vojaška oblastva šo vedno niso mogla iznajti učinkovitega protisredstva ter se omejujejo na to, da se proti novemu orožju bore s starim. Tudi najhitrejši anglo-ameriški lovcj ne morejo ujeti »V 1«, temveč morajo čakati nanj v zraku in skušati, da ga z nekaj dobrimi zadetki v par sekundah sestrele. Sestrelitve protiletalskega topništva niso v nikakemi razmerju z izstreljeno municijo in uporabljenim gradivom. Amsterdam, 14. avgusta. Kakor javlja britanska poročevalska služba, so se tudi v noči na ponedeljek nadaljevali napadi »V 1« na južno angleško ter lsebno lepo z njim postopalo v trenutkih tik pred vkoraka-njem zave&nilškLh čet. Še je čas, da si oskrbite za 10 lir knjigo »KRI MU6ENCEV...« Pohitite, v prodaji so zadnji izvodi 1 IHMIIIIIIIIIBIIIHIII Dobrova. 14. avgusta. V nedeljo so se v jutranjih urah od vseh strani zgrinjale množice na Dobrovo, zlasti s Tržaške ceste je prihajala cela reku pešcev in kolesarjev, tako da je bilo ob 9 polno že skoraj vse zborovališče. Na cesti je bila po-strojena dolga vrsta domobrancev, ki jo segala od šole pa do slavoloka. Ze daleč pred Dobrovo so mlaji naznanjali, da se pripravlja velika slavnost. Dobrova sama pa je bilu vsa v mlajih j| in vencih. Na cesti je bil postavljen f visok slavolok. Zborovališče — velik f travnik nasproti šole — je bilo ome- i jeno v 20 povezanimi venci. De- j> kleta vse dobrovske okolice so ime- f la dosti dela, da so spletla toliko teh J vencevl Na koncu travnika je postavljen oder z oltarjem. Nad njim je bila postavljena stena iz belega in kar-minastega blaga, okrašena z zelenjem. Ob pol desetih se je pripeljal g. prezident s spremstvom. Sprejel ga je podpolkovnik Krener, ki je že prej prišel pogledat svoje domobrance. Po pozdravu z zastopniki občine je obšel g. prezident častno četo, ki je opravila vojaški pozdrav. Godba je zaigrala pozdravno koračnico, nato pa narodno »Rož rdečih zame nimaš«. Ko se je g. prezident bližal tribuni, ga je najprej pozdravilo dekle v narodni noši, nato deček in deklica v narodnih nošah, deklica mu je podarila lep šopek nageljnov, rožmarina in rožen-kravta. Na lepem lesenem krožniku so ponudili g. prezidentu po starem običaju kruh in sol. Med otroki in narodnimi nošami, ki so pozdravljali g. prezidenta z zastavicami in robci, je stopil g. prezident s spremstvom na tribuno. Med potjo je zagledal malo deklico v narodni noši in jo peljal s seboj na oder, ki mu je bila ves čas zborovanja pač najbolj ljubek okrasek. »Tudi politično najmanj nadarjeni Slovenec mora priti do spoznanja, da je v resnici skrajni čas, dn krenemo s poti nereda, drobljenja sil in trošenja narodnih energij, nazaj na pot reda, da tnko v zadnjem trenutku popravimo, kar se popraviti še da.« Te besede g. prezidenta so odmevale nad tisočglavo množico na velikem Erotikomunističnem zborovanju na Do-rovi in so v vseh poslušalcih pustile globok vtis. V resnici je skrajni čas. da odpravimo vsak nered, ki ga je preteklost toliko pustila v našem narodnem življenju. Najprej moramo odpraviti nered, ki ga je k nam zanesel komunizem s svojim uporniškim duhom, odpraviti nered in upor, ki ga je za- Mimohod domobrancev Mimo g. prezidenta in poveljnika domobranstva ter njunega spremstva se je razvil lep mimohod. Na čelu so jezdili trije fantje v narodnih nošah. Ob šoli nasproti tribune se je ustavila domobranska godba in igrala udarne koračnice, ko so v strumne koraku stopali mimo naši fantje v jeklnih čeladah. Ljudje, ki so stali ob cesti v gostem špa-lirju, so domobrance z največjim navdušenjem pozdravljali. Po maši so ljudje zapeli, ko je dal mali harmonikar v narodni noši into-nacijo: »Regiment po cesti gre«, »Delaj, delaj, dekle, pušeljc« in »Venček na glavi se«. Nato je stopil na govorniški oder župan Mojeršič. Pozdravil je prezidenta, zastopnike nemške vojske in zastopnike slovenskega domobranstva, okrajnega glavarja dr. MarSl 6a in druge. Nato pa je čestital g. prezidentu za 64 letnico rojstva, ki jo je obhajal ta teden, nato pa ga je prosil, na spregovori. Preden je g. prezident spregovoril, večkrat med govorom, zlasti pa ob koncu so zborovalci kazali svojo ljubezen do g. prezidenta z živioklici, narodne noše so mahale v pozdrav z robci. Govor gospoda prezidenta MOJI LJUBI SLOVENSKI ROJAKI! MOŽJE, ŽENE, FANTJE IN DEKLETA! Ce si ogledamo majhno krpico zemlje, na kateri Slovenci bivamo, in primerjamo življenje in umiranje, ki se na tem majhnem prostorčku odigrava že tri leta in pol, se nam samo po sebi stavi vprašanje: Kakšna bi pač bila naša deželica, in kako hi bilo našemu narodu, če bi marca leta 1041. zmagala prava narodova volja, to je volja naših zvestih kmetov in z zemljo in narodom povezanih delavcev in meščanov, in če nas ne bi — državi in narodu tuje, temne, pravemu narodovemu življenju in napredku sovražne 6ile pognale v vojno in s tem državo v propast, nas pa v boljševiško zaroto in e tem v zmedo in skorajšnji narodov samomor? Zakonita in zaradi tega edino odgovorna vlada je takrat — dne 25. marca 1941 — pristopila k protikomunisličnemu paktu. Edine dolžnosti, ki bi jih s tem prevzela država in narod nase, so bile: paziti, da se no bi razbohotil komunizem, in ne delali težav silam, ki so imelo namen, obraniti Evropo pred boljševizmom. Za protiobvezo so nam bile zajamčene državne meje im obstoj. Ne bi ee nam bilo treba udeležiti vojne in mimo bi lahko šli naprej za svojim delom. Ce bi držali zavezo taikšno kot 6mo jo podpisali, od vseh Slovencev danes ne bi sedelo menda niti 10.000 komunistov. Med njimi bi 6eveda bili razni Kidriči, Baeb-lerji, VidmaVji, Kardelji, Kocbeki, Kuharji, ki so zadnja leta tako krvavo zapisali svoja imena v slovensko zgodovino. Mo- I goče bi sedela tudi zloglasni ban M a ruši č in politikantski etremnh Sernec, če bi naši politiki začeli bolj natančno raziskovati masonerijo in boljševizem, kakor jim je to tik pred svojo smrtjo otipljivo nakazal dr. Korošec, in bi privlekli ludi ta dva jazbeca na dan. To pa bi bila tudi vsa srečna — nesreča. Vsi drugi Slovenci bi mirno opravljali 6voje delo in uspevali. Zakaj bombardiranju mest po vsemi bivšem jugoslovanskem in ludi slovenskem ozemlju po terorističnih »zavezniških« letalcih se navzlic škodi nepotrebne vojne tako ali tako niemo izmaknili, kakor smo imeli priložnost videti in slišati zadnje čase. Ne bi pa imeli strašne komunistične revolucije; ne bi objokovali več deset-tisočev žrtev, naše domačije ne bi bile požgaue ie porušene; ne bi bilo požganib toliko božjih hramov, kamor se je prej dobri slovenski narod zatekal po tolažbo k Vsemogočnemu; ne bi bilo porušenih toliko šol; ne bi bila razdejana žarišča slovenske prosvete — prosvetni domovi; ne bi bilo razbitih toliko zadružnih ustanov, ki jih je slovenski brnet z žulji svojih rok ustvaril po Krekovi zamisli; naša polja ne hi bila opustošena; ne bi bilo divjanja strahopetnih badoglievcev; ne bi bilo satanskega sodelovanja med njimi in komunisti na račun slovenskega naroda; ne bi bilo desettisočev nedolžnih slovenskih interniranoev, ki eo šli po komunistični zamisli v savojska taborišča umirat od gladu, ali pa bodo za posledicami še umrli. Kajpada si ne smemo misliti, da bi bilo naše življenje zaradi tega pakta po-stoipaško, 5e bi bili kot najmanjši član protižiidovske in protiboljševiške evropske družine narodov vključeni kot nevoj-sk u j oči ee čin i tel j v antikominternsko skupnost. Cisto zatrdno bi tudi mi morali tej zvezi dati nekaj žrtev. Predvsem bi morali skoraj dvakrat bolj delali kol v mirnih časih. Toda pri Ujm hi spoznali vrednoei tega deia in hi ee pravičnemu družabnem redu mnogo bolj približali kot smo se mu danes. Tudi vzdrževanje notranjega reda in miru