Poštnina plačana ▼ gotovini* uto txi. stev. izb. U llubllnni, v torek 5. Junija 1928. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Drn 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje.'— Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Danes bo izročen odgovor italijanske vlade Italijanski poslanik bo danes izročil zunanjemu ministru odgovor italijanske vlade na našo protestno noto« — Zanimiva sodba francoskega lista o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. — Albansko vprašanje mora rešiti Društvo narodov« — Beograd, 5. junija. Kakor se doznava iz diplomatskih krosov, bo italijansko poslaništvo danes izročilo zunanjemu ministru odgovor italijanske vlade na jugoslovensko protestno noto radi protijugoslovenskih incidentov v Zadru in drugih obmejnih pokrajinah. — Rim, 5. junija. «Corriere della Se-ra» poroča iz Beograda, da je tjakaj prispel Mussolinijev odgovor na Jugoslovensko noto. Mussolinijev odgovor bo danes izročil italijanski odpravnik poslov zunanjemu ministru dr. Marinko-viću. — Trst, 5. iunfja. «Piccolo» poroča iz Beograda, da je postal položaj zadnje dni zopet napet zlasti ker se je vlada odil'očila. da kljub splošnemu odporu javnosti ratificira nettunske konvencije. Veliko nezadovoljstvo pa je vzbudil tudi odgovor ju goslo venske vlade na italijansko noto, ki ga smatra javnost v Jugoslaviji za ponižujočega. List pa naglasa, da opozicija ne bo mogla preprečiti ratifikacije nettunskih konvencij, ker je ja.sno. da je edino tem potom mogoče urediti odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. — Pariz, 5. junija. Posebni beograjski poročevalec «Matina» poroča iz Beograda, da je pripisovati krvave incidente, ki se odigravajo v Jugoslaviji, v prvi vrsti napačnim in pretiranim vestem. V daljšem članku se nato obširno bavi z j-ugoslovensko-i tal i jamskimi odnošaji in opisuje njih zgodovinski razvoj. C lan k ar naglasa dejstvo, da je Albanija s sklenitvijo tiranske pogodbe postala vazal Italije, ki dela sedaj na to, da napravi tudi iz albanske vojske svoje orožje proti Jugoslaviji. Jugoslavija ima tem več povoda, da pripisuje temu postopanju Italije veliko nevarnost za mir na Balkanu, ker je Albanija postala v zadnjem času zatočišče temnih elementov iz Bolgarije in Makedonije.. Ni se čuditi, povdarja pisec, če vse te priprave vzbujajo vtis, da dela Italija po načrtu in da hoče podjarmiti 14 milijonski hi gosi o venski narod. Jugoslavija je vsa leta sem dokumentirala svojo miroljubnost in bilo bi zelo umestno in stvari ter za mir v Evropi izredno koristno, če bi Društvo narodov vzelo albansko vprašnje v svoje roke. Vsekakor pa je skrajni čas, da se nekaj stori, predno bo razboritost to-in onstran Jadrana dosegla vrhunec, kar lahko povzroči nepričakovane in usodne dogodke. Omejitev obratovanja v premogovnikih TPD Našemu delavstvu v premogovnikih preti vnovič brezposelnost, Spor med železniško upravo in TPD. Monoštrska afera pred Društvom narodov Jutri bo Svet Društva narodov razpravljal o monoštrski aferi. — Enoten nastop Male antante. — Poročilo preiskovalne komisije nezadostno. — 2eneva, 5. junija. Včeraj dopoldne je bilo pod predsedstvom kubanskega člana in poslanika v Berlinu AqueTOV Bethanco-urra 50. zasedanje sveta Društva narodov. Otvoritvena seja je bila zgolj formalnega značaja. Nemškemu in francoskemu zunanjemu ministru, ki se ne udeležujeta osebno posvetovanj, so bile odposlane pozdravne brzojavke. Dopoldne so se vrnili razgovori med posameznimi politiki. Bivši generalni tajnik poslaniške konference Masigli je preiel zastopnike Male antante, s katerimi se je posvetoval o monoštrski aferi. Delegati so razpravljali o poročilu tročinskega odbora. V krogih Male antante kakor tudi v Ženevi sploh prevladuje vtis, da je to poročilo nezadostno. Ker se zdi, da je izključeno, da bi bilo poročilo soglasno sprejeto, je nastalo vprašanje, ali bo Svet Društva narodov poročilo zavrnil. Najbrž bo vprašanje odgođeno za poznejše zasedanje, ker je ta problem za nadaljne delo Društva narodov važnega pomena in prejudicinalnega značaja. Danes dopoldne ie na dnevnem redu razprava o poljsko - litvanskih odnošajih, v četrtek o madžarski tihotapski aferi, v petek pa o optanskem sporu med Madžarsko in Rumunj jo. — Pariz, 5. junija. Pertinax razpravlja v »Echo de Pariš* o monoštrski aferi in naglasa, da je poročilo tročlanske preiskovalne komisije nezadostno, zlasti ker ni ugotovljena postaja, kamor je bila pošiljka namenjena. Poročilo pa ugotavlja, da gre za tajen transport vojnega materijala. Četudi pošiljka ni velike vojaške vrednosti, piedstavlja vendarle kršitev trianonske pogodbe, po kateri se je Madžarska obvezala, da ne dopušča transporta vojnega materijala preko svojega ozemlja, še manj ji je pa dovoljeno dobavljati orožje za lastne oboroževalne namene. Poročilo nadalje ugotavlja, da je madžarska vlada obravnavala zadevo zgolj s stališča železniškega in carinskega postopka, ni pa smatrala za potrebno, da stvar takoj temeljito preišče in zaplenjeno orožje nemudoma uniči. Nasprotno je madžarska vlada preiskavo zavlačevala in preprečila točne ugotovitve. — Ženeva, 5. junija. Svet Društva narodov bo jutri v tajni seji razpravljal o monoštrski aferi. Kakor se doznava, bodo zastopnike Male antante zavzeli enotno stališče, ker smatrajo tako Jugoslavija, kakor Češkoslovaška in Rumunija, da je poročilo preiskovalne komisije nezadostno in da je potrebna ponovna preiskava te zadeve. Čangtsoiin nevarno ranjen? Včeraj je bil izvršen v Pekingu atentat na generala Čangtsoli-na. — Po zadnjih vesteh je bU Čangtsoiin nevarno ranjen. — Možnost novih zapletljajev na Daljnem vzhodu. - Tokio, 5. junija. Včeraj je bil izvršen v Pekingu atentat na maršala Čangtsolina. Ko je njegov posebni vlak peljal preko mo* siu čez Laosaokao, je eksplodirala bomba. Štirje vozovi, v katerih se je vozilo sprem* sivo, so bili razbiti in več ljudi ubitih. —-Čangtsoiin je ostal nepoškodovan, — Tokijo, 5. junija. Atentat na maršala Čangtsolina je povzročil med Kitajci veliko razburjenje. Kmalu po atentatu se je zbrala pri mostu večtisočglava množica, ki je pri* čela groziti Japoncem. Bati se je protija* ponskih nemirov, ker prevladuje med prebi* valstvom mnenje, da so atentat organizirali Japonci, ki so se hoteli baje na ta način iz* nebiti maršala Čangtsolina. Atentat bo imel najbrž diplomatske posledice, ker je bil iz* vršen na japonskem zaščitenem ozemlju. Kakor se izve. sta bila pri atentatu usmrče* na delovni minister maršala in njegov vo# jaški posverovalec. Pet vagonov posebnega vlaka je bilo popolnoma razbitih. Bombe izvirajo iz neke ruske tovarne. — Tokio, 5. junija. Po vesteh iz Pekin* ga je bil Čangtsoiin pri včerajšnjem atens tatu nevarno ranjen. Ker pa so se oblasti bale, da bi ta vest vplivala demoraiizujoče na armado, so pravo stanje Čangtsolina prh krivale. Danes se je njegovo si on je tako poslabšalo, da se zdravniki boje vsak čas katastrofe. — London, 5. junija. Atentat na Čang* tsolina je vzbudil v tukajšnjih krogih boja* zen, da se napetost med Japonci in Kitajci še poveča, kar bi lahko dovedlo do usodnih zapletljajev na daljnem vzhodu. Atentat je bil izvršen na ozemlju, ki je pod zaščito Japonske, radi česar smatrajo Kitajci, da nosijo Japonci odgovornost za napad na Čangtsolina, Odprava vizuma s ČSR in Avstrijo Praga, 5. junija. Jugoslovenska vlada je v posebni noti sporočila češkoslovaškemu (Zunanjemu ministrstvu, da so s 1. junijem 1928 ukinjena viza za češkoslovaške državljane. Češkoslovaška vlada odpravi s svoje strani viza za jugoslovenske državljane s 15. tm. — Praga. 