Izdaja >2a<artKl tedni*. * TrbovlJatL - Urejuj« uradniški odbor. — Odso-rorul urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucij« 28 — Telefon It. *L — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 606-70-1-14«. — Last izhaja vsak petek. — Letna naročnini «00 rtte polletna 200 din. Četrtletna 100 din. mesečna M din. Cena izvoda a Kolpo rtal; t* ffin. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, tl morajo blu v uredništvu uajkaanej« vsak torek, te o* vračajo.
^oiotepotiet
6tev. 46
TRBOVLJE, 14. NOVEMBRA 1958
Sistem nagrajevanja naj vzpodbuja delavce
PREJŠNJI TEDE^J JE ZASEDAL V LJUBLJANI III. PLENUM REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV — POSVEČEN JE BIL BLIŽNJIM OBČNIM ZBOROM SINDIKALNIH PODRUŽNIC — PLENUMU STA PRISOSTVOVALA TUDI MIHA MARINKO IN SEKRETARKA CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV OLGA VRABIČ — O NALOGAH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ JE GOVORIL TOVARIŠ STANE KAVClC, PRAV TAKO PA TUDI MIHA MARINKO
»OH
Masa
SLOVENSKI OTROCI ŽRTVE NASILJA
Pisali smo že o hudem nasilju, ki so ga začele izvajati avstrijske oblasti nad slovenskimi otroci na Koroškem. Z novim razpisom koroškega pokrajinskega šolskega sveta v Celovcu pa se začenja še hujša germanizacija slovenskih otrok na Koroškem. S tem razpisom so dali navodila, da od 1. novembra dalje izvajajo Wedeni-gov odlok o odpravi obveznega dvojezičnega šolstva oziroma šolanja.
Prva točka vajnovejšega razpisa pravi, da je vsem učiteljem strogo prepovedano, da navedejo kakršne koli podatke o številu otrok, ki so se odjavili od slovenskega pouka. S tako ostro grožnjo bi radi prikrili še tisto majhno število, ki si je morebiti zajamčilo pouk na slovenskem jeziku. V drugi točki navajajo nalogo, da morajo vsi otroci, ki govorijo nemški in slovenski jezik, v polni meri doseči predpisani učni smoter. Sele tretja točka daje konkretna navodila za sistematično germanizacijo slovenskih otrok v koroških šolah. »Zn vse učence in učenke, ki ne znajo ali slabo govorijo nemško, bo njihov dialekt posredovalno sredstvo in še to samo ustno.«
Tedenski list narodnega sveta koroških Slovei'.cev »Naš tednik kronika« v svojem uvodu poudarja, da prav tretja tačica uradno potrjuje, da niso zahtevali odjave samo za nemške otroke, temveč tudi za slovenske, ki sploh ne znajo ali slabo govorijo nemški jezik. List poudarja, da je proti vsem sodobnim načelom vzgoje v šolah prepovedano učiteljem in učencem, da bi se učili jezik s pisanjem, in to na tabli ali v zvezkih. Prepovedano je tudi učenje gramatike in pravopisa slovenskega jezika. List poudarja, da je bilo ta-ko na Koroškem leta 1938. ko so nacisti prevzeli oblast. Takrat je bila, in ponovno lahko rečemo, to načrtna germanizacija.
List poudarja, da je položaj na Koroškem tako hud, da nimajo možnosti, da bi vsaj v dveh primerih ostale dvojezične šole. Prišlo je do hude zmede, v kateri so žrtve nasilja slovenski otroci.
Organ Zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Slovenski vestnik« opozarja pristojne organe v Avstriji, da protizakonito kršenje uredbe o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 ni pot, ki naj bi peljala k. pravičnemu reševanju manjšinskega vprašanja. List ugotavlja, da so z nepravilno We-denigovo odločitvijo napravili prvi korak k popuščanju pred nepopustljivimi nacionalisti, ki so organizirali splošno kampanjo proti Slovencem in proti sosednji Jugoslaviji.
Iz tega je torej razvidno, ka-, ko slepo sovraštvo vodijo, ne moremo reti drugače kot nacisti, proti vsemu, kar je slovenskega ali želi ostati slovensko. V svojem sovraštvu do slovenskega življa na Koroškem so segli po skrajnem: onemogočili so jim šolanje v materinščini! To pa pomeni, da jemljejo slovenskim staršem in zlasti otrokom poslednjo možnost ohraniti svoj jezik. Nič čudnega, če se ob takem Početju zgraža celo tuji tisk, ki poudarja, da je Avstrija dolžna Spoštomti določila, podpisana z mirovno pogodbo. Slovenci odločno protestiramo proti temu početju im ponovno pribijamo. da ta zadnji ukrep avstrijskih oblasti ne more roditi nič drugega kot našo ostro obsodbo, obenem pa slabi možnosti za sodelovanje med o besna deželama.