hi nas spričo zunanjega in notranjega podtalnega vplivanja nekaj stalo. Toda vzdrievaili bi ga sami in pri tem obenem spoznavali vrednost prave narodne discipline, ki hi nam tudi v bodoče prišla zelo prav. Tudi draga vojaška pripravljenost nam ne bi bila prihranjena. Toda tudi s tfem hi pridobili mnogo na vojaških vrednostih in se mnogočesa naučili, kar bi nam nekoč lahko prišlo zelo prav. Namesto da smo sedaj kot bolan, po boljševizmu okužen narod padli na breme 6ami sebi in sosedom, bi zaradi teb malenkostnih žrtev v primeri z današnjo nesrečo, v odločilnem trenutku borbe za zmago protiboljševiške Evrope in njene kulture in civilizacije kot ugleden, zdrav in krepak — čeprav majhen — Član evropske družine narodov toliko odtehtali, da se našemu dobičku na zmagi in popolnemu upoštevanju pri preureditvi nove povojne Evrope ne bi nič stavilo na pot. Ce torej primerjamo poti, ki smo jih ta leta dejansko hodili, s potmi, ki bi jih morali hoditi, če bi bili pametni, mora tudi politično najmanj nadarjeni Slovenec priti do spoznanja, da je v resnici skrajni čas, da krenemo s poti nereda, drobljenja sil in trošenja narodnih energij nazaj na pot reda, da tako v zadnjem trenutku popravimo, kar se popraviti še da. Naš kmet, ki tvori 80 odstotkov našega prebivaitetva, in je tako tudi glavni predstavnik našega naroda, je bil povsem proti svoji volji, ne da bi ga kdo — v tako imenovani demokratični državi — vprašal za mnenje, potisnjen v vojno, propadanje, nered in bedo, ki je vsemu temu sledila. Ta kmet pn je zopet prvi spoznal zablodo bivših politikov, ki nam je naprtila tako visoke račune, in sedaj v prvi vrsti v borbi proti posledicam tega bije boj hrabro in zvesto za to, da bi vsi spoznali, kako nam je potrebno zaradi usode naroda pustiti na stran vse stare, škodljive politične razvade in neenotno gledanje na bitna vprašanja našega narodnega življenja in da bi v disciplinirani enotnosti do konca narod prišel nazaj na pravo pot pravega narodnega napredka. Seveda je sedaj lo mnogo težje, kot če bi že v začetku šli pravo pot. Toda prav zato moramo sedaj brez vseh pridržkov in ločenih mnenj, tem bolj pa brez vseh smrtno nevarnih razbijanj združenih sil ali celo postranskih računov storiti vse, da ne zamudimo priložnosti in rešimo, kar se rešiti da. Rešimo pa lahko še vse, kar je bitnega, če bomo hrabro, enotno, disciplinirano in požrtvovalno šli po poti politične in družabne preureditve in v tem smislu nadaljevali skupen boj proti židovskemu boljševizmu ne samo z orožjem, ampak tudi enotnih src in mišljenja. Red je zapoved božja. Nered je delo satanovo. Saitan je s pomočjo Židov in prekletega kapitalističnega zlata že stoletja sejal na svet nered. Vse trpljenje človeštva prihaja iz tega nereda. Tudi to največjo vojno vseh časov so zasnovali židje. da bi dosegli nered — satanov cilj. Sile, ki 6e bore proti temu neredu za politično in socialno preureditev neboljševiške Evrope, se potemtakem bore za Boga samega, posebno če hočejo ustvariti tudi nravno prerojenega človeka. V našem primeru je tako. Zato lahko trdno zaupamo, da nam bo Bog tudi po najhujših preizkušnjah naklonil pravično zmago in nas blagoslovil, če bomo v sejal po vsej slovenski zemlji. Nehati se mora že mišljenje, da sme z narodom vsak delati po svoje, na lasti no pest in po svojih načrtih. Narod inu svojo pot, Ki mu jo je začrtala zgodo. vina in ki mu jo je namenil Bog, j| po tej poti ga nihče ne sme ovirati na tej poti ga nihče ne sme razdvajati, Ze od velikih narodov zahteva življe! nje, da se zedinijo, da se strnejo v eno samo narodno skupnost, za mule narode pa jc enotnost in strnjenost naravnost življenjski pogoj. Ze itak jim je pot težka in s trnjem posuta, ako pa so še neenotni, morajo na svoji težki potj omagati. Zato vsi Slovenci iskreno p0. zdravljajo klice g. prezidenta k pravj edinosti, k edinosti na poti, ki je sloveg. skemu narodu že od vekov začrtana in| ki jo je narod v teh usodnih dneh samo še potrdil in poglobil. svoji enotnosti tudi sami storili vse, kar ta borba od nas zahteva. Pred tremi tedni so zopet vsi javno in tajno, hote ali zaradi 6vojega napačnega nagnjenja nehote boljševizmu udinjani naši nasprotniki, ki jim disciplinirana enotnost našega naroda ne gre v račun, zakikirikali, da je že vsega konec. Po njihovem pričevanju naj bi vsa protiboljše-viška Evropa in z njo seveda tudi v slo venski domobranski skupnosti zbrana slovenska narodna fronta propadla, čel kakor da se je prva in glavna proti. boljševiška trdnjava Nemčija na zuna in na znotraj eesedl.i. Na vse mogoči načine so zopet vsi mogoči zaplotniki po skušali opozarjati na zadnji trenutek, k bi naj napočil za ne vem kaj vse. Strastni so hiteli s poskusi, da bi razbili močno enotno Slovensko domobranstvo in tako ' svoji, že tolikokrat izpričani nepoučenost in zabitosti pognali narod v nove žrtve ii nesrečo. Nestrpno so iskali slabičev, stra hopetcev in malodušnežev v naših lastnil vrstah, da bi težko preizkušenemu sloven skemu narodu zopet naredili tek ali pi boljševiškem ali po anglo-ameriškeni raji in nas z bedastim prerokovanjem konci vojna zopet — kot že tolikokrat v zadnjil štirih letih — odvrnili od enotnega, trez nega in zrelega presojanja položaja in ta ko od pravilne poti, ki jo danes hodimc in nas zvodtli v propast in samomor. Tod naš narod je zdaj že toliko trezen, da s< takšnih slabičev našla prav malo. Pa ž ti so želi splošen posmeh treznih, hrabri in discipliniranih borcev, ki tvorijoogrom no večino našega mladega domohraustv; Nemčija ip z njo seveda tudi ostal protiboljševiška Evropa se namreč navzli prerokbam ljubljanskih velemodriianov i strategijekih vseznaleev nista sesuli, pra tako kot človeški organizem zar.-di izr< zanja gnojnih lurov ne umre, ampa ozdravi in postane celo močnejši. Naš delavec, naš kmet in naša zdrav mladina se niso pustili zapeljati, ki>r vi do, da 6ta naš obstoj in naša boljša ln dočnost zajamčena samo v preurejen protiholjševiški Evropi, kar bomo doš?* samo v neodienljivi, združeni borbi pro domačemu boljševizmu po gozdovih i mestih. Zato vas znova pozivam: še bolj « strnite! Naj nekaterniki poskušajo, kJ hočejo, vztrajajte v disciplinirani bori proti židovsko-boljševiški zmedi, in vide boste, da bo prekletstvo zadelo nje. N delo k zidanju krepkih, kompaktnih ti meljev za novo družabno ureditev novi bodočnosti. Samo tako bomo pra služili svojemu narodu in s tem san sebi! Take pa nas bo blagoslovil tui Bog! Govor g. žužka Gosp. Žužek, predsednik Delavsl protikomunistične akcije, je najpri v točnih številkah in zato popolnon razvidno in jasno popisal škoao, ki ; je povzročil komunizem samo na Di brovi in okolici. Pogorelo je 130 hi grad Bokavce, last Vincencijeve koi ference, dve cerkvi, dve šoli, dva gj silska domova. Vse škode je nad f milijonov lir. Vas Brezje, ki je 9V protikomunistična, je imela najvt škode in v internacijo so badoljev odpeljali največ ljudi. Iz vse okoli< je moralo tja 350 ljudi, od teh jih 54 umrlo. 35 ljudi so pobili komunis s svojo roko, smrt 75 pa so povzroči 200 fantov so speljali komunisti v pi gubo, ko so jih zvabili v svoje vrs in jih pognali v boj proti lastnem narodu. Glavno krivdo nosita za vse to go je Rihar in pa Velkavrh. Prvi, ki mandant dolomitskega odreda, drug bivši blagajnik Jugoslovanske stri kovne zveze. Toliko škode so povzri čili komunisti v dobrovški okolic kakšne strašne številke so šele, če 1 računali vso nesrečo po domovin Kljub temu so se komunisti upali oč tatj drugim izdajalstvo. In vendar i kaj takega še nobeni slovenski strm ki prišlo na misel, to je ostalo pr hranjeno komunistični partiji, tu stranki. Kar se tiče koristi slovenskega n: roda, je politika Partije taka, da v Ija o njej: neumnost je najdra/ stvar na svetu. Z vestjo se sicer i sme delati kompromisov, vendar je politiki treba biti taktik. O tem evangelist Krek povedal nekoč ini nitno zgodbo: Dva Ribničana sta bi za isti prestopek enako kaznovan Morala sta iti na Brezje in si dou: nasuti v škornje fižola. Eden kma! ni mogel naprej, drugi pa je kar di bro korakal. Prvi se je čudil: »K; tebe nič ne žuli in tišči fižol?