5. juinja. *Neue Freie Presse« poroča, da se bo pri nadaljevaniu trgovinskih pogajanj med Avstrijo in Češkoslovaško razpravljalo tudi o odpravi vizumov v medsebojnem prometu. Ker je Jugoslavija pristala na odpravo vizumov s Češkoslovaško, upajo tukajšnji krogi, da bo tudi z Avstrijo prišlo v tej zadevi do sporazuma. O «ITALH» SE NOBENEGA SLEDU — Moskva, 5. junija. Vest. ki so jo razširili nekateri listi, da je »Italia« pristala, je pripisa»ti dejstvu, da je neki radioamater baje ujel Nobilove klice na pomoč, češ da se nahaja nizko nad Franc Jožefo-vo zemljo. Ruska vlada ie takoj organizirala pomožno akcijo, da kontrolira resničnost te vesti. Doslej o »Italiji« ni Se nobenega sledu. Zastopniki vlade prav radi naglašajo, da so pripravljeni storiti vse za pozdigo našega gospodarstva. Fred tedni je vlada celo sklicala konferenco zastopnikov gospodarskih krogov v Zagreb, na katero je prišlo kar šest ministrov, ki so imeli priložnost slišati celo vrsto želja in pritožb gospodarskih krogov. Predstavniki vlade so obljubovali, da bodo storili vse, da ustrežejo tem željam in v javnosti so krožile že vesti, da bo v vlado stopil sam predsednik zagrebške trgovske zbornice g. Arko. Pozneje so zborovali v Beogradu zastopniki naše industrije v Centrali industrijskih korpo raci j, ki so naglasali zlasti potrebo, da bi vlada ne izpreminjala preko noči pogojev za dobavo premoga državnim železnicam, onemogočala vsako trajno kalkulacijo in povzročala na prestanih pretresljajev v produkciji in v razmerju med delodajalci in delavci. Kakor vse kaže, vlada kljub svojim obljubam malo upošteva želje predstavnikov naših gospodarskih krogov. Med generalno direkcijo državnih železnic in rudarskimi podjetij je prišlo namreč začetkom junija do ponovnega spora, ki ima za posledico ustavitev dobav premoga za državne železnice. Generalna direkcija je proti dogovoru brez prejšnjega obvestila s 1. junijem uveljavila povsem drugačne pogoje za dobave premoga, vsled česar so premogovniki s 1. junijem ustavili dobave premoga državnim železnicam in omejili svoje obrate na najmanjšo mero. Jsano je, da je ostalo zopet mnogo rudarjev brez dela in da preti še večja omejitev dela. V Hrastniku, Zagorju in Kočevju so uvedena neprostovoljna praznovanja, v Trbovljah je ustavljeno delo na Dukičevem dnevnem kopu in samo tu je prizadetih 25O0 rudarjev, ne vštevši njihove družinske člane. TPD izjavlja, da ne more znižati cen premoga, ker bi morala prevaliti znižanje na delavske plače, ker se pa tiče omejevanja obrata, trdi, da je k temu prisiljena, ker nima kje deponirati pre- moga. V Hrastniku, v Zagorju in Kočevju ni nobenega prostora, kjer bi se mogel premog odkladati, le v Trbovljah ga je še nekoliko prostora in zato tu delavstvo za enkrat še dela. Delavstvo, ki mu preti nova velika beda, je seveda razburjeno in išče pomoči na vseh straneh. Neprestani pretresijaji, večno omejevanje obratovanja in dela in s tem v zvezi popolna nesigurnost delovnega trga, vse to je tako za industrijo kakor za delavstvo nevzdržno. Ne poznamo v podrobnostih sedanjega spora med premogovniki in generalno direkcijo državnih železnic, tudi nimamo namena braniti TPD. naš namen je opozoriti v prvi vrsti na tisoče bednega delavstva, ki plačuje z vsiljeno brezposelnostjo preko noči nastale spore med premogovniki in prometnim ministrstvom. Mislimo, da bi bil že skrajni čas, da bi vlada pri državnih dobavah uvedla metode, kakršne so drugod običajne in ki bi onemogočale večje pretresljaje v produkciji kakor tudi v življenskih pogojih delavstva. Od zadnjega spora s premogovniki je imelo prometno ministrstvo dovolj časa, da bi uredilo dobave premoga na način, ki bi bil zadovoljiv za državo in po katerem bi bili zavarovani tudi interesi delavstva v premogovnikih. Pri nas doživljamo žal nasprotno, da vlada sama izziva nesigurnost v produkciji in v življenskih pogojih delavstva. To so nezdravi pojavi, ki se lahko maščujejo na vse strani. Nujno je potrebno, da vlada dejansko upošteva zahtevo in želje stanovskih korpo-racij. bodisi industrijcev kakor delavcev, ter jih skuša spraviti v sklad medsebojno kakor tudi z državnimi interesi. V tem bi morala temeljiti pametna gospodarska politika vlade, ne pa v samovolji gotovih načelnikov v raznih ministrstvih. Na ta način bi se preprečilo marsikako socijalno zlo, obenem pa bi imelo korist tudi splošno narodno gospodarstvo, ker bi postalo bolj stabilno. Velk vlom v Kranju Snoči je bilo vlomljeno v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju, kjer so vlomilci odnesli za 250.000 Din gotovi« ne in valut. — Ljubljanska policija pozvana na pomoč. Kranj, 5. junija 1928. Dočim se je zadnje čase klatila po Štajerski nevarna vlomilska in zločinska tolpa, pred katero ni bilo varno niti imetje, niti življenje ljudi, smo imeli v naših krajih pred to sodrgo razmeroma mir, če ab-strahirarno nekaj manjših vlomov na deželi. Snoči pa je bil tu izvršen velik vlom, o katerem so se že na vsezsodai raznesle vesti po mestu in povzročile splošno senzacijo. Vlomljeno je bilo v podružnico Zadružne gospodarske banke.3 kjer so vlomilci odnesli izredno bogat plen. Poslovni prostori banke se nahajaio na najbolj prometnem kraju, tik hotela »Pri stari pošti«. Ko je danes zjutraj stopila služkinja ravnatelja Karla Česna v bančni urad, da, kakor po navadi, pobriše prah in pomete, je nenadoma prestrašena opazila, da je velika VVertheim - blagajna št. 6 navrtana in da je bil iz nje ukraden ves denar. Služkinia je takoj hitela na orož-niško postajo in tam prijavila vlom. Kmalu so se v banki pojavili orožniki z ravnateljem Česnom. Dognali so, da so prišli vlomilci skozi vrtnarijo Frana Sušnika. V banko so vlomili skozi okno sobe za uradništvo, ki je bilo sicer zamreženo, toda omrežje je bilo iz samih podalgastih paralelnih palic, katere so vlomilci uipog-nili, da so lahko zlezli v sobo. Iz prve sobe Nemška sodba o naših odno- šajih s ČSR — Praga, 5. junija. »Reichenberger Zei* tungTo objavlja članek nemškega poslanca \Vindischa, ki se *e i češkoslovaško parla* mentarno delegacijo udeležil potovanja v Jugoslavijo. Poslanec opisuje svoje vtise iz Jugoslavije in pravi, da je bila pot češkoslovaške parlamentarne delegacije triumfal* na. Značilno je, naglasa posl. \Vindisch, da je edinstvo, ki vlada med Čehi in Jugoslo* veni že leta in leta in je prej služilo za osvoboditev in osamosvojitev, sedaj usmer* jeno v glavnem na vzdrževanje državne sa* mostojnosti. — Poslanec povdarja nadalje uspehe parlamentarnih posvetovanj v eko* nomskih ozirih. Političen pomen ni tako ve* lik, ker je konferenca posvečala največ po« zornosti slovanski ideji, ki je pa ne bo mo* goče uveljaviti, ker sta obe državi ločeni in nimata skupnih meja, ki jih tudi najbolj vroče želje ne morejo ustvariti. V tem ozi* ru se tudi v bodoče ne bo ničesar izpre-menilo. so vdrli v ravnateljevo, kjer se nahaja tudi blagajna. Blagajno so navrtali z navadnim vlomilskim orodjem in napravili pri ključavnici 30 cm dolgo in 15 cm široko luknjo, ki je zadoščala, da so skoraj popolnoma izpraznili iz blaganne približno 2000.000 Din, razne tuje valute, šilinge, češke krone in drugo. Skupna škoda znaša po dosedanji cenitvi okoli 250.000 Din, utegne biti pa še večja, kar bo naknadno dognano. Vlomilci so pustili na licu mesta vse svoje vlomilsko orodje, klešče in dleta in sicer 12 komadov. Odožniki so takoj pričeli z poizvedovanji, ki so zaenkrat seveda še brezuspešna, zdi se pa, da so vlom izvršili domači zločinci. Vse okolnosti namreč pričajo, da so morali vlomilci dobro poznati razmere v hiši. O vlomu je bila danes dopoldne obveščena tudi policijska direkcija v Ljubljani. Orožniška postaja v Kranju je naprosila ljubljansko policijsko direkcijo, naj ji pomaga izslediti drzne vlomilce. Danes dopoldne so se odpeljali v Kranj višji nadzornik Zajdela, detektiv Podobnik in fotograf Trepše. Škoda znaša kot rečeno, okoli 250.000 Din. K STeči je bila *-;-Va proti vlomu zavarovana tako, da 1 cčino škode krila z zavarovalnino. Dr. šumenkovićeva ekskurzija v Prago — Praga, 5. junija. Minister brez portfelja dr. Šumenkovič je prispel včeraj v spremstvu jugoslovenskega poslanika Branka Lazareviča v Pra^o, kjer bo ostal štiri dni. — Praga, 5. junija. O obisku zastopnika jugoslovenkega zunanjega ministra dr. Šu-menkoviča se uradno poroča, da nima ni-kakega političnega značaja. Dr. Šutmenko-vič je prišel v Prago, da prouči organizacijo praškega zunanjega ministrstva in svoje izkušnje vporabi v Beogradu, kjer se pripravlja reorganizacija ministrstva. Konferenca Male antante — Praga, 5. junija. Konferenca Male antante je sklicana definitivno za dne 20. t. m. v Bukarešti. Posvetovanja bodo trajala 3 dni. Istotako se bo vršil tudi