VREME
Bredi ledna alt malo pozneje Vi bo de* spremenil v sneg. Proti koncu tedna suho In mrzlo, V prihodnjem tednu okrog 1*. (n 23. nov. padavine, v ostalem auho in hladno. Okrog 23-•O hkrati pričakuje ponovna MtfekMtev s snegom do nižin.
Tovariš Miha Marinko je v svojem govoru na III. plenumu republiškega sveta sindikatov opozoril na važne naloge, ki jih imajo sindikati v družbenem življenju. Na področju delavnosti sindikalnih organizacij stoje problem; in naloge, ki nujno zahtevajo, da jih razjasnimo, da sindikati ne bi izgubili svoje osnovne socialistične orientacije. Sindikati morajo biti močna hrbtenica naše politike v občini in v vsakem gospodarskem podjetju. V naši družbeni zavesti smo. šli včasih predaleč. To se kaže v nekaterih predpisih in -zakonih, kot na primer v zakonu o delovnih razmerjih. Ti zakoni so namenjeni, da bi jih delavec uporabljal, ne pa da bi zlorabljal svoje pravice. — Tovariš Marinko je nadalje podrobno govoril tudi o investicijah in poudaril, da prevelike investicije niso vedno koristne ter ne smejo presegati zmogljivosti delovnih -kolektivov in državljanov. Ko nadalje razmišljamo o sistemu nagrajevanja naših delovnih ljudi, moraimo imetT 'preči očfrii, da mora biti ta spodbuden, kajti večja storilnost in produktivnost sta ključ za dvig naše življenjske ravni. Samo na osnovi pravilne tarifne politike bomo lahko dosegli že-
leni napredek, zlasti pa večjo produktivnost. Na današnjem plenumu — je dejal tovariš Marinko — se je precej govorilo o investicijah za razširitev reprodukcije. Teh želja nikakor ne moremo šteti za negativne, toda če so te želje pretirane, objektivno zavirajo dvig produktivnosti. Zaradi teženj po večjih investicijah in še nekaterih drugih momentih, ki so v zvezi s posameznimi instrumenti, nastaja še večje pomanjkanje delovne sile. Delovna sila je zelo iskana, pri tem pa se največkrat pojavlja to, da razpoložljive delovne sile niso dovoli izkoriščene. Takšen način razširjanja proizvodnje in zaposlitev nove delovne sile seveda ni v skladu z želenim povečanjem proizvodnosti in izboljšanjem našega standarda. Nismo še našli rešitve, kako res racionalno uporabiti delovno silo v regularnem delovnem času, prav tako še ni dovolj urejen naš sistem nagrajevanja. Tega je treba urediti tako, da bo spodbujal delavca k večji produktivnosti.' spodbujati ga ‘mora, da si bo sam prizadeval pridobiti višjo kvalifikacijo in znanje v delu in s tem boljši zaslužek.
Tovariš Marinko je nato še opozoril, da je treba imeti v
občinah pred očmi jasnejšo politiko glede odnosov med mestom in vasjo. Standard na vasi raste hitreje kot pa standard tako imenovanega delavca v mestu. Zato je treba temu delavcu posvetiti največjo skrb, in sicer na ta način, da bodo kolektivi svoja sredstva uporabljali za izboljšanje življenjskih razmer tega delavca. Poldelavci in polkmetje so v boljšem življenjskem položaju kot delavci v industrijskih centrih, ki morajo živeti samo od prejemkov v svojem podjetju. V političnem pogledu je pa tako, da so ti delavci na
vasi po navadi najbolj glasni. Sindikalne organizacije stoje cesto pod pritiskom teh delavcev in pogosto ne rešujejo problemov tistih delavcev, ki jim je res treba izboljšati življenjski standard.
Sindikati morajo v boju proti birokratizmu ustvarjati pri delavcih občutek, da je absolutno zagotovljena svoboda vsake konstruktivne kritike. Vso pomoč pri reševanju nakazanih problemov in tudi kadrovskih vprašanj pa morata nuditi Zveza komunistov in SZDL.
NOVA PRIDOBITEV HRASTNIKA
Slednjič so tudi Hrastničani dobili nove bančne in poštne prostore. Ce ne bo kaj narobe, se bosta obe ustanovi selili iz starih prostorov v nove še ta mesec. Občani pravijo, da se je podoba tega dela Hrastnika spet polepšala.
Seminar ji za člane DS in HO
Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL v Vidmu-Krškem je pregledala na zadnji seji program dela in ugotovila, da svoje sklepe sproti izvaja.
V tem letu so izvedli v občini Videm-Krško tridnevni seminar za ' člane delavkfch svetov in upravnih odborov ter seminar za sindikalne funkcionarje.
Vsa podjetja so predelala družbeni plan za leto 1958 in se seznanila s polletnim delovanjem podjetja.
Pospešiti sprejemanje v ZK
Nedavni plenum občinskega komiteja ZK v Zagorju je bil v celoti posvečen notranjim organizacijskim problemom in je dal med drugim tudi pregled nad delom zagorskih komunistov v družbenem življenju in izpolnjevanju sklepov ter