« Ta i je odrezal: »V škornje sem nasul ski han fižoli« Tako bi se tudi naš nam dobro zrezal skozi vojna leta, ko 1 komunistov ne bilo. Kot bivši funkcionar Jugoslovansl strokovne zveze je g. 2užek pozv; vše delavce iz opeka ni. ki so bili '"rvadaijevimje ua '«. sirsoi-j Ob 20 letnici svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku Svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku obhaja letos dvajsetletnico svoje slovesne posvetitve iin štiridesetletni«) blagoslovitve temeljnega kamna. Ob prvem vseslovenskem Mairijanskem shodu je 8. septembra 1924 tedanji apostolski nuncij kardinal Pellegrinetti Hermenegild v navzočnosti salezijanskega kardinala Janeza Ca-glieira posvetil dograjeno svetišče Marije Pomočnice. Nepregledne množice romarjev iz vse dežele, zlasti pa Marijine družbe, so se udeležile praznika, ki je dosegel svoj višek, ko je nepozabni nadškof dr. Jeglič slovesno kronal kip Marije Pomočnice pred križanska cerkvijo in od tam vodil procesijo na Rakovnik v takem sijaju in navdušenju, da je izzvenela v pravo Marijino zmagoslavje. Zal, sedaj za obletnico niso možne posebne prireditve, vendar čutimo V6i po- trebo, da se ravno v teh dneh bolj kot kdaj koli približamo naši Pomočnici in Priprošnjici ter Jo prosimo tolažbe, pomoči in materinskega varstva. Zato bo v dneh med Velikim in Malim Smamont v njenem svetišču na Rakovniku posebna pobožnost kot priprava na obletnico. Vse tri medšmarne nedelje in oba praznika (15. avg. in 8. sept.) bo ob pol štirib priložnosten govor z blagoslovom v čast Mariji Pomočnici, kot ga je delil sv.. Janez Roško, nato pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. — Za posamezne romarske skupine, ki bodo želele imeti pobožnost posebej zase, bo cerkev na razpolago ob petih. — Naj ta medšmarna pobožnost velja kot spokoma zadostitev naši nebeški Kraljici za vse skrunjenje njenega svetega imena in hkrati ponižna prošnja za posebno varstvo in pravičen mir. Daki ponovno tepen pri Šmarju Dne 27. julija je Daki s številno tolpo napadel Šmarje pri Ljubljani. Cilj njegovega napada je bil razrušiti šmar-ski predor. S tem so hoteli komunisti vsaj nekoliko dvigniti moralo med ljubljanskimi ofarji, ki zaskrbljeno gledajo v bodočnost. Po prvih poročilih je predor ostal popolnoma nepoškodovan, saj je oklepni vlak kmalu potem, ko so bili tolovaji prepodeni, že počasi vozil skozi predor. Vendar je bil iz varnostnih razlogov kasneje promet ukinjen, ker se je na nekaterih mestih grušč nekoliko usi-pal. škoda pa je bila sicer malenkostna in v glavnem v nekaj dneh popravljena. Komunisti so bili tako ob veliko senzacijo in ob velik uspeh. Daki, ki je prav te dni praznoval triletnico, odkar mori po slovenski zemlji, je prav ob tej svoji triletnici doživel velik neuspeh. Ni čudno, če ga je ta neuspeh tako zelo bolel, da je ponovno poskusil svojo srečo. V nbči od nedelje na ponedeljek 14. avgusta je z znatnimi tolpami zopet prišel do Šmarja, kjer so ga pa domobranske edinice takoj napodile. Boji so se vršili okrog Pijave gorice, Blata, Dreni-ka in Hude Police. Domobranci so velike komunistične tolpe napodili v beg. Tako bo Daki že drugič ob svoji triletnici doživel velik neuspeh. Izkazalo se je, da je Daki samo sposoben mesar nedolžnih ljudi brez. hrambe, da se pa v urejenem boju z domobranskimi četami nikakor ne znajde. nikakor ne znajde. Saj je logično: čevljar naj ostane pri svojem kopitu. Daki ja bil pa rad komandant divizije. To je tako ot pravi tisti pregovor o žabi, ki je gledala vola in se napihovala, dokler nipočila... Sicer je Daki 14. avgusta kosil že za Turjakom, kje neki bo le večerjal? Veliki domobranski uspehi na Blokah 10. avgusta je skupina stotnika Rup-nika napadla komunistične tolpe na Bloški planoti. Ena četa je v ostri četrturni borbi s komunističnimi tolpami v naskoku zavzela Radljek in zasedla Li6ec. Domobranci so našteli 18 padlih tolovajev, med njimi je komandir čete in po-litkomisar, en vodnik in dva deseta rja. Ker pa so tolovaji precej mrtvih odpeljali seboj, bodo izgube znatno večje, dejansko gotovo preko 40. Števila ranjencev domobranci niso mogli ugotoviti, toda sodeč po krvavih sledovih in po tem, da je vsa tolpa panično bežala, moralo biti tudi število ranjenih zelo veliko. Sedem tolovajev pa so domobranci ujeli. Na bojišču so tolovaji pustili tri lahke strojnice, nekaj pušk, precej agilacijske-ga gradiva in svoje spiske. Od domobrancev je bil samo eden lažje ranjen. Tako komunistične tolpe nikjer nič več nimajo miru. Da Dolenjskem jih preganjajo udarne skupine in jih stiskajo domobranske posadke, na Notranjskem pa močne udarne skupine napadajo komunistične tolpe, kjer koli se zberejo. PRAVKAR IZŠLO! Slovensho-latinshi slovar Sestavil dr. Fr. Bradač. :—: 309 strani. Cena vezani knjigi lir 90.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva e. 5 Brez dvoma je, da bo 12. SVETOVA knjiga ena najbolj zanimivih, kar jih je dozdaj izšlo v SVETOVI KNJIŽNICI »TAJNOSTI NARAVE« izpod peresa dr. Fr. Mihelčiča, nas bodo peljale v skrivnostne narave, od komaj vidne stanice pa do popolnega organizma. Posebna odlika omenjene knjige pa bodo številne slike, ki bodo pojasnjevale pisano besedo. SVETOVE KNJIGE NE SMEJO MANJKATI NA NOBENI KNJIŽNI POLICI! KDOR SE IZOBRAŽUJE, NAJ BERE SVETOVE KNJIGE! (Nadaljevanje z 2. strani.) tej zvezi včlanjeni, naj se vrnejo v narodno skupnost. Govor g. Javornika Glavni urednik »Slovenskega doma« je v jedrnatem in udarnem govoru poudaril, da je naša rešitev v tem, da povsod in vedno iščemo resnico. Potrebno je, da imamo pogum pogledati ji v lice, pa Se je še tako brezobzirna. Predvsem je potrebno, da ne gledamo v svet, ampak nase. Ze večkrat smo morali plačati neumna dejanja, na pobudo Londona in Moskve. Naj se zgodi v svetu kar koli, nobena stvar nam ne bo nič pomagala, če nas več ne bo. Pogoj, da obstauemo, pa je: streti moramo komunizem v kosti, pa tudi v salonu. Kajti še vedno se zgodi, da v varnem zavetju nekateri dajejo vso svojo inteligenco na razpolago komunizmu in du, sedeči na vidnih mestih. sabotirajo boj proti komunizmu. Vedeti moramo, da nam ne bo nihče ničesar podaril, kajti zgodovina ne deli darov. Postaviti se moramo na lastne noge in se strniti, kajti le tako bomo mogli biti kovači boljše bodočnosti. Vse, kur smo storili v zadnjih dveh letih v boju s komunizmom, je bilo prav storjeno. Prav nikomur ne bomo dajali o tem odgovor, pač pa bo narod vprašal marsikoga, kaj si delal, ko sem jaz trpel. Najboljši Slovenec je tisti, kdor se najbolje bori proti komunizmu. V Ljubljani je sicer še dosti ljudi, ki mečejo domobrancem v obraz očitke, a naj se. zavedajo, da bi bilo njihovega mirnega življenja ko- Vzeta je Marija v nebesa; radujejo se angeli in hvalijo ter slavijo Gospoda. (It rimskega misala.) Koledar Terek. 