sestanek novinarske Male antanta Pozor pred žeparji! Vfloseitni je konjumkhira za razne trmne ek-mente, zr&sti pa za žeparje, ki že nekaj dni prav pridno poslujejo na sejmu, na Vodnikovem fcrzu In sploh po križiščih in krajih, kjer se zU-rajo množice. V snječi se da namreč debro »ribariti*. Zdi se pa, da je v Ljubljano predvsem zaneslo nekatere zagrebške žepaTje, ki uživajo renome, da so najboljši in najbolj izvežbani v dr-živi. Take je danes na policiji prijavi! ćešld državljcn, tTgovec Anton Tyls. ki se je pripe-Hal iz Zagreba na ljubljanski velesejem, da mu je neznan žepar izmaknil med vožnjo Zasrreb— Zidanirnost listnico, v kateri je bilo 2000 Din in okoli 250 šiimgov. Skupna škoda znaša okoli 4000 Din. V listnici je bil tudi češkoslovaš-ki p«>t-ni list. — Dne 3. t. m. je spreten žepar na sejmu izmaknili Stanku Bucku lepo srebrno uro i verižico, vredno najmanj 300 Din. Tatvine je osumljen neki 30 letni moški. — Na Vodnikovem trgu je spreten žepar včeraj ukrade! Neži 2vok-ljjevi črno usnjato denarnico. Te tatvine je osumljen isti neznanec, ki se je tudi na sejmu sukal sumljivo med ljudmi in delal umetno srcječo. V denarnici je bilo 1300 Din in železniška legitimacija. Med vožnjo v vlaku Celje—Ljubljana je b;!a Janku Viimanu ukradena črnorjava usnja t a aiktovka, v kateri je bilo več predmetov. Skupna Škoda znaša 500 Din. Včeraj je bil izvršen drzen vlom v stanovanje Karla Rooška v Rečni ulici štev. 13. Viomileo je odnesel pleteno košaro, v karteri je -bila črna moška obleka in nekaj komadov perila. Rr,j*ex trpi 1000 Din škode. Danes je na vetesejmu neznan tat izmaknil Stanku Brezarju z Jesene temnom^der dežni plašč, vreden 300 Din. — Včeraj je bilo v Vod-matu ukradeno kolo Miroslavu Keršiču. Kolo je bilo znamke cAdler*. črno pleskano, prostega teka in vredno 1200 Din. Za dobo pe»t let je bil iz ljubljanskega policijskega okoliša izgnan 30 letni Matevž Ris, rojen v Cen-krtici in pristojen v Logatec. Mož je nevaren potepuh in tuja last pred njim ni varna. Poštni promet s sovjetsko Rusijo — Beograd, 5. junija. Med našim mini« strstvom pošte in brzojava in sovjetsko Rusijo je bil sklenjen sporazum, glasom katerega se je uvedel s 1. junijem t. 1. med obema državama promet priporočenih in ekspresnih pisem. V teku pa so tudi pogajanja za razširjenje poštnega prometa na denarna pisma. To so prvi oficijelni stiki med našo dTžavo in sovjetsko Rusijo. LEVIČARSKA ZMAGA NA LUKSENBURŠKEM — Luxumburg, 5. junija. Pri volitvah v poslansko zbornico so socijalni demokrat jo pridobili 4, katoliki pa 1 mandat, dočim so radikali izgubili 1 mandat. Koalicijske stran ke bodo imele v novi zbornici izmed 52 celokupnih, 30 svojih glasov. VLAK POVOZIL AVTO — Praga, 5. junija. Jugoslovenski brzo-vlak, ki je vozil po polnoči s češkoslovaške meje proti Pragi, je zadel blizu od Hor-nega. dvorišča v tovorni avtomobil. V avtomobilu je bilo 12 kmetov, ki so se peljali na sejem. Dve osebi sta bili na mestu ubiti, 6 pa težko ranjenih. Med prevozom v bolnico je en ranjenec pod'legel poškodbam. Ko greste na velesejem, posetite tudi francoski paviljon, kjer so razstavile zlasti francoske firme luksuznih predmetov izredno zanimive stvari. Prepričali se boste, da ie francosko blago okusno, solidno in poceni._ Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. De v 1 z e : Amsterdam 22.92—22.98 (32.95). Berlin 13.585—13.615 (13.60). Bruselj 0—7.9320. Budimpešta 0—^.928. Curih 1093.5—1096.5 (1095). Dunaj 7.9825—8.0225 (7.9975), London 277.04—277.84 (277.44), Newyork 56.715—56.915 (56.815), PaTiz 222.40—224^0 (223.4), Praga 168.06— 168.86 (186.46), Trst 298.5—300.5 (299.5). Efekti: Celjska 158 din.,. Ljubljanska kredttna 128 den., Praštediona 895 den., Kreditni zavod 166—175, Vevče 105 den.f Ruše 2i80—300, Stavbna 56 den., Šešir 105 denar. Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bfli 3 vagoni tramov, po noti kupca, fco. vagon naikl. post. po 250. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zakfjučkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Dunaj 799.75, Berlin 13.60. Italija 299.50. Loondon 277.44, Pariz 223.40. Praga 168.46. Curih 20.95. Efekti: Vojna škoda 450. INOZEMSKE BORZE. Zagreb 913-20, Dunad 73.02, Berlin 124.20, Praga 15.37, Italija 27.33, ParVz 20.40. London 215.2350. Newyonk 519.75. Daruite za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Strati 2, •SEOVFNSKI NAROD* one 5. Junija 1928. Štev. 128 Poljšakov odgovor na izjavo naših zdravnikov Druga plat zvona. — Kaj pravi g. Poljšak o stališču zdravnikov v zadevi njegovega sredstva zoper raka* Predsednik Slov. zdravniškega dTuštva v Ljubljani g. otežkočeno iskreno sodelovanje z gg. zdravniki, ki zastopajo mnenje, da so že davno minili časi, ko je neakademsko izobražen laflk mogel iznajti uspešno sredstvo na polju zdravstva in ki preganjajo celo one svoje kolege, ki mi gredo na roko. Tudi ne more ugodno vplivati na razvoj stvari delovanje detektivov, ki me za-s'edujejo kakor kakšnega zločinca, zaslišujejo bolnike itd. Ugotoviti moram, da trditev g. dr. Der-ganca, da moja »metoda zdravljenja — do 6 mesecev — pomeni naravnost katastrofalno nevarnost za bolnike, katerim more le zgodnja nezamujena operacija rešiti življenje«, ni prav nič na mestu iz enostavnega razloga, ker sem do danes uspešno zdravil samo zastarane slučaje (celo do 32 let stare bolezni), ki so Jih skozi dolgo vrsto let brezuspešno zdravili gg. zdravniki. Zato mislim, da, če niso gg. zdravniki s svojim ce'a desetletja trajajočim brezuspešnim zdravljenjem zagrešili katastrofalne nevarnosti za bolnike, tudi jaz s svojim parme-sečnim uspešnim zdravljenjem istih bolnikov tega nisem zakrivil, torej, da se tudi ia-z držim vsaj toKko, kolikor gg. zdravniki, načela: Primum nil nocere (prvo je: ne Škodovati). Gosp. dr. Derganc mi očita, da nimacn pri svojem delovanju niti Iskrice sočutja ali skrbi, temveč da me vodi slepi pohlep po hitrem in lahkem bogastvu. Če bi bila ta trditev točna, potem ne bi zdravi! beračev in drugih revežev, katerim sem plačeval celo potne stroške do mene, odnosno v Ljubljano k g. dr. Demšarju; za katerih zdravljenje sem rabil sredstva, ki sem si jih mogel nabaviti samo s tem, da sem prodal vse spominske dragcenosti (zlatnino i. dr.) svoje žene, svojo zlato uro itd., temveč bi zdravil one bogataše, ki obljubljajo visoke nagrade. Tudi moie stremljenje, da se ustanovi sanatorij za rakaste bolezni pod strokovnim vodstvom g. zdravnika, ima za cilj dosego možnosti nadaljnega študija mojih sredstev in intenzivne pomoči ogromnemu Številu obupanih revežev. V sanatoriju bi se tudi nudila možnost sodelovanja mnogih tu- in inozemskih zdravnikov v svrho ugotovitve uspešnosti mojega sredstva. Nikakor pa ne morem biti istega mnenja z g. dr. Dergancem, ki je sam lastnik sanatorija, da je sanatorij — kakor ga razumem — nekak zavod za obogaten je lastnika, temveč sem nasprotnega mnenja, da mora sanatorij imeti samo eden namen: pomagati nesrečnim bolnikom. Če pa je beograjska *PoIitika< priobčila vsled netočnega razumevanja (jaz sem govoril slovensko, novinar je bil Srhobrvat) napačno trditev, da hočem svojo iznajdbo najprej sam (materijalno) izkoristiti, to dejstvo prav nič ne spremeni na mojem motivu, ki je ostal isti, kakršen je bil pred 20 leti. G. dr. Derganc sam ugotavlja, da ie »znanstveno dokazano, da organične iz-premembe (rak) še niso dostopne sugestiji«. Kljub temu posveča sugestiji cel odstavek, dasi sem že javno izjavil, da moja metoda nima s sugestijo ničesar skupnesra. Sicer sem pa mnenja, da je vsaka stvarna polemika nemogoča vse dotlej, dokler bodo gg. zdravniki stali na stališču, da se z lajikom ne da govoriti brez omalovaževanja, zafrkacij, osebnih žalitev in groženj. Lojze Poljšak. kako bi dobil denar, se je napotil v Ko* žarsko ulico k svoji znanki Ivki. Potr* kal je na vrata njene sobe in tedaj je sobo zapustila neka druga prostitutka, tako da je bila Ivka sama. Bagadur se je nekaj časa zabaval z njo. V trenut* ku, ko je mislil, da devojka tega ne bo zapazila, je potegnil iz žepa britev in zamahnil po devojkinem vratu. Baga* du. je priznal, da je hotel prostitutko oropati, zanika* pa, da jo je hotel za* klati. Devojka se je, dasi težko ranjena, iztrgala iz napadalčevih rok in pobeg« nila iz sobe. Razprava proti napadalcu se bo vršia jutri. Zaslišanih bo več prič, ki so bile v času napada v hiši. Za raz* pravo vlada zlasti veliko zanimanje med zagrebškimi demimondenkami. Povodom obsodbe v Prpičevem pro* cesu so nekateri listi naglašali, da Za* grebčani ne pomnijo, da bi bilo v enem procesu hkrati šest smrtnih obsodb. Neki pravnik je na to trditev objavil, da se je vršil v Zagrebu I. 1896. velik proces, v katerem je bilo izrečenih 17 smrtnlli obsodb?Od L 1877. do 1896. je ropala in morila v zagrebški okolici nevarn roparska tolpa. Vsako leto je kriminalna kronika beležila strašne umore in zločine. Oblastva so zaman zasledovala zločince. Začetkom 1. 