15. velikega arpana: Marijino vnebovzetje; Jedert. devica ln opaticai Arnulf. škof. Sreda. II. velikega srpana: Marijin o Se Joahim; Rok, gpoznavaleo; Serena, sveta žena; Tit, mučenec. Četrtek, 17. velikega srpana: Hlacint, spozaavalee; Julijana. mučonica; Ma inant, mučeneo; Kogat, mučenec. Operno «ledaliSfe »Alda«. Bed Sreda. Ob 17. Ktno Matica »Se enkrat študent« ob 10.S0, IS, 17 ln 19. Kino Unton »Čarobno gosli« ob 10.30, IS, 17 ln 19. Kino Sloga »Krvave priče« ob 15, 17 In 19. Kino Kodeljevo »Anton Poslednji« ob 15,17 ln 19. Lekarniška služba Notno službo imajo lekarne: v torek: dr. Ploooli, Dunajska ceata 6i mr. Hočevar, Celovška cesta 62; rar Oartus, Moste, Zaloška cesta; v »redo; dr. Kmet, Ciril Metodova ceata 43; mr Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr Ustar, Solenburgova ulica 7. Zdravniška služba Praznlško zdravniško službo bo opravljal od ponedeljka od 20 do srede do 8 mestni višji zdravnik dr. Ivan Logar. Ljubljana Rimska ceeta 7, telefon 21-66 novice. Prihodnja številka »Slovenca« bo četrtkova in bo izšla v sredo zvečer. GorUku Mohorjeva družba bo začela spet izdajati redno letne kujlge. Za leto 1945 bo Izdala Stlrl. Naročnina zuaša 80 lir. Knjige naročite lahko tnkoj v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi oestl 19. kjer Je zastopstvo Goriške Moborjove družbe za ljubljansko pokrajino. Slovesni shod moške Marijine družbe v Križankah bo danes ob 17 (5). Pri tem shodu bo tudi darovanjo za novi oltar Marijo Pomočnice v stolnici. ^ Mestni zaščitni oddelek zaradi snaženja prostorov v sredo, 16. in v četrtok, 17. t. m. no bo posloval za stranko. Mestni stanovanjski urad zaradi snažo. nja uradnih prostorov ne bo sprejemal strank v četrtek, petek in soboto, 17., IS. in 19. t. m. razen v Izredno nujnih važnih zadevah. Dekanlja LJublJans-okollea ima mesečno konferenco v četrtek, 17 avgusta. Pozor sadjarji! Po sadjarski literaturi Izpuhti 40 letno sadno drovo dnevno do 40 litrov vode, če Jo ima. S plodovi obložena sadna drevesa naj bi se vsakih 8 dni, če nI Izdatnega dežja, zalila s vodo zjutraj ali zvečer z najmanj 30—50 litrov vode, kakor je pač drevo staro in obloženo. Kjer Je pod sesalnimi koreninami peščena zemlja (naplavina peska), naj bi so zalivala drevesa vsakih 5 dni, če ni bilo padavin. Zalivanje je potrebno toliko časa, dokler dozorevajo plodovi. Plodovi vam lahko z drevo« pro. .zgodaj odpadajo, četudi niao črvivi, ako korenska krona oz. sesalno korenino nimajo zadostno vode. Izdatne padavine P® »o bile 30. in 31. Julija, od tega časa nič Bibliofilska tombola Mnogi se že oglašajo z zadetimi tablicami in žele dvigniti dobitke — dvojke. Obveščamo vse, da še niso vse knjige dotiskane in jih bomo začeli deliti 21. t. m. Severin Šalijevo pesnitev pa dobite lahko že sedaj in sicer vsak kupec dobi en izvod, kot je bilo sporočeno veej javnosti že ob razpisu in je tiskano tudi na vseh prospektih. Toliko v vednost onim, ki mislijo, da dobe na vsako tablico en izvod Šalijeve pesnitve. Širite knjižico ALI - ALI Prebivalstvo na Dolenjskem se obvešča, da posluje T bolnišnici reda usmiljenih bratov v KandlJI ambulatoHJ za pregled In zdravljenje siromašnih elvllnlh bolnikov brezplačno oh delavnikih od 11—1! In od IS—16. v nujnih primerih tudi druge ure. V pregled In zdravljenje se sprejemajo samo moški uhožnl bolniki, ki morajo svojo uhožnost Izkazati s pravilno opremljenim uhožnlm Bprltevalom občine svojega Mva-lllča. CERKVENI VESTNIK Bežigrajčanil Vaš Bežigrad obhaja letos 10 lotnlco obstoja lastne župnije. Farni cerkveni »bor bo to proslavil a koncertom, ki bo na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. t. m., po litanljah (ob 20). Zbor vodi g. Jože Hanc, pri orglah bo g. prof. Matija Tomo. sopran solo bo pela gdč. Franja Sonegačnikova. Spored bo naslednjii Mnx Regeri To Deum (orgle); Iz »Hrostomatije« Solovjeva: Himna sv. Cirila In Motoda; St. Premrli Povsod si TI... (sopran solo); Ant. Foer-ster: Ave Marija (iz opero »Gorenjski slav. ček«); p. Hug. Sattner: Marija, kako al lopa...; Kamllo Mnšek (1830-1859): Fuga na temo »Aleluja« (orgle); Haydn: »Stvarjenje, recitstiv In arija Gabrlela Iz II. dela (sopran solo); p. H. Sattnor: Vstal jo Gospod...; G. F. HSndl: »Aleluja«, zbor Iz oratortja »Mesija«; Mat. Tome: Preludlj tn fuga na temo »Ite mlssa est«, ln dr. U- Puš: Himno sv. Cirila in Metoda. * Cerkvena glasba na praznik Marijinega Vnebovzetja. Cerkev sv. Jožeta Ob 8 slov. sv. maša; izvaja so: Missa in hon. st. Jo-sephl zl. Jos. Linuer. Graduale: Propter verltatem zl. P. Griosbacber. Offort.: Assumpt* est Maria zl. I. B. Kmttnua. Po maši: Danes odprto jo svoto nebo zl. St. Prouirl. Dogodki in novice današnjega dne nec, ko bi ne bili za hrbti »izdajalskih domobrancev varni. Ob koncu je govornik pozval zbo-rovalce na delo za domovino. Ne ljubimo domovine z besedami, ampak z znojem in krvjo. Pozdravi G. Majce, šef tiskovnega urada pokrajinske uprave, je kot zastopnik ekseku-tive in bojevniških organizacij iz svetovne vojne pozdravil domobrance, na katere so stari bojevniki ponosni zaradi njihove hrabrosti in požrtvovalnosti za biagobit slovenske domovine. V udarnih besedah je pozval mlade branilce slovenske zemlje, naj stopajo za svojimi poveljniki, po poti, ki jo je začrtal general Rupnik. Njegove besede so bile sprejete z viharnim odobravanjem. G. Jeločnik je navdušeno pozdrav-ljan stopil na oder v pristni gorenjski narodni noši, v ognjevitih besedah je zaklical dobrovski mladini, ki ji je prinesel pozdrave vse slovenske mladine, naj z vsem mladostnim ognjem gredo za programom: mati, domovina, Bog. Tudi dr. Kocipra je množica pozdravila kot starega znanca. G. poročnik je v nekaj besedah prikazal pogubnost dela komunistov in njihovih pomagačev. Strnjen protikomunističen tabor, domobranci in njihovo zavetje, bodo zmagali nad komunizmom, nato pa zgradili slovenskemu narodu lepše dni. Po zborovanju je vsa množica zapela »Hej Slovenci!« in se med zvoki koračnic ter veselih narodnih, kt jih je igrala godba. r.adovOijna razšia. t Viktor Rupert V petek, dne 11. t. m. sta spet dva poštena in vzorna slovenska železničarja postala žrtev komunističnih zločincev: v službi 6ta padla strojevodja Viktor Bupert in njegov kurjač Cer-golj. Komunistični morilci, ki govore, češ da se bore »za delavca«, so med postajama Kranj ln Sv. Jošt na jutranji vlak napravili atentat z minami, in sicer tako, da proga in vlak nista bila skoraj nič poškodovana, da pa sta morala umreti dva poštena Slovenca. Da bi ee jim bil podli napad bolj zanesljivo posrečil, so minirali tudi dovozno cesto, da so tako preprečili pravočasno pomoč. Ko bi bila pomoč takoj prišla, bi bila oba železničarja rešena in ohranjena svojim družinam. Tako pa je kurjač Cergolj izkrvavel po dveh urah, strojevodja Viktor Rupert pa je zvečer umrl v bolnišnici. Iz tega je jasno, da napad nt bi! namenjen kakemu vojaško važnemu predmetu, marveč edino le življenju teb dveh mož. To dokazuje tudi okolnost, da je rajni strojevodja Rupert na Gorenjskem že pred Štirinajstimi dnevi slišal grožnjo, naj ee pazi, ker ne dela za komuniste. Tista grožnja se je čez 14 dni uresničila. G. Viktor Ruipert je bil namreč vzoren človek, najbol jši mož in družinski oče ter zaveden Slovenec in iskren katoličan, ki svojega prepričanja ni skrival, marveč ga je tnošfto priznavat, ne da bi bil kdaj komur koli kaj slabega storil Zato je med stanovskimi tovariši kot tovariš bil zelo priljubljen. Tudi tovariši nasprotnega mišljenja so ga spoštovali, ker je bil vseskozi kolegialeu. Pa je vendarle moral umreti, ker kot katoliški Slovenec ni mogel in hotel služiti tujim ciljem. Močno ga bo pogrešala njegova dobra družinica, ki je bila z njim zvezana z vezmi najplemenitejše ljubezni. Bog jo potolažil Pogrešali pa ga bomo tudi njegovi stanovski tovariši tn služba, ki "jo~ je krasen opravljal tako vestno, da je bil vzgled vsem železničarjem. Truplo kurjača Cergolja je bilo pokopano v Dravljah na domačem pokopališču, Rupertovo truplo pa so položili v zemljo v ponedeljek popoldne pri Sv. Križu. Naj oba tovariša v živl jenju in smrti v božjem miru počivata. Svojcem obeh pa naše globoko fiožaljs! ZGODOVINSKI PABERK! 15. velikega srpana 1043. leta je salzburški nadškof Bal-rluin slovesno posvetil samostan in cerkev Matere božje v Krki, ki ga je zgradila blažena grofica Hema. O ustanovitvi nunskega samostana v Krki nam pripoveduje zgodba sledeče. Pobožna krška grofica je po smrti moža in obeh sinov sklenila vse ogromno premoženje porabiti v dobre namene. Posest na štajerskem je izročila solnograškeniu nadškofu z določbo, naj 6e tamkaj ustanovi moški samostan. Njena volja je bila izpolnjena z ustanovitvijo benediktinskega samostana sv. Blaža v Admonlu. Sama pa je sklenila sezidati nunski samostan, v katerem bi preživela svoja zadnja leta. Določitev prostora je prepustila božji sodbi. V ta namen je vpregla par volov, ki še nikdar niso nosili jarma, k vozu in nanj postavila podobo Matere božje. Potem je pustila, da so voli šli, kamor so hoteli. Kjer bi obstali, je sklenila zidati samostan. Vpreženi par je bilel naglo brez zadržka naprej in obstal na kraju, kjer stoji danes krška stolnica. Tako zgodba. Na dan posvetitve so prišle v Krko tudi prve redovnice z opa-tinjo Ito. Grofica je tisti dan e posebno darilno listino vse svoje premoženje darovala samostanu in sprejela redovno obleko. Dve leti kasneje je mirno umrla. Nunski samostan blažene Heme v Krki je bil za razvoj cerkvenih razmer na Slovenskem izredne važnosti, ker se je čez nekaj desetletij spremenil v krško škofijo. 1664. leta je cesar Leopold I. sklenit s Turki mir v Vašvaru. Kljub sijajni zmagi krščanskega orožja pri št. Gothardu je ostalo pri starem posestnem stanju. Cesarjeva popustljivost proti Turkom je povzročila silno nezadovoljstvo na Ogrskem ki Hrvaškem. Ogri in Hrvati so očitali cesarju, ki je posvetil vso pažnjo meji ob Renu, izdajstvo krone sv. Štefana. Sklenili eo zaroto, odločeni odstaviti habsburško dinastijo. Zaključno dejanje te drame se je končalo v Dunajskem Novem mestu, kjer sta hrvaška velikaša grof Peter Zrinjski in knez Krsto Frankopan kot veleizdajalca zgubila glavi. 1769. leta se je rodil na skalnatem otoku Korsiki kasnejši francoski cesar in eden največjih državnikov in vojskovodij vseh čaeov Napoleon Bonaparte. 1808. leta se Je rodil v Železnikih pesnik Jernej Levilnik, ki je sodeloval pri Kranjski Čbeliei. Prešeren si je o njem privoščil hudomušni epigram, v katerem se \prašuje: »Kako bi neki prave pel Levičnik?« 1893. leta je umrl v LJubljani pesnik ; i«! prevajalec Fran Oestrin. več. V mostu Ljubljana Je letos saduo drsv-Je proooj obloženo, torej upoštevajte! Opozorilo. »Sindikat blšulb posestnikov« v LJubljani opozjirja vse prizadoto lastnike na odločbo šefa pokrajinske uprave z dne 7. avgusta t. i., s katero s« zaradi Sledenja f. elektriko ukinja uporubn vseh dvigal, razen v nebotičniku, v bolnišnicah ln zavarovalnici »Slavlja«. Učite so strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 16-ln 17. avgustu. Pouk dopoldne, popoldno aH zvočor po žetjl oblskovalcevlk. Lahka desetprstna motoda. Učnlna zmerna. Vpisovanje duevno. — Praktično znanje, koristno vsakomur sodaj in v bodočo v vsakem »a-sobnom ali javnom poklicu. — InfoTuiaolje, prospekti: Trgovsko učlllšče »Christotov uč-ul zavod«. Domobranska IS. Za »Dom slepih« sta darovala g. Matko lo ga. liozka Gruden 150 lir namesto ovetja na grob pok. Ane Hartman. Za plomonitl dar so Iskreno zahvaljujemo. Bi si radi vzbudili nekaj spominov na lepoto gora in ua tiho samoto večerov prod pastirsko kočo? Kupite si novo knjigo »Slovenčeve knjižnice« Ilonrik Federer: »GORE IN LJIDJEf Dala vara bo nekaj ur čistega užitka. Sodalltcta ljubljanskega mesta ima v sredo, 16. t m., ob 16 v dvorani duhovskoga semonlšča svoj sostanok. Na dnevnem rodu Jo razprava »Socialni ln duSnopustlrskl pomen okrožnloe Mjstioi eorporis Cliristi«. — Predava g. nniv. prof. dr. Frano K». Grl-voo. Razprava jo dopolnilo k žo obruvnava-nomu prodinotu »Navodilo papoža Pija XI. v okrožnloi Dlvlni Bedomptorls o obnovi krščanskega življenja«. Obvezno cepljenje proti davlel onih otrok, ki so hllt pred 14 dnevi te enkrat cepljeni, bo za vse mestne okraje skupno na mostnom flzlluitu v Mestnem domu, in sicer v sredo, 16. t m., in v četrtek, 17. t. m., vsakokrat ob 17. Za stare ln onemogle Ljubljančane ▼ mostnem zavetišču v Jupljevi ulloi je podarila družina Bažom z Zabjeka 200 lir namesto venca na krsto pok. go. Lucije Ka-linger. Mestno Županstvo izreka dohrotnioi najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranib. V Ljubljani so umrli od I.—It. avgusta: Snoj Marija roj. Lenarčič, 83 let, zasebnlca. Črna vas 498; Rnznožnik Frančiška. 50 let, bivša hišnica, Vldovdanska 9; Pogačnik Marija roj. Murenko, 75 let, zasebnlca. Karu-nova 14; Burgor Matilda roj. Forlun, 68 let, soproga nadzornika (tn. kontrole v p.. Stari trg 2S.II.; Autloga Alojzija roj. Jntraž, 19 lot. zasobnlca, Beethovnova 15; Sunein Antonija roj. Žužek, 72 lot, zasobnica, Tavčarjeva l-III.: Hartman Ana roj. VrhrfVšek, «5 lot, zasobnlca. Galetovn SS: Ferčnlk M.ifija roj. Klopčnr, 57 let, poštna služ. v p., loška 16: Dolinar Uršula. 87 let, bivša kn. harlea. Vldovdanska 9; Semrov Ivana. 77 let. bivša delavka. Vldovdanska 9: Kasteltc Domon. 43 lot, delnvee, Vldovdanska 9: nrl-bovšek Barbaru, 50 let, dnlnarlen, Vldovdanska 9: Bltenc J usta roj. Klopčlč. 42 let, soproga trgovca, Vodmatskn 19. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mnurln Marija, 58 lot. žena rudarja. Stara cerkev 16, Kočevje: Blnžlč F.rnest, 17 let. sin posestnika. Tržišče 17; .Teko* Peter. 43 let prišel Iz ujetništva ti Nemčije; Ulčnr Jakob, 4« let, tre. sluga, Metelkova lt Bohek Frano, 6S tet. upokojeni major, Povšctova 80: Zdošar Stanislava, 3 lota. hčerka dola ven Andreja, Podsmroko 29; PugelJ Ivan. 15 let, sin posestnika, Struge 1; Pečlln Kristina. 68 let, vdova po orožntškcm stražmojstrn. Križev-niška 4: Lešnjak Vid«, 20 let. služkinja. Sv. Jerneja 14: Jerman Franc, 65 tet, rudar v p., Zavod sv. Terezlke v Ponikvah. Operno gledališče Torek, 15. avgusta, ob 17: »Alda«. Red Sreda. Gostovanje tenoristu Josipa Gostlča. Sreda, 1(. avgusta: Zaprto. Četrtek. 17. avgusta, ob 17: »Alda«. Red Četrtek. Gostovanjo tenorista J. Gostiča. Gluscppe Verdi: »Alda«. Opera v štirih dejanjih (sedmih slikah). Napisal A. Ghl-slanzonl. Prevol A. Funtok Osebei Egiptovski kralj — Lupša. Amnorls, njegova hči — Kogojeva. Aida. etiopska sužnja — Hoybalova, Radamea, egiptovski vojskovodja — Gosttč k. g., liamfis, veliki svečenik — Betctto k, g.. Amonasro, etiopski kralj, Aidin očo — Janko, 8el - Štrukelj, Sveče-nlcs — Bnkovčeva. — Godi se v Memfldl in v Tebah za vladanja faraonov Dirigent: A. Neffat. Režiser tn koreograf: Ing. P. Golovin. Solo pleše Ireno Ktirhosova, ki pri tej priliki prvič nostopl kot solistka v pomembni baletni točki Kostumi: J. Vil. fanova. Scena V. Skružny. — (Predstava bo danes, na praznik, v torek, oh 17 za red Sreda, na kar p. n. abonente reda Sreda opozarjamo! IZŠLO JE NOVO DELO FRANCETA N0VŠAKA GLOBOKO JEZERO ROMAN VELIKE LJUBEZNI 300 STRANI CENA 120 L DOBITE GA V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZALOZNIKU ANT. TURK NASl. V LJUBLJANI, PRAZAKOVA12 Strmo »SLOVENEC«. torcK, 15. a*gmia 1944 §tev. 186. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Bojevniška slovesnost na Rožniku Ob krasnem poletnem vremenu, ko so sončni žarki zlatili Marijino cerkvico na ltožniku, 60 se začeli zbirati že pred osmo uro stari in v svetovni vojni izkušeni bojevniki, da opravijo svojo dolžnost kot druga leta in se poklonijo dobri Materi božji. Ob petju pevcev-bojevnikov na koru je opravil sveto mašo bivši vojni kurat p. dr. Hadrijan Kokalj. Po končani sveti maši so bile opravljene molitve za padle bojevnike v prvi svetovni vojni, kakor tudi za žrtve, padle v sedanjih borhah za slovensko domovino. Vsi bojevniki, ki bivajo v Ljubljani in okolici, so se v velikem številu udeležili cerkvene slovesnosti z eksekutivo bojevniške organizacije na čelu. Uniforme krepkih domobrancev so lepi sliki množice dajale še poseben poudarek. Na Hožniku so se našli mnogi stari znanci iz bojev po raznih nekdanjih frontah. Slovesnost je bila res prav lepa in tiha manifestacija prijateljstva in tovarištva. Vročina pasjih dni je za kopalce Bila je 13. t. m. vroča Lovrencova ali 11. pobinkoštna nedelja, ko so na prižnicah po cerkvah brali evangelij sv. Marka »Jezus ozdravi gluhonemega«. Po krajih, kjer faste sv. Lovrenca za svojega varuha in zavetnika so v nedeljo praznovali cerkveno proščenje^ Na ta dan napravijo kmečke matere lepo pogačo iz nove pšenične moke. Nedelja je bila zaradi evoje silne vročine, saj je bil letos najbolj vroč dan ter je toplomer kazal nad 32 stopinj Celzija, prav po godu ljubljanskim kopalcem in kopalkam, ki so prejšnji julij in junij vedno tarnali, da jim letos nebo ne bo milostno in jim ne bo naklonilo njim ugodnega vremena. V dobrih desetih dneh sedanje vročine, ko ponekod kaže zemlja že velike razpoke, so se pač lahko kopalci nakopali in močno na soncu preparili. Bila je letos že druga nedelja s posebno vročino. Vsa prosta kopališča so bila pravcata mravljišča človeških bi-tij vsake starosti. Mnogi pa so so zatekali v nedeljo dopoldne in popoldne v razne predele senčnatega Rožnika, kjer so se v idiličnih prostorčkih sončili in se hladili ob tihih, mirnih in tajno žu-borečih potočkih. Ljubljanica, vsi njeni bližnji pritoki, tako Mali graben, Gra-daščica, Ižca. Curnovec, celo Glinščica ob Večni poti so bili torišče veselega kopalnega sveta. — Proti večeru se je nebo močno potemnilo. Crnogosti oblaki so napovedovali prihod nevihte. Toda močna sapa je oblake razgnala. Le nekoliko kapljic je padlo na žejno zemljo. Nevarnost lokalnih vremenskih neviht je v splošnem letos minila. Nesreča s plinom Nezgodna kronika zaznamuje od eo bote do ponedeljka nesrečo s plinom. V Gajevi ulici št. 2a stanujoča vdova po akad. slikarju ga. Marija Vavpotičeva se je zaradi uhajajočega plina okoli 14. v nedeljo onesvestila. Dobila je zastrup-Ijenje s plinom. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik, nato pa je bila z reševalnim avtomobilom prepeljana v bolnišnico. Je izven nevarnosti. PUM** RADIO LJUBLJANA Dnevni apored >a li. avriut: 7 Porodila v nemSčlnl — 7.10 Jntranjt pozdrav, vmes 7.80 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini io slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Konoert za razvedrilo Uvaja veliki radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijauca — 14 Porodila v nemščini — 14.15 Bazno od dveh do treh. — 16 Domači zvoki — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Za kratek čas — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18 45 Zdravniška ura, dr. Valentin Meršol: Napredek v zdravljenju nalezljivih bolezni — 19 Pevski kvintet vodi Mirko Premeld — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Glasba nemških radijskih postaj — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 2215 Plesni orkester vodi Marijan Vodopiveo — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Dnevni spored za II. avgust: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Glasba nemških radijskih postaj, vrne« 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Otroško uto vodi Vida Juvanova, sodeluje Janja Baukartova — 17.45 V tričetrtinskem taktu — 19 Slovenske napeve poje tereet sester Finkovlh — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Razgledi — 20 Porodila v nemščini — 20.15 Kakor vam ugaja — 21 Z godbo nam vae bolje gre — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Glasba za lahko noč Šport Tenis za tri dni Zaključni rezultati teniškega turnirja Redke so bile ponedeljske izdaje časopisov, v katerih eo ne bi vremenski poročevalci razburjali, da jim je težko pričakovani nedeljski dopust pokvarilo slabo vreme. Saj je na splošno prišlo že v pregovor, da za celim lepim tednom pride gotovo deževna nedelja. A zadnja nedelja je prelomila s tradicijo ter nam šele pod noč prinesla nekaj sotr. dežja, katerega večjo količino bi bili potrebni 1 ljudje i narava — odprto ostane le vprašanje, kdo izmed obeh bolj. V izbrano lepo in gorko avg-ostovo vreme ao padli pred nedavnim časom izbrani dnevi tekmovanja v teniau za prvenstvo pokrajine v raznih kntegorijah. Uverturna dneva petka in sobote sta vsekakor zbujala nade na najlepše za nedeljo. ""^'avgustovsko sparjeni vročini so se v petek, soboto in nedeljo spopadli prijatelji belih žog na iarečem rdečem posku, iz ka-toregu, je izpuhtevala krvavo bojna zane-*enost,L ki pa se je ob belih hlačah in belih srajcah ohladila ter v medsebojnem kompromisu prešla v vseskozi dostojni in viteški način tekmovanja. Prav zato bi težko zadel povprečni obiskovaleo odgovor na vprašanje, kje je bilo ved »vitezov« — ali med publiko ali med igrači, da ne prezre-ino pobiračev. Težko je najti vse sestavine kolorita teniSkega tekmovanja: resni ljudje so mnenja, da sestoji v večini iz igTe, drugi spet jemljejo tekšna takmovanja na znanje kot zadosten razlog zn modno revijo v ožji družbi, drugim je končno to kraj, kjer »e naviljejo paradnih nastopov in blestedih fi-11 es. Tako stoji nešteto obiskovalcev ob tej ali oni strani igrišča, se seli iz enega na drugo zaradi magnetizma posameznih iger, pa se spet vrača in čakn na zadnje udarce, ki bodo predstavili navzočim in preko njih ostalim nove prvako. V prenatrpanosti iger in menjajoči se simpatičnosti posameznih nastopov doživljamo oživljeni razmah našega tenisa, to je šport, o katerem so v glavnem mnenja, da je domena velikih in bogatih narodov, ostali pa, ki v lej panogi nekaj pomenijo, pa so slučajno ali pa po pomoti zaSli med družbo izbranih velikanov. Kot ima pri na« vsaka stvar nekaj svojskega, tako boste našli tudi v našem tonisu domačnost. Očitnih spoznavnih znakov sioer še ni pokazala, pad pa poedina dejanja kažejo, da jo bomo pridobili v izdatni meri in jo tudi s pridom gojili, kaor sploh vse, kar je naše. V to domačnost lahko vključimo, če vas je volja, rea domače izbiranje sodnikov In sojenje sploh, tlhožitarsko sprehajanje med partijami is enega konca na drugega, pa spet to in ono: izbirajte sami, prosim. Ne vem, kaj mi je bilo bolj simpatično — ali prijetno okolje, športno izvežbana publika ter Izklesani posamezniki ali svet-ski udarci in gibi Tildnovega kova ali fleg-matidno plmplanje Punčečevega stezosledca, čigar gTomovito iskanje sape v nekaterih trenutkih se je tako kridede razbijalo ob drobnih odtenkih dišav, ki skušajo stopati za ono »taro >4711«. Vsakovrstno zavijanje žog ter prikriti dvojni udarci pa so so izgubljali v lepoti okolja. Zato na splošno najbri tudi odbija pri tenisu igra, v kateri so spoprimeta prenaslčena udarnost in kljubovalno mladeniško tuhtanje. Lepo je bilo kljub vsemu, prijetno razvedrilo tudi, hkrati pa za marsikaterega športnika druge panoge vzgojno — in kaj hočete še ved od takega turnirja. Zato velja zahvala vsem igralcem In tudi prireditelju. Onim, ki so sl pridobili razpisane nagrade, čestitamo, ostalim nastopajočim pa želimo čim več uspehov pri naslednjih turnirjih. Zaključni rezultati: Dame: Miihleisen — Rudež 6:4; Sulgaj — Vizjak 6:3, 6:3, V finalni igri sta se srečali Miihleisen in Sulgaj, od katerih je prva postala prvakinja po zmagah 6:2 in 6:4. Mladina: V finalni igri je zmagal mladi