1896. je bil zopet izvršen strašen roparski napad in zločinci so zaklali tri osebe. Orožniki iz Stenjevca so energično za* sledovali zločince in ugotovili, da so to prebivalci Goreniega Stenjevca Mijo Brezovič, Vid Petrek in Mijo Vukenič. Vsi trije so bili aretirani in ko so bili že v ječi in so vedeli, da bo<'o plačali svoje zločine z glavo, so priznali, da so voditelji velike roparske tolpe, ki ima na vesti nič manj nego 18 umorov. Orožniki so aretirali 36 članov te ro* parske tolpe. Razprava proti njim je trajala 24 dni in je bilo razen 36 obto* žencev zaslišanih še 200 prič. Sodišče je obsodilo 17 tolovajev na smrt. 11 zločincev je bilo obsojenih na dosmrt* no ječo, 8 jih je pa bilo oproščenih. Velik razmah letošnjega velesejma če bo vreme količkaj ugodno, bo uspeh letošnjega velesejma v moralnem in gmotnem pogledu zadovoljiv. Že prve dni ie vladalo na sejmišču tako živahno vrvenje kakor še nobeno leto in pričakovati je, da se bo zanimanje za bogato razstavo krasnih vzorcev med tednom še povečalo. Kako popularen je postal ljubi janiski vel esejem in koliko zunanjih gostov privabi poleg Ljub! Jačano v, priča že dejstvo, da je doseglo število posetnikov prve štiri dni 30.000. To je vsekakor razveseljiv pojav tem bolj, ker živimo v času splošne gospodarske krize in rrmianfkanja denarja. Zanimivo ie tudi, da so zavzeli zagrebški gospodarski krogi napram ljubljanskemu velesejmu letos zelo blagohotno stališče, dočim so ga gledali doslej iz zavisti nekam postrani. Včerajšnji »Jirgoslovenski Llovd« priobčuje dalVši članek o otvoritvi VITI. ljubljanskega velesejma, v katerem pravi med drugim: Mirno lahko rečemo, da je ljubljanski velesejeni od vseh velesejmov naše države v Inozemstvu najbolj znan. To prizname ie nam Slovencem tem ljubše, ker se dobro zavedamo, kolikega pomena je tesno gospodarsko sodelovanje z brati Hrvati in kako se bo lahko naš velesejem utrdil, izpopolni*! i-n Tazširil. če ga bodo podpirali tudi hrvatski gospodarski krogi. Včeraj so se že pričele kupčije. Kupci se zanimajo zlasti za pohištvo, motoma kolesa, pletilne in poljedelske stroje, pa tudi za druge vzorce je bilo zanimanje že prve dni veliko. Včeraj je posetilo velesejem že mnogo zunanjih gostov, naših kmetovalcev in trgovcev iz južnih krajev. Prispelo je tudi tudi več trgovcev iz Albanije, ki so vzbujali s svojimi originalnimi čepicami splošno pozornost. &koda, da nekatere naše velike tekstilne tvornice letos niso razstavile, ker so bile mnenja, da imajo že itak preveč naTOčil. To stališče je zelo čudno, kajti večja podjetja imajo tudi svoje reprezentančne dol«žnosti. zlasti če dobro obratujejo. Tudi danes je bil velesejem v znamenju povpraševanja in kupčij. Interesenti porabijo delavnike, ko je na sejmišču manj gledalcev, da si blago ogledajo in sklenejo kupčije. Ze včeraj, še bolj pa danes so začeli prihajati kupci rz raznih krajev naše države, pa tudi iz inozemstva. Poset je bil dopoldne srednji, popoldne bo pa nedvomno večji. Opozarjamo podeželska društva, zlasti pa šole. naj organizirajo skupne oglede veleserma, ker imajo pri tem znaten popust in ker je ogled v skupinah lažji nego posamič. Letošnji velesejem je tako pester in zanimiv, da ostane vsak posetnik zadovoljen z ogledom in da mu na Žal malerrpost-nega Izdatka za vstopnino. Zaključek inženjerskega kongresa Pri včerajšnjem poročilu o k on« gre« u inženjer j ev m arhitektov je zaradi pomanjkanja prostora izostal konec, ki ga priobčuj cm o danes. VPOBABA INVESTICIJSKEGA POSOJILA. Glede vporabe investicijskega posojila, ki se najame v Londonu, je skupščina sklenila, da se ima sestaviti poseben investicijski progTam za izvršitev državnih del, ki jih je treba dokončati v razdobju prvih dvajsetih let Investicijski program se mora poprej predložiti v razpravo posebni ankeli strokovnjakov, na katero morajo biti povabljeni elani Udruženja. inŽenjerji in arhitekti vseh strok. Pri vporabi posojila ee ima dati prednost onim rentabilnim delom, ki garantirajo možnost izplačila posojila in obenem predstavljajo najnujnejšo potrebo posameznih pokrajin. V po raba posojila se mora določiti s posebnim zakonom. Inž. J o • i f o v ić je poročal o stikih, ki jih je Udruženje navezalo z raznimi inozemskimi inženjerskimi udruženji. Poročal je rudi o delu predsedstva Federacije slovanskih inženjerjev. Letošnji kongres slovanskih inženjerjev se vrši v dneh od 22. do 24. avgusta. ELEKTRIFIKACIJA DRŽAVE. ZLASTI ŽELEZNIC. Glavna skupščina je nato z vsem poudarkom sklenila, da se mora nadaljevati akcija Udruženja za elektrifikacijo naše države, zlasti naših železnic, kar je osobito s stališča narodne obrambe in narodnega gospodarstva največje važnosti. Glavna uprava se paziva, da izdela v tem pogledu konkretne predloge. Po izčrpanju dnevnega reda je predlagal inž. S to j i č, da se naj vrši prihodnja glavna skupščina v Sarajevu, kar je bilo z odobravanjem spregeto. Načelnik ministrstva javnih del ln<ž. Novakovič je v ime ministra javnih del čestital Udruženju na lepih uspehah kongresa. Med vsemi Člani je vladala največja harmonija. Čestital je tudi ljubljanski sekciji, ki je znala tako vzorno organizirati kongres. Predsednik inž. Avramovič je nato zaključil skupščino, z zadoščenjem povdar-jajoč, da je skupščina Izvršila eminentno važno delo, vse razprave so bile posvečene le splošmosti In napredku države, dočim se skupščina ni spuščala v materijalne osebne zadeve jugoslovenskih inženjerjev, ki gmotno tudi ne žive posebno sijajno. Končno se je zahvalil zastopnikom tiska za njih podporo. S tem Je bil oficijelni del skupščine končan. Včeraj popoldne so si inženjerii ogledali razne tovarne in druge naprave. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 5. junija: Zaprto. Sreda, 6. junija: aStilmondski župan. Red D. Četrtek, 7. junija: »Herman Celjski*. Ljud* ska predstava pri znižanih cenah. Izv. OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 5. junija: »Dekle zlatega zapada*. C. Sreda. 6. junija: «Čardaška kneginja». Opereta. Ljudska predstava pri znižanih ce* nah. Izven. Četrtek, 7. junija: Ob 15. «Faust». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Zaključni produkciji Glasbene Matice v Celju Javne produkcije celjske Glasbene Matice sta veledostojno in umetniško dovršeno završila klavirski večer gojencev kon-serva torij, stopnje in naslednji "dan nastop matičnega mladinskega zbora ter Sancimo-vifc goslačev. Klavirski koncert je pokazal umetniško potenco učiteljic ge. Sancinove ter ge. Božič - Novakove. Prisostvoval sem produkcijam ljubljanskega konservatorija ter sem bil zato tembolj presenečen ob celjskem klavirskem koncertu. Tu sta učiteljici tehnično in dinamično izobličili iz gojencev in gojenk vse, kar se je dalo. Spored je bil sestavljen pestro, vendar sodim, da je imel v prvi vrsti namen, da se je lahko kazalo veliko in precizno tehnično znaarje gojencev. Pa to je razmrnijivo. — Griegovo »Svatbo na Troldhangenu« je odsvirala gdč. Sernec še dokaj dobro, ovirala io ie pa trema. Naslednje, Fr. Lužovič, je odsvira Rahmaninova »Preludij« ter Dvofakov »Furiamt«. Je ruriniran in čuteč pianist tar ml je posebno ugajal v prvi točki. Isto bi Človek rekel o gdč. L. Srelini, ki je odsvirala Sukovo »Pomlad«. Zlasti tehnično se opasno bliža gdč. M. Plzakovi, ki je nastopila za njo ter odsvirala M. Balabireva »Is!a.mey<. Plzakova je klasa zase ter je nadkriljevala v vseh ozirih ostale. V nji se družita občudovanja vredno tehnično znanje z zelo čustveno interpretacijo v celoto, ki ji daje blesk od Boga nadarjene umetnice. Greh je, če se ne posveti popolnoma glasbi. Za njo je nastopila gdč. T. Kalanova z Lisztom: »Koncertno etudo 3«. VendaT je bil njen nastop kljub res preciznemu tehničnemu znanju in čustvenemu podajanju nekoliko zasenčen radi predhodne Plzakove. V drugem delu koncerta sta poleg Ka lanove in Plzakove še nastopila g. V. Kuntara z Lisztovo »Sv. Frančišek hodi po morju«, odsvirano bravoruzno, zlasti je zavidanja vredna tehnika leve roke — ter ga. M. Jeršinovič s Chopirovo »Balado v g - molu«. Njena igra je ustaljena in čista. Naslednji dan je nastopil zbor 24 goslačev — učencev in učenk ravnatelja San-cina s P. Kohierjevo trodelno suito o pus. 37. Znova se je pokazalo, da stoji celjska Glasbena Matica na višini kake velemestne glasbene šole. Suita je bila podana dovršeno, zlasti dinamično v drugem delu — Barcaroli — krasmo ter ie bila završena s temperamentno odsviranim 3. delom — plesom deležna gromkega aplavza. — seveda v koliko zveni gromko aplavz 20 do 30 ljudi. — več jih pa ni bilo navzočih. Zelo lepo je izzvenel koncert s 7. pesmicami, ki Jih je zapel mladinski zbor Glasbene Matice« nod vodstvom g. Cirila Pregeljna. Nastop zbora ie splošno presenetil, malčki so peli, da je bilo veselje. G. Pregelj je dosegel ž njimi zelo mnogo in je bil deležen zlasti s poslednjima »Kiša pada« in »Oj Javore« iskrenega odobravanja. Ob fstem Času se je vršila neka parada »gasilcev« in je razumljivo in značilno za Celje, da je bilo na produkciji seveda le par ljudi. Pa ie Celje trgovsko mesto, zato ne zahtevamo kulture!! D. G. Slavni tenor komične opere v Parizu g. Henrik Demazet bo gostoval v ljubljanski operi v sredo, dne 13. junija. Poje vlogo Cavaradossija v Puccinijevi operi »Tosca«. To gostovanje pa se vrši Ie slučaju, če bo s strani občinstva dovolj odziva. Odlični gost je gostoval v Zagrebu z največjim uspehom in je morala zagrebška uprava njegovo gostovanje podaljšati za več novih nastopov. Ker bo to edino nje- govo gostovanje na slovenskem odru, smo prepričani, da bode s strani našega občinstva dovolj zanimanja, Predprodaja vstopnic po običajnih opernih cenah pri dnevni blagajni v operi. Opereta »Čardaka kneginja« se poje jutri 6. tm. v običajni zasedbi v UubJjanski operi kot ljudska predstava pri znižanih cenah. »2upan Stilmondskl« ta prekrasna in globoko občutena Meterlinkova drama se vprizori v. sredo zvečer zadnjič v letošnji sezoni v ljubljanski drami Predstava se vrši za abonente reda D. Na praznik sv. rešnjega telesa s:a v ljubljanskem Narodnem gledališču dve predstavi. V operi se poje popoludne ob 15. uri Goudova opera »Faust«, v drami se vprizori zvečer zadnjikrat v letošnji sezoni Novačanova drama »Herman Celjski«. Obe predstavi sta liudski in veljajo znižane cene. V nedelio dne 10. tm. nastopijo v ljubljanski operi popoldne ob 15. otroci iz Kranja, ki vprizore eno najboljših slovenskih izvirnih mladinskih iger Ribičevo pravljico: V kraljestvu palčkov. Glavne vloge v tej pravljici so kralj palčkov, njegov nečak, mala Anica in dobra vila s celim zborom svojih tovarišic, ki čuvajo malo Anico. Mladinska igra ima več glasbenih in pevskih točk ter plesov. Pri predstavi sodeluje tudi orkester Narodne čitalnice v Kranju. Na to predstavo prav po-sebeno opozarjamo stariše in jih vabimo na poset. Predprodaja je že pri dnevni blagajni v operi, cene znižane. Opozarjamo na nocojšnjo operno predstavo. Poje se Puccinijeva opera »Dekle zlatega zapada« z go. Mitrovičevo. ag. Hr>-lodkovom in Gosopdinovim v glavnih vlogah. Opero dirigira ravnatelj g. Poldč, žtieiežnica KOLEDAR. Danes: Torek, 5. junija 1928; katoličani i Bonaiacij; pravoslavni: 23. maj 1928, Dobrotnih Jutri: Sreda, 6. junija 1928; katokcanii Norbert; pravoslavni: 24. maja 1928, Milutin. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Dekle zlatega zapada C. Kino Matica: Cafe Elektric. Ljudski Kino >Ideal<: Pariška podgana. DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta in Bakar-Čić, Sv. Jakoba trg. — Službeno iz LUP. Seja upravnega od* bora se vrši v sredo dne 6. VI. ob 20. uri v damskem salonu Uradr.*ga lista«. >Uradni list< št. 53 z dne 2. i. d«, objavlja uredbo o izp-t-membah in dopolnitvah uerdbe o nabavljal-nih zadrugah državnih uslužbencev ter o zvezi L*b?vljalnih zadrug državnih uslužbencev in pravila o polaganju diplomskega izpita na - =jib pedagoških šolah za učitelja na učitelji.čin in «d šolske nadzornike. — Raziđ društva. 2Bralno društvo« v občini Slivn.ci pri Celju se je prostovoljno razšlo — Poziv upnikom. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za kamniški politični okraj je prešla po sklepu občnega zbora v likvidacijo. Električna in gospodarska zadruga v Zireh je sklenila stopiti v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da priglasijo svoje tirjatve. — Gorje pri Bledu. Ker imamo znatno lesno industrijo, več obrtnikov ter v pole-tenskem času rudi dokaj letoviščarjev, je cijto umljivo. da bi nam bilo z javno fjlsfon-sko govorilnico zelo ustreženo. Ko &e je to vprašanje sprciilo, se nam ni povedalo, da bo morala občina k napravi telefona kaj prispevat; Krnil u potem pa smo zvedeli, da moramo, če hočemo imeti javno telefoa^o govorilnico del stroškov za napeljavo prevzeti na svoje rame. Tako bi odpadlo na občane kakih 10 do 15 tisoč Din, kar pa je spričo današnje denarne krize precej, veliim. Kljub temu dobimo, kakor vsa znamenja ka-lejo. telefonsko gc\frilnico v bližnji bodoč-Eoati. — Zadnje dni si je sicer zakasnela rast na polju preslava<. Nadalje se je spomnil invalidov ter vojnih sirot, ki jim tudi vojniki s skromnimi prispevki pomagajo. Po lepem govoru so gostje z oficirskim zborom in vojaki zaklicali >ži-vio« kralju Aleksandru, nakar je vojaška godba zasvirala državno himno. Nato so Čete polka defilirale na dvorišču topničarske vojašnice pred oficirskim zborom. Domačin je končno povabil vse goste na zakusko v jahalnici. Slavi so prisostvovali odlični zastopniki ljubljanske javnosti. Navzoč je bil veliki župan dr. Vodopivec, župan dr. Puc s soprogo, dvorna dama ga. Tavčarjeva, nad-svetnik Spindler, dr. Windischer, dr. Pless, predsednik velesejma g. Bonač in ravnatelj Dular, intendant O. Župančič, francoski konzul Neuviel, zastopnik češkoslovaškega konzulata itd. —lj Pri javni boni dela v Ljubljani je v Času od 27. maja do 2. junija 1928 iskalo dela 907 moških in 293 žensk, skupaj 289. Posredovanj se je izvršilo 162 moških in 94 ženskih, skupaj 373. Odpotovalo je 75 moških in 2 ženski, skupaj 77, odpadlo pa je 146 moških in 1 ženska, skupaj 147 brezposelnih. Delo išče: moški: 1 absolv. kmetijske šole, 2 manipulanta za lesno stroko, 2 gozdna čuvaja, 4 gozdni delavci, 1 ekonom, 1 rudar, uradnik, 1 rudar, nad paznik, 4 rudarji, 2 vrtnarja, 1 pečar, 2 kamnoseka, 3 zlatarji, 12 kovačev, 7 stavb, ključavničarjev, 7 kleparjev, 3 železolivarji, 2 železostrugarja, I železo brusač, 1 žebljiar, 25 stroj, ključavničarjev, 1 puškar, 1 urar, 1 stroj, risar, 3 elektromonterji, 1 bandažist, 38 mizarjev, 7 kolarjev, 4 sodarji, 1 strugar, 1 pletar, 6 Žagarjev, 1 usnjar, 1 strojar, 8 sedlarjer in jermenarjev, 2 tkalca, 1 predilec, 3 tapetniki, 12 krojačev, 27 Čevljarjev, 1 knjigovez, 2 mesarja, 4 mlinarji, 16 pekov, 1 natakar, 1 točilec, 1 kuhar, 2 inž. kemije, 1 laborant, 2 polirja, 25 zidarjev, 8 pleskarjev, soboslikar-jev, 1 dimnikar, 11 tesarjev, 2 tiskarska strojnika, 14 strojnikov, kurjačev, 11 pisarn, slug, 26 trgov komočnikov, 10 knjigovodij, 2 faktur ista, 1 absolv. trgov, akademije, 1 korespondenc 1 kontorist, 2 trgov, skladiščnika, 30 zaseb. uradnikov, 2 pisarn, praktikanta, 1 gledališki igralec, 1 desinfektor, 1 boln. strežnik, 67 hlapcev, 7 tovarn, delavcev, 52 navadn. delavcev, 8 vajencev; ženske: 16 pisarn, močo, 1 vzgojitejlica, 2 kon-toristinjje, 15 prodajalk, 4 natakarice, 8 šivilj, 1 šivilja perila, 1 modistinja - prodajalka, 2 Šivilji slamnikov, 1 Črkoslikarica, 7 ple-tilk, 3 tkalke, 13 tovarn, delavk, 43 dnina-ric, 61 kuharic, služkinj, poetrežnic, 6 vajenk. Delo je naapolago: moškim: 