Cebular nad Suharjem z zezultati 1:6,7:5 in 6:0. Pri Cebularju je hvalevredna predvsem vztrajnost in žilavost, hkrati pa tudi zelo mirno Igranje. S časom »i bo gotovo pridobil Se na tehniki ter postal iz nekdanjega pobirača v kratkem enakovreden igralen ostalim, ki danes predstavljajo naS tenis. Mesta: 1. Cebular (H), 2. Suhar (H), 3. in 4. Hočevar (I) in Tušar (H). Gospodje kategorije A: Smerdu Boris — Stular (H) 6:2, 6:0; Bogataj (I) — Gradišnik (I) 6:1, 6:1; dr. Smerdu (I) — Pušenjnk 6:2, 6:0; Lukman — Drnovšek (oba I) 6:4, 6:3. Polfinalne igre: Smerdu Boris — Bogataj 6:0, 6:1 ter dr. Smerdu Egon — Lukman 2:6, 6:5, 7:5. V finalni igri sta se sredala brata Smerdu, ob katerih je mlajši po koristnejši in tehniško boljši igri, ki pa ni bila posebno zanimiva, premagal svojega brata s 6:2, 6:3, 6:0. Prvak pokrajine je postat Boris Smerdu. Mesta: 1. Boris Smerdu, 2. dr. Egon Smerdu, 3. in 4. Bogataj in Lukman. Gospodje kategorije B: V semifinnlu sta bili odigrani partiji med Gregorčičem in Jelašičem, v kateri je zmagal Gregorčič s 6:3 In 6:0, ter med Bezjakom in Cobularjem, v kateri je prvi dobil v treh setih 6:2, 5:7 in 6:4. Zaključno igro med Bezjakom in Gregorčičem je slednji dobil brez boja. Me- Mnogo zavednih Slovencev je že seglo po knjigi: Kri mučencev Zadnji izvodi so še v prodaji Broi. 10 lir, vez. 20 lir Rdeči križ poroča Paketi za Nemčijo. Zaradi prometnih ovir ne sprejemamo nekaj dni paketov za Nemdijo. Sporočili bomo v listih, kdaj bomo zopet sprejemali pakete. Zahvala. RK so naklonili: družina Va-toveo 100 lir v podastitev spomina biagopok. g. Borisa \Vestra, g. Kušlan Ivanka 100 lir namesto cvetja na grob biagopok. g. Mahra Šurlija, Papiroteka, družba z o. z., 300 lir namesto venca na grob biagopok. g. Ka-stelca Petra, g. Gracer Frančiška 100 lir za paket vojnemu jetniku, g. dr. Grafenauer Ivan 100 lir v enak namen. Vsem darovalcem prisrdna hvalal Knjigo dr. Franca Grivcas Narodna zavest in boljševizem dobite v vseh knjigarnah. MALI OGLASI (Službo I dobe | sta: 1. Gregordi«, S. Bezjak, S. in 4. Jelašič in Cebular (H). Gospodje v dvoje: dr. Egon Smerdu — Boris Smerdu : Stular — Drbano Vladi 6:1, 6:1, Lukman — Pušenjak : Drnovšek — Bogataj 6i0. 6:2. Finalna igra med dr. Smer. du — Smerdu Boris: Lukman — Pušenjak, ki je bila najbolj zanimiva in najlepša igra vsega turnirja, se je končala z zmago prvih dveh 6:2, 6:2, 8:8. Mesta: 1. dr. Smerdu — Smerdu, 2. Lukman — Pušenjak. 3. in 4. Stular — Urbano Vladi in Drnovšek — Bogataj. Propozicije nogometnega turnirja, ki ga razpisuje SK Ljubljana ia darilo 25 nogometnih žog, k| Jih je darovala tvrdka Mergenthaler 1. Tekmuje se po pravilih nogometne igre, ln sicer po prvenstvenem sistemu na točke, na Igriščih, ki jih odredi vodstvo turnirja. 2. K tekmovanja se lahko prijavijo vsa prva in mladinska moštva ljubljanskih nogometnih klubov. 3. Tekmovanje vodi poseben odbor, v katerem so delegati prijavljenih klubov. \ Vsak klub ima pravico imenovati t ta odbor enega svojega člana. Prireditelj SK Ljnbljana pa imenuje v ta odbor razen delegata še predsednika in blagajnika. Ta odbof določa začetek tekmovanja, razpisuje tekme, določa sodnike, izreka ka-ani izključenim igralcem in to po določilih > kazenskega pravilnika SNZ, verificira tekme, skrbi za reklamo ln vse potrebno. 4. Klub, ki želi tekmovati, mora prijaviti prireditvenemu odboru za vsako prijavljeno moštvo po 16 igralcev z vsemi podatki. Za juniorsko mo*tvo smejo nastopati mladenidi, rojeni leta 1928 in mlajši. Prijavljeni igralci smejo nastopati samo za klub, ki jih je prijavil. Ce klub nastopi r neprijavljenim igralcme, izgubi tekmo s 3:0, v kolikor ni nasprotnik dosegel boljšega rezultata. 5. SK Ljubljana sl pridržuje pravico določiti ključ za razdelitev darovanih žog šele potem, ko bo znano število udeležencev. Priznava n» se že vnaprej nočelo, da mora zadnje plasirani prvih moštev dobiti vsaj dve žogi, zadnje plasirani jUniorskih moštev vsaj eno žogo. 6. Dobiček nogometnih tekem se razdeli po ključu 60% za prvo skupino in 40% za drugo skupino. — V kolikor pa bi bilo število udeležencev manjše, tako da bi se' moglo tekmovanje izvesti samo v eni skupini, dobi zmagovalec posebno nagrado 3000 lir, drugoplnsirani 1500 lir. Ves ostali dohodek pa se razdeli med udeležence v enakih delih. 7. Prijavni rok je nepreklicno do 18. avgusta. V prijavi morajo klubi navesti ime delegata za odbor, ki bo vodil tekmovanje. Pismene prijave je nasloviti na SK Ljubljana in jih oddati hišniku g. Ceparjii na | igrišču Ljubljane, SK Ljubljana. KUHARICO perfekino z dolgoletnimi »pričevali išče družina dveh oseb za takoj. Naslov t opravi »Slov.« pod št. 7089. POSTREJSNICO starejšo rabim vsak popoldne od pol 2 do 7. ure. Slomškova 31. KUHARICO in gospodinjsko pomočnico išče gostilna Prijatelj, Moste. Nastop takoj ali s 1. septembrom. Pojasnila dnevno od 12 do 3. (b | Vajenci | VAJENKO šiviljsko, skrbno vzgojeno, sianujočo pri starših — sprejmem proti nagradi. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 7246. (v | Poizvedbe | ŽEPNO URO sem našel, dobi se pri Dolenc Joško, gra-ver. Mestni trg štev. 9/1, v običajnih delavnih urah. ^L'ATO ZAPESTNICO s^m zgubila 11. ali 12. t. m. Najditelj naj sjnVoči naslov upravi »Slovenca« pod »Učiteljica«, da dobi nagrado. Sicer ga bo spremljala nesreča. Sebe I Ižgeio | PRAZNO SOBO s posebnim vhodom za novoporočenca iščem, za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro: »Prazna goba« 7183. s SOBO b souporabo kuhinje, išče zakonski par. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Boljši par«. 7088. (s MOBURANO SOBO s souporabo kuhinje iščeta zakonca. Ponudbe na upravo »Slov.« P/>Takoj< 1236. (s OPREMLJENO SOBO preprosto, da bi lahko med prostim časom drlal rokodelsko obrt išče državni uslužbenec. Z nastopom takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod »Roko-delcc« 7332. (s | Kolesa 1 VEC MOSKin IN DAMSKIH KOLES ter dva športna vozička proda Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). I Prodamo | FLANELO ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 7151. (1 PISALNA STROJA (t v kovčku, t pisarniški) prodam. — Simandl Dvofakova nI. št. 3. (1 PEGE IN LIšAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« kreipa DROGERIJA KANC Židovska ulica 1. (I MOŠKE SRAJCE boljše, št. 38-42, blago za srajce in za kostum v sivem, prodam. — Omerza, Dunajska 4/1, levo._(I MRČES IN GOLAZEN nii. stenice, bolhe, 4čnrk», molje, miii. podgane, voluharje ta bramorje zanesljivo pokoočate • strupom, ki ga dobite v droge-riH KANC, Židovska t. KOSTUM črn, nov, predvojno blago, prodam. Ogled v torek in sredo od 1—4. Resljeva cesta 4 a/, desno. (1 KOŠNJO OTAVE s travnika 0000 m», v bližini »Kosca« na Opekarski cesti prodam. Poizve se J. I., Jonkova 13. (I BRZOPARILNIK nov, prodam ali zamenjam za protivrednost. Novak, Tržna 5. šiška. (I PRODAM 2 para nošenih čevljev št. 33, otroške škornje št. 28 in otročje platno 1 m7. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7240. _(I 1'jsiH TRGOVSKI LOKAL ▼ zvezi s pisarno ali pisarno v zvezi s skladiščem iščem za takoj; posredovslci dobro nagrajeni. Lega: center mesta, — Hinko Privšek, Ljubljana. Kolodvorska 7. (n 8 Razno I STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod »Diskretno« 7247. (r I Stroji I PLETILNI STROJ Wederman. v dobrem stanju prodam. Naslov Postojnska 12a. Ogied od 1-3._ I Objave \ IZJAVA! Podpisana izjavlja, va, da nisva plačnika dolgov, katere bi na-pravila moja žena oz. hčerka, Goltes Iva«, F. M. Marinfeek. S šiv. Stroji | ŠIVALNI STROJ »Naumann«, nov, po. grezljiv, šiva tudi na-zaj, prodam. Simandl, Dvofakova al. 3. IEl KINO »JU ATICA* Salve smeha! Salve smehal Dve ari neprisiljenega razvedrila: Do solz se boste nasmejali t najbolj zabavni veseloigri sezone »še enkrat študent« s priljubljenim komikom Heinz Rflhman-nom t glavni vlogi. FIlm za mlado in starot — Zaradi izrednega zanimanja PREDSTAVE ob 10.30, 13, 17 In HI ,IL kino »umon* Nepozabno filmsko delo iz kraljestva ne. smrtne muzike velikih kla&ikov Bacha in Brahmsa »čarobne gosli« Will Ouadflieg. Gisela Uhlen, Eujrnn Kliipfer, Hans Hermann Schsufuss, Paul Horbiger, Paul Henckels, Elsa Waguer, Otto Tressler itd. PREDSTAVE » nedeljo ob 10.30. 