2 pečarjem, II rudarjem, 1 vrtnarju, 1 oblikovalcu, 1 kleparju, 3 kovinostrugarjem, 1 instalaterju - ključavničarju, 6 mizarjem, 3 Žagarjem, 1 tapetniku starej. kot družabniku, 1 čevljarju, 1 krojaču za veliko delo, 1 dežnikar-ju, 1 hotel, natakarju, 1 slaščičarju, 24 zidarjem, 3 tesarjem, 9 pleskarjem in sobosli-karjem, 1 hlapcu, 9 sobarjem za dijaški dom, 19 vajencem; ženskam: 1 knjigovodkinji, 1 kuharici, 2 kmečkim deklam, 1 postrežnici. —lj Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozi-rom na sodne počitnice so v času od 15. julija do 25. avgusta 1928 pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. —lj lineinrstco razstavo slikarja Nan-deta in Draga Vidmarja ter kiparja Tia«;ta K«««a js oTvoril v nedeljo pisatelj Angelo CerKverik v cal Šem govoru, v katerem je obrazložil številnemu občinstvu eazvoj in pomen umetnosti razstavljalcev. že prvi dan je bilo procanib troje del, kar priča o izrednem uspehu razstave. Razstava pa je ■ resnici po dczorelcsti ena najodličnejših povojnih razstav. Hnzstavljalci so s svojimi izredno sitnimi aeh začrtali nov kamen v ras-'v j v Aw. likcvue umetnosti in započeli nov, vsesplošen umetnostni pokret: približali I so se najširšim plastem naroda. Obisk laz-stav* priporočamo vsem, kajti malokatera razs*ava nudi Ulikšen umetniški užitek ka kor ta Razstava bo prenesena na Dunaj in v Berlin. Odprta je od 9. — 18. zvečer. — Pevsko društvo »Sava« v LJubljani, priredi na praznik dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne pevsko veselico z bogatim sporedom na senčnatem vrtu gostilne »Pri konjičku (Prepeluh), v Hradeckega vasi. Sodeluje godba Sokola I. K obi mi udeležbi vabi odbor. —lj Otroško igrišče društva >Atene< v Tivoliju (Aleksandrova cesta, čez železniško progo — levo) je že krasno, smotreno urejeno. Vabimo starše, naj čimprej vpišejo svoje otroke v ta otroški raj. Divota blagodejnega zraka, lepota okolice, različne igre, snažen pesek, rožice in travica, vse vabi našo deco iz zatohlih stanovanj. Pustite jih, da si okrepčajo živce in telo, ki je v dolgi zimi silno trpelo. Vpisovanje vsaki delavnik od 9 — 12 in od 3 — 6 ozir. y7~. Igrišče nadzoruje ga. Ivanka Svetlič 464-n —Ij Motociklističua dirka se zaradi deževja v prednjih dneh morala preložiti ra dan 10. junija. Dirkališče je dogotovljeno, dirkači se opozarjajo, da se vrši oficije&ii trening od Četrtka dalje. Vsi motociklisti se pozivajo, da se udeleže propagandne vožnje po mestu v nedeljo ob pol 11. Zbirališče na igrišču Ilirije. —lj Želimo si toplega solnca za Pomladansko slavje Atene«, ki bo j,utri v sredo ob 16.30 uri v Tivoliju. 463-n —lj Akvaristi! Vse ljubitelje narave se vabi na ustanovni občni zbor ,Kluba akvaristov', ki se vrši dne 8. t. m. ob 30. uri v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. Pripravljalni odbor. 462-n —lj Ugotovitev. Da ne bo nesporazum-ljenja, da mesarski pomočnik g. Alojz Centa ni identičen z onim, ki je te dni smrčal v frančiškanski cerkvi. —lj Udruženje strojevodij priredi, dne 8. junija t. 1. ob 17 uri v salonu gostilne >Ker-šičc Ljubljana VII. higijensko in zdravstveno predavanje. Predava iz prijaznosti g. šef-zdravnik dr. Ivan Tičar. Vstop je vsakomur dovoljen in je vsake vstopnine prost. Vljudno se vabite, da posetite to prepotrebno predavanje. Pripeljite tudi svoje družine s seboj. —lj Zastonj slikamo vsakega četrtega otročička, ki pride na dan procesij v četrtek in nedeljo k nam. Mamice pripeljite Vašo deco. Staut, Goeposvetska cesta l-II. 466-n —lj Zadruga brivcev, frizerjev in lasni-čarjev v Ljubljani sporoča cenj. občinstvu, da bodo brivnice in damski saloni odprti na praznik Sv. Reš. Telesa samo od pol 8. do 12. ure dopoldne odprti. — Načelstvo. 465-n —lj Ljudski kino (Ideal) predvaja samo še danes izredno zanimivi film rz apaškaga življenja >Pariška podgana«. Jutri v sredo nov izvrsten spored in 6icer pretresljiva druž. drama >Človek z drugega sveta«. Ta film nam slika težke muke nesrečne žene, v.;Mko družinsko tragedijo, ki jo ie povzročila svetovna vojna. V glavnih vlogah Pavel We-gemer in Olga Cehova. Na ta divni spcTfd opozarjamo že danes našo publiko. —lj Kolektivno razstavo del Ivane Kobilce, ki jo je priredila Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu in je bila zaprti v soboto, dne 2. junija, je obiskalo 1610 oseb; od tega odpade na šolsko mladino 955 oseb.. Narodna galerija se vsem lastnikom slik, ki so jih posodili za razstavo Ivane Kobilce, iskreno zahvaljuje. —lj Sokol I vabi svoje članstvo, da se z ozirom na veliko važnost zleta v Skoplju, udeleži tega v čim večjem številu. Pohitimo med brate Srbe, ki nas pričakujejo z največjim veseljem in z vso iskrenostjo. Skop-Ijanska župa priredi po zletu razne izlete po Južni Srbiji v svrho spoznavanja krajev. Ker je dovoljena K vožnja, je dana našemu članstvu prilika, da si z malimi izdatki ogleda jugovshodni del naše države. Prijave se sprejema in se daje vsa potrebna pojasnila v društveni pisarni med uradnimi urami. Radi poročanja bratski župi, prosimo tozadevne prijave do 12. t. m. Zdravo! — Odbor. —lj Samaritanski tečaj Rdečega križa. Danes ob 8. uri je zaključno predavanje. Prosimo vse obiskovalke tečaja zanesljive udeležbe. — Odbor. —lj Oblekee za procesije: Kristofič-Bočar. Kij tč Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Iz Celja —c Umrla je v Celju gospa Karolina Stip-čič, roj. Leeb, vdova po stotniku, v starosti 84 let. —c Celjska porota. Za poletne zasedanje celjske porote, ki se prične v pondeljek, dne 11. t. m., so razpisane sledeče razprave: v pondeljek, dne 11. junija dopoldne Friderik Radanović (uboj), popoldne Franc Kostanj-šek (uboj), v torek, dne 12. junija dopoldne Josip škrabl (uboj), popoldne Alojz Greben-šek in Albert Jelen (tatvina), v sredo, dne 13. junija AlofK Zemljak (roparski umor in tatvina). Zasedanje bo trajalo samo tri dni. —c Javna telovadba Sokolskega društva v Celja se vrši, kakor smo Že poročali, v nedeljo, dne 10. junija 1926 na dvorišču mestne osnovne šole. Nastopijo vsi oddelki, tokrat zelo pomnoženi. Dopoldne ob pol 9. uri istega dne se vrši tetotam župna tekma moškega in ženskega naraščaja in ob 9. uri tekma moške in ženske decc celjskega okrožja Mendelizem m komunizem. sodba holandskega učenjaka o komunizmu, — Komu-nističneje ideje se lahko širijo samo tam, kjer vlada blagostanje V zborniku »Studia Mendelisma«, izdanem v proslavo 100-letnice rojstva moravskega prirodoslovca Men dela (r. 1. 1822), je izšia že pred petimi leti zanimiva razprava holandskega učenjaka K. Tjebbesa o možnosti eksistence komunizma. Avtor skuša na zelo originalen način s pomočjo Mendelovih metod ugotoviti okolnosti, v katerih bi mogel komunizem izpodriniti sedanji dru* žabni red in zavladati na vsem svetu. Razprava je izšla v prirodoslovnem zborniku in zato ni čuda, da ni vzbudila zanimanja med politiki. Sicer pa avtor sam pravi, da se njegovi nazori ne smejo porabiti za politično diskusijo, ker so samo predhodni poizkus, kako bi se dalo rešiti to vprašanje. Avtor opozarja zlasti na to, da so potrebni za komunistični pokret med 'ljudstvom ljudje, ki na poseben način delajo in mislijo. Ljude, ki socialno mislijo, so bili vedno na svetu, toda vedno in povsod v prepomembni manjšini. Kakor odlični učenjaki in umetniki, tako spadajo tudi socijalno misleči ljudje kot nosilci komunizma v kategorijo izjemnih ljudi, ki so vedno v manjšini Ti apostoli socijalnega mišljenja imajo v Mendelovem smislu vse znake reci-sivitete. Z drugimi besedami rečeno — socialno mišljenje teh ljudi se izgublja v njihovem potomstvu, če sklenejo zakon s človekom, ki ima drugačne socialne nazore. Socijalni nazori so pa lahko tudi skriti v potomstvu in se čez več let pri tem ali onem rodbinskem članu nenadoma pojavijo. Bolj nego dednost pa vplivajo na socijalno mišljenje razne zunanje okolnosti, zlasti vzgoja, posnemane drugih, čitanje socijalistične literature itd. Tako pridemo do dveh vrst socijalistov, eni so rojeni, drugi pa vzgojeni. Men-del pravi, da bo kategorija rojenih socijalistov vedno neznatna in zato je komunizem odvisen od števila vzgojenih socijalistov. In Tjebbes prihaja v svojih izvajanjih do zaključka, da je vprašane komunističnega družabnega reda v tesni zvezi z vprašanjem vzgoje naše mladine, ki jo je mogoče nasilno vzgojiti v komunističnem duhu. Avtor Policaji pretepli svojega šefa Vsa Nemčija je pod silnim vtisom vesti, ki jo je v nedeljo priobčilo ber* linsko komunistično glasilo «Rote Fah* ne», da sta bila v soboto ponoči, ko se je v Berlinu spoprijela policiia z noč* nimi razgrajači, šef in podpredsednik berlinske policije tepena od policajev samih. Policija doslej te vesti ni ovrgla. V Miinzstrasse je prišlo v noči od sobote na nedeljo do spopada med noč* nimi razgrajači ir policijo. Dva polici* sta, ki sta skušala razgrajače razršiti, sta bila tepena, nakar sta začela klicati na pomoč. Ker se množica le ni dala ugnati, sta se poslužila orožja in v bor* bi je bil neki delavec ubit. Čim so do* spela ojačenja, se je množica umaknila. «Rote Fahne» prinaša zanimive po* drobnosti o tem spopadu. Na kraj pre* tepa sta se slučajno pripeljala policijski Šef Zorgiebel in policijski podpredsed* nik Weiss. Ko je \Veiss opazil stražo, ki je divje udrihala po množici, je usta* vil avto in pozval policiste, naj odlože pendreke. Naletel pa je slabo. V hipu so ga policisti obkolili in začeli s pen* dreki udrihati po njem. Policijskemu podpredsedniku ni vse kričanje, da je šef policije, nič pomagalo in so ga po* licisti pošteno premlatili. Čim je to opa* zil Zorgiebel, je stopil z voza in skušal posredovati. Toda tudi on je imel smo* o. Policaji so ga pošteno pretepli. Ber» inska javnost se nad tem dogodkom zgraža in odločno zahteva pojasnila. Štiri smrtne nesreče na dunajskem kolodvoru V nedeljo se je na dunajsfoem kolodvoru, odnosno na Franc Jožefovi železnici pripetilo več težkih nesreč, ki so žal zahtevale tudi človeške žrtve. Prva težja nesreča se je pripetila pri kraju Vitis. Ko je privozil vlak iz Karlovih Varov proti Dunaju, se je na progi zaletel v voz, ki je bil težko obložen s hlodi in ki je baš pasiral progo. Sunek je bil tako silovit, da je voznik Josel Katzberger zletel v velikem loku z voza, nanj se je pa zavalilo več težkih hlodov. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Sreča v nesreči pa je bila, da je vlak ostal na progi in da lokomotiva ni skočila s tira. Nesrečo je zakrivil pro-govni Čuvaj, ki je pozabil zapreti zapornice. Pođicija ga je aretirala. Še večja nesreča se je pripetila blizu postaje Absdorf. Tam so bili pri popravljanju proge zaposleni trije delavci in sicer Franc in Karel Martinek in njun polbrat Johann Novornv. Zvečer so se vračali domov. Nesreča je hotela, da so si izbrali bližnjico po železniški progi. Zatopljeni v pogovor niso opazili prihajajočega vlaka. V zadnjem trenutku so odskočili s tira II na tir L Zmotile so jih luči lokomotive in prepričani so bili, da stroj vozi po tiru II. Lokomotiva je zagrabila Karla Martin -ka in Novotayja in ju vlekla 3000 m daleč, kjer so ju zjutraj našli strahovito razmesarjena. Martinek se je oprijel lokomotive, ki ga je vlekla še kakih 100 m s seboj, nato so ga za zapustile moči in padel je pod stroj, ki ga je do* besedno prereza! na dvoje. j ne verjame, da bi mogel biti uspeh ta* ke vzgoje trajen. O Če ali učitelj, ki je imel tako vzgojo, da je postati komunist, lahko vcepi svojemu sinu ali učencu v najboljšem slučaju samo toliko komunizma, kolikor ga ima sam. Vzgoja se pričenja Pri vsaM generaciji znova in socijalno mišljenje, ki ga dobi človek potom vzgoje, se ne podeduje. Važno vlogo v komunističnem pokretu igrajo po Tjebbesovem mnenju gospodarske razmere. V času splošnega blagostanja se uveljavjajo razne nove ideje, med njimi tudi komunizem z večjim uspehom in hitreje, nego v težkih gospodarskih razmerah, ko mora vsak človek skrbeti za svoj obstanek in nima časa ogrevati se za razne ideje, od katerih trenutno ne more pri-čakbvati nobenih koristi. V času blagostanja lahko rojeni socijalisti uspešneje vplivajo na svojo okolico in pridobivajo pristaše za svoje ideje. In Če traja bla* gostanje delj časa, prehaja socijalno mišljenje lažje iz generacije v generacijo, odstotek vzgojenih socijalistov narašča in lahko kot večina celi družil da komunistični značaj. Tjebbas dvomi, da bi mogla katerakoli socijalisti čna struja vplivati na socijalne in gospodarske razmere tako, da bi zavladalo splošno blagostanje. Zato tudi dvomi, da bi mogel komunizem, kt zahteva po njegovem mnenju družbo, živečo v trajnem blagostanju, postati državna in družabna forma. Zanimivo je, da so premeščeni ti principi mendelizma — nauka o domi-r.anci, recesiviteti in modifikacijah — na človeško družbo. Zdi se, da je ta problem preuranjen, kajti mendelizma učenjaki še niso dovolj proučili. Vendar je pa zanimivo, kako sodi prirodoslovce o socioloških problemih iz svojega vidika. Tjebbes sam pravi, da njegova sodba o komunizmu ne more biti merodajna, ker se ni poglobil v problem kot praktičen sociolog, marveč samo kot teoretik. Povojne razmere in razvoj socijalizma zlasti v Evropi pa kaže, da utegne imeti Tjebbas v svojih izvajanjih prav. Tragična smrt slavnega učenjaka Iz Gotenburga poročajo, da se je tam smrtno ponesrečil slavni švedski učenjak in polarni raziskovalec profe* sor Otto Nordenskjold. Na cesti ga je podrl in do smrti povozil tovorni avtomobil, kateremu se je že priletni profesor prepozno izognil. Profesor Otto Nordenskjold je bil eden najslavnejših švedskih učenjakov. Kakor Sven Hedin.Amundsen in drugi, je tudi on organiziral več ekspedicij v neznana ozemlja. Njegov največji uspeh je bila znanstvena ekspedicija na južni tečaj leta 1901. Na podlagi svojih doživljajev in raziskovanj jc napisal več strokovnih razprav in si s tem pri* dobil svetovno slavo. Naslednja leta je raziskoval do takrat neznane kraje Gronlandije in proučeval predvsem geološke razmere, deloma pa prebival* stvo samo, njega šege in običaje. Nje* gova knjiga o Gronlandiji je razširjena po vsem svetu in je edini vir o geograf* skem položaju te dežele. Med njegova najboljša dela spadata tudi knjigi <*Po* lami svet in njega obmejni kraji« in ^Geografska odkritja 19. stoletja*. Samo še danes! Danes zadnjikrat! Izredno pikantni vele HI m Cafe Elektric Zakotna kavarna — borza U u bavi. V glavni vlogi priiinbljeiii IGO SYM Pol« s nj-eza dražestne NINA VANNA Stika morale in življenja današnje velemestne mladine! Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri. ZNIŽANE CENE! Elitni kino Matica. Tele!. 2124. Pridiga proti Voronovu Sloviti ruski učenjak in pomlajeva-lec ljudie profesor Voronov ima mnogo oboževalcev in prijateljev, a menda še več nasprotnikov. Med te spada ruda pastor westminsterske cerkve Dean Inge, znana in popularna osebnost v angleški javnosti. In dobri pastor, ki je hud puritanec, si je v nedeljo med pridigo pošteno privoščil slovitega učenjaka, ki je baš te dni posetiJ Anglijo. Rekel je, da obžaluje, da Anglija časti in prireja ovacije možu, čigar teorije in nauki žalijo čut čiovečanstva. To je sramota 20. stoletja in je sploh škan* dal, da javnost posluša tega moža. Seveda je govor dobrega pastorja vzbudil v angleški prestolici veliko senzacijo in se splošno komentira. Zanimivo pa je, da je v javnosti pastor večinoma naletel na odpor •SLOVENSKI N A R O D» dne 5. junija 1928. Stran 1 Edgar Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. »Prosim, le nadaljujte!« je ukazal. »Pripovedujte mi o občutkih, ki ste jih imeli, ko ste dobili moje pismo. Poznal b rad vašo duhovno in duševno struk* turo. Tako si ustvarjam svojo sodbo; tako sem si pridobil svoje neizmerno imetje: z analizo človeške duše.« Pričakovala je bila mnogo izpitov: izpita iz osnovnih naukov, nemara izpi* ta iz strojepisja ki se ga je najbolj ba* la; toda niti trenutek se ji ni takrat, ko je prejela v izbranih besedah stilizi* rani poziv, naj se predstavi v poslovnih prostorih tvrdke Oberzohn & Smitts v CitvsRoadu, pojavila misel, da bi na tem sestanku utegnilo priti do posku* sa v psihoanalizi. »Reči morem le toliko, da sem bila presenečena,« je odgovorila. Če je bil Oberzohn v resnici tak po* znavalec človeške duše, za kakršnega se je izdajal, bi mu morala trda črta, ki se je zdaj zarezala okrog njenih ust, izdati marsikaj. »Seveda me je izvabila plača . . . Deset funtov šterlingov na teden je tako bogato plačilo, da si ne morem misliti, da bi bila sposobna za tako službo . . .