13, 17. »t KINO »SLOGA* Največje delo španske filmske produkcij« pod pokroviteljstvom španskega narodnega svetal Usoda oficirske družine v zadnjih težkih španskih meščanskih bojih, »Krvave priče« Alfredo Mayo, Ana Mariseal, Jos* Nts-to, Blanca de Silos. — Režija: .losi Luis Saenz de Heredia. — Za nemški dialog: dr. Martin Jacob. PREDSTAVE ob 15, 17 In II. KINO »KOOELJEVO« TELEFON 21—91 Cez praznik velezabaven film s Hansoni Moserjem v glavni vlogi »Anton Poslednji« Salve smeha in prizori, pri katerih se boste nasmejali do solzi Predstave na praznik ob 15, 17 in 1» — ob delavnikih oh 19. 1_ Kupimo | DVE OMARI ZA OBLEKO kompletno posteljo, več rjuh Bli samo Simnico kupim. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 7132. PUNČKO KUPIM (Igračo, celuloid). Plačam v denarju ali v živilih. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 7244. ___(k RJUHE kapne, hlazinske prevleke in drugo posteljnino, rabljeno in novo. kupuje stalno Hinko Privšek. Ljubljana. Kolodvorska 7. RABLJENO POHIŠTVO za sobo in kuhinjo. 6 rjuli in drugo posteljno perilo kupim. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 7134. ZAHVALA Vsem, ki ste mi stali ob strani ob bridki izgubi moje dobre soproge, sestre, svakinje in tete, gospe JUSTINE BITENC se najtopleje zahvaljujem. Zahvaljujem se gg. duhovnikom za tolažila, gg. zdravnikom, zlasti g. primariju dr. Meršolu, g. prim. dr. Blumaverju za zdravniško oskrbo, čč. sestram, vsem darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so blago pokojnico v tako lepem številu spremili na zadnji poti. — Maša zadušnica bo v sredo, dne 16. avgusta, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Družine v Mostah. Žalujoči soprog Viljem B i t e n e . L ŽOGA SREČE 57 »Golo naključje!« je porogljivo rekel Papler in se ozrl s tal. »Vi že vee popoldne pazite na to, da poškodujete tega fanta, in jaz bom poskrbel, da se ccla zadeva zve na pristojnem mestu!« Zbegani sodnik je bil v resnici vznemirjen, potegnil je Brucka vstran in mu nekaj rekel. Nato je prisodil »Stettinu« prost udarec. In ko se je ta izvršil, so prihiteli rešilci in vzdignili na tleli ležečega Antona in ga oduesli z igrišča. »Kaj se je bilo zgodilo?... Kako stoji igra?« Nekdo, v katerem je spoznal zdravnika »Stettinovega« kluba, ga je skušal miriti. ►Pustite igro pri miru, nekoliko časa bodite mirni!« Antonu je bilo v takem stanju nemogoče. dn bi bil pri miru. Ko se je bi) prebudil iz prisilnega spanja, je bila orva njegova misel, da vprnši, kako gre njegovim tovarišem. Sedaj, ko «c je bil zopet zavedel, se ni zme- nil niti za bolečine, ki jih je čutil, ker se je zavedal, da so malo korakov od kraja, kjer je obležal, bili tovariši zaposleni v najsrditejšem boju te sezije — njega pa ni bilo med njimi. »Doktor, na grišče moram!« je rekel napeto in se vzdignil; da je sedel. »Ulezite se, se boste?« se je glasil resni ukor. »Dobili ste udarec, da vam je slabo, moral sem vam na čelu narediti nekoliko šivov in:., ne bodite vendar tako prekleto bedasti! Človek, danes ne bo več nogometa za vas! Slišite, kaj? Bodite no vendar pametniU »Doktor —« Tako milo je zaihtel to besedo, da bi se kamen omečil. Zdravnik je ob njej čutil, da je kakor surova živina; toda bilo je neobhodno potrebno, si je rekel sam pri sebi, da mora v sedanjem položaju biti nepopustljiv. Če bi fant spet šel na igrišče in bi mu blato prišlo v tisto rano... »Moj Bog! To je strašno!« V teh besedah se je očitovala strašna borba in bol. Krčevito drhtenje jc pretresalo tega mladega desnega krilca, in solze so se mu vlile po licih. »Jaz grem nazaj — moram opraviti svoje delo, doktor!« Anton je začutil roko na rami. Vedel je, da je roka »očka« Papler j a. »Kako je z igro?« jc vprašal. »Hudo nas pritiskajo — toda Ren-ner igra kakor skala, in jaz upam, da jih zdržitno!« Vrle besede, toda ranjeni forward je viedel, da je za njimi velik strah. »Doktor — žal mi je, da nasprotujem vaši oblasti, toda jaz grem nazaj v igro!« je rekel. Bil je tako odločen, da mu je zdravnik po mnogem zmajeva.nju z glavo in godrnjanju naposled dovolil, da obvelja njegova. Noge so se mu šibile, toda duh mu je bil neustrašen, ko je odšel iz oblačil niče. Toda tudi njegova neustrašenost mu ni mogla vrniti moči, ki so ga bile zapustile. V glavi mu je votlo bpbnelo in, kadar je poskusil teči, je čutil, da bo padel. Torker se je odtrgal,iz najhujšega meteža — bil je tako obupno besen kakor še nikoli, ker se je zavedal, kako čas beži — pa mu je zašepetal: »Samo vdihavaj zrak in se drži na nogah. Polagoma se boš' bolje počutil. Kadar pa se boš čutil dovolj sposobnega, mi daj samo znamenje... to je vse!« Anton je rekel sam pri sebi, da je sreča zanj, da je igral na krilu. Prijatelji in nasprotniki so videli, da je oslabljen, in pustili so ga pri miru. S telesom je res da bil pri igri, toda ni bil z duhom. Celo Bruck je brez dvoma čutil, da mu zdaj ni treba, da bi ga še nadalje »foulal«, in ga je pustil pri miru. Igra je sedaj postala prav blazna, kajti vsaka stran se je zavedala, da ji neodločen izid ne prinese nobene časti. »Gadenci« bi si lahko očitali, da so dovolili gostom, da so odnesli eno točko, in zaradi tega nemara tudi ligino mojstrstvo, gostje pa bi se jezili zaradi grdega ravnanja, ki so ga bili deležni, pa bi obžalovali, da niso nabili takih slabih športnikov, in so tako dobili le nekaj čedne tolažbe za svoje rane. Takšen je bil položaj pet minut pred koncem. Tempo igre je bil še vedno besen, ko je Torker predriblal napad, so se trije igralci v besnem navalu vrgli nanj. Eden teh je bil Bruck. Notranji desni fonvarcf je zletel po tleh, toda je v padcu sunil žogo na desno. V naslednjem trenutku je od razburjenja blazna množica okamenela od začudenja. Videli so, kako je »Stettinov« pohabljenec na desnem krilu nenadoma planil in posegel v igro. Ujel je poda- no žogo in imel prosto igrišče pred seboj. In to zavoljo 6trategije, ki jo je bil zasnoval njegov soigralec. Tekel je na vso moč, švignil kakor vrtinec mimo »Gadenovega« levega beck a in imel ves čas žogo lejjo ob prstih pred nogami. Vratar je napol omamljen stekel iz vrat, kajti nevarnost je bila prišla tako bliskovito hitro, da ni bil pripravljen uanjo. Anton se ni zmenil za nobeno nevarnost, z vso silo je krenil v stran in pri tisti priči streljal s strahovito močjo. — Žoga je švignila pod vratarjevimi Upajočimi rokami in zletela v mrežo. Tekma, ki je imela v tisti seziji odločiti ligino mojstrovino, je bila izgubljena — in dobljena! Množica je bila za nekaj hipov onemela. Potlej pa se je tuljenje razočaranja razlegalo po zraku. »Škandal!« so kričali. 'oda sodnik je bil hvaležen, da je bilo tako težko delo dovršeno, pogledal je na uro in pokazal z roko proti oblačilnici, nato pa zapiskal. Ko sta moštvi odhajali z igrišča, jf igralec, ki je bil zabil gol, stopil k mrko gledajočemu Iirucku: »Nocoj pridem k tebi, Bruck!« iti glas mu je. bil mrzel kakor led. Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljud6ko tiskarno; Jože Krajnarič — Herausgeber. izdajatelj: inž. Jože Sodja — Schriftleiter, urednik: Janko llafuer.