« »Vi ste sposobni zanjo!« Ostri Oberzohnov glas je postal še bolj hre? ščeč. »Potrebujem tajnico za Iaborato* rij. Vi ste kvalificirani zanjo . . .« Pomislil je in je nadaljeval: »...že zato, ker izvirate od učenega očeta. Tudi . . .« Zopet je za trenutje premolknil. »Tudi na podlagi svoje splošne iz* obrazbe.« Z dolgo, mršavo roko je pokazal na vrata v kotu sobe. »Službo morate nastopiti takoj.« Dolgi obraz, smešno visoko čelo, go* moljasti nos, stroka, kriva usta — vse se je zdelo v skladju, kadar je govoril. Za trenutek se je njegovo čelo nagu* balo, v naslednjem je bilo že gladko. Končina njegovega nosa je ob vsaki be* sedi smešno poskakovala, le njegove male. globoko ležeče oči so se trdo in srepo upirale vanjo. Take oči je že nekje videla; rjave, Strastne oči. Na koga, na kaj so jo spo* minjale? Njegove poslednje besede so jo skoro prestrašile. «0. saj ni mogoče, da bi že danes na» Stopila svojo službo,» je odgovorila drhte. «Danes ali nikoli!« je velel trdo. Stala je pred usodno odločitvijo. Plača je bila več kot vabljiva, bila ji je nujno potrebna. Farma ji je jedva do* našala koristi, zakaj Alma ni bila baš vzorna gospodinja. Dohodki so poje* mali vedno bolj. Družba, pri kateri je naložila svoje skromno premoženje, ni v minulem letu plačala nikakih divi« dend in Mirabela se je morala odpove, dati nameravanemu izletu v Švico. Stvar je bila kočljiva in morala se je brzo odločiti. «Sprejmem.» «Dobro! Taka je moja želja!« Še vedno je ž njo govoril tako, ka* kor bi imel pred seboj polno dvorano zborovalcev. Nato je vstal in je odprl vratca, ki so vedla v majhno sobo. Sicer je že videla laboratorije, a še nobenega, ki bi bil tako čudovito ure* jen kakor ta. V dolgih vrstah so stali beli porcelanski vrči in steklenice iz brušenega kristala, na katerih so bile vgravirane bleščeče črke. Dolga klop je stala ob steni in na njej so bili v lepem redu razvrščeni vsakovrstni aparati. Na sredi sobe je bila velika miza s stekle* no ploščo in na njej najobčutljivejši inštrumenti pod steklenimi povezniki: počenši z lekarniškimi tehtnicami pa do električnih strojev, ki so se videli tako komplicirani, da je Mirabeli ob pogleda nanje upadel pogum. «Kaj bo moj posel?» je vprašala prepadena. Sleherna stvar ji je bila neznansko nova; preverjena je bila, da ji bo eden prelestnih vrčev neodoljivo padel na tla --vse znanje, ki si ga je bila nabrala v šolskem laboratoriju, je mahoma usahnilo; tako čudno prazno ji je po* stalo v glavi. «JCaj bo vaš posel, vprašate?« Čudno; zdelo se je, da doktor sam ne ve odgovora na to vprašanje. «Najprej... najprej boste izmerili množine. V vsaki steklenici je določe* na množina. Koliko? Kdo ve? Moja po* slednja tajnica je bila zanikarna in bedasta. Vodila ni nikakega seznama: Nikdar ne najdem, kadar kaj iščem. Vse je šlo. To je zelo žalostno.« « Torej želite, da napravim seznam zaloge?« Naloga se ji je videla priprosta in že se ji je jel vračati pogum. Uteži in mer je bilo dovolj. Stale so v vrsti, urejene po velikosti kakor oddelek vojakov. Vse je bilo zelo novo, zelo lično. Duh po sušeči se emajlni barvi je ležal v vzduhu, kakor da bi bila soba šele nedavno prepleskana. «To je vse!» je rekel mož z dolgim obrazom. Vzel je iz suknje veliko listnico in ji je ponudil dva zmečkana bankovca. «Deset funtov!» je menil kratko. «Pri nas plačujemo vnaprej. Še nekaj bi hotel vedeti. Ali je vaša teta v Lon* donu?» Mirabela je odkimala. «Ne, ona je še na farmi. Namera* vala sem se danes popoldne vrniti do* mov in če bi bila sprejeta v službo, bi se jutri s teto odpeljala nazaj v mesto.» Deklica je radovedno motrila njego* vo nagubano čelo. «Vaša teta bi se vznemirjala, če bi noč prebil v Londonu — kaj» Nasmehnila se je. «Ne verjamem,« je odkimala. Grotesko«, izvajano od prve plesalke gdč. Visiakove in baletnega mojstra VIčka. in Smetanov Obkročak. izvajan od baletnega zbora, ki je nudil krasno barvno in plesno skupino. Ves večer je v polni meri uspel. Prvič vidimo mnogo novega (zgoraj omenjeni deli pod vodstvom gdč. Tuljakove bi se v primeri z novo našrudiranimi ne smeli niti omeniti!), drugič pridejo pri nastopih obeh soloplesalcev mnogo boli do veljave njuna dovršena tehnika in izredne zmožnosti (omenim samo soloples mojstra Vleka v drugi »Viziji«) in tretjič je novi baletni večer boljši od prejšnjega v toliko, da je poleg umetniške dovršenosti sestavljen tudi tako, da ugaja naši publiki. Obisk .'e bil za premi ero slab, toda publika, kar je ie bilo, je ves čas z zanimanjem sledila izvajanju in izvajajočim pogosto s priznanjem aplavdirafa). Da je izvajanje potegnilo za seboj vso publiko, je dokaz tudi to. da se je aplavdiralo n. pr. v Music - Hallu v medseenah, kjer pri izvajanju prejšnjega baletnega večera ni bilo nikdar aplavza. Ves večer je nudil torej publiki poleg umetniškega užitka vse, kar more tak večer štev. 128 iiuaiti. — Presenetila me je torej prva kri tika, k.;er se ie kritik izrazil tako, kako bj predpostavljal izvajanja, natikujoč revi jam, vsemu drugemu umetniškemu izvaja« nju. kajti pohvalil in omenil je le one točke, ki su umetniško nižje od drugih. Poleg tega je bilo v kritiki (sobotno »Jutro«) rečeno, da nismo videli — mnogo novega. Kdor ne loči izvajanja gdč. Tuljakove od izvajanja gdč. Visiakove in g. VIčka ter v drugem ne vidi nič novega, ta se na ples pač ne spozna mnogo in naj slične kritike opusti. Tako se ljudstvo pač ne navaja k pravi umetnosti in zato me je druga kritika v sobotnem »Narodu* tembolj zadovoljila. Poleg tega pa je treba omeniti še nekaj. Baje je bila premiera prvo in zadnje izvajanje baletnega večera. Obračamo se m na upravo opere z upravičenim vprašanjem, zakaj tako postopanje? Čemu ves tiud, če pride delo samo enkrat na oder? Pri ponavljanju hi novi baletni večer prav tako napolnil hišo kakor kaka opereta (pardon za primero), ker pokazalo se ie pri premieri, da je publika z izvajanjem vsekakor simpatizirala. Res je, da prejšnji baletni večer ni našel mnogo odziva med občinstvom, toda to ravno toliko ne, kak^r n. pr. pred leti razstava čeških kubistov v Jakopičevem paviljonu. Umetnost se ne sme ravnati po izobraženosti ljudstva. ljudstvo se mora izobraževati po umetnosti! Novi večer pa — dasi v umetniški zasnovi ne dosega prvega dela prejšnjega baletnega večera — ie prirejen tako. da bo vsekakor zelo ugajal naši publiki. Kajti prepričan sem, da je bila zasedba s strani publike slaba prvič radi tega. ker je bila za stvar reklama premalenkostna, dTugič radi tes;a, ker ie imelo občinstvo nekak »strah* pred zopetnimi morebitnimi mo-dernitetami. Cim pa bo občinstvo zaznalo za novi baletni večer, bodo reprize gotovo dobro uspele. Novi baletni večer ie torej vreden ponavljanja, ker bo našel odziv v publiki. Koreografu g. Vlčku in pni plesalki gdč. Wisi-akovi gre največje priznanje in sta rudi prt premieri prejela mnogo šopkov, košaric z rožami in vencev. Pa Še nekaj! Prvikrat sem videl pri nas. da se izvajak>čim v znak priznania meče na oder cvetje, kar je drugod lepa navada, in še to se je pri nas začelo s strani — članice dram. umetniškega osobja. Poleg tega je treba tudi omeniti, da uprava sama škoduje izvajanjem in ugledu opere s tem, da premalo pazi na zunanje lice izvajanja. Metla in noge pometa-rice, ki se prikažejo izpod pol metra dvignjenega zastora (v prvi pavzi) zato, da odstranijo cvetlice (ki bi prav lahko tam ostale) to je pri premieri za opero zelo slabo lice. S takim se občinstva ne priteguje. Niso ta nikake brezpomembne malenkosti, kajti premiera ie drugod slavnost, ne pa kot pri nas nekaj »po domače*. Tudi to spada k vodstvu opere, ki mu v tem pogledu še mnogo manjka! D. D. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Mnikom n\m)mn priDcročomo nnsieđnie tvrtke! MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina perilu za gospode In dame Blago dobro, cene ni ke i Sv. Petra ce>ta 26 Ivan Jax i sin tovarniška zaloga Šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles L ubijana 5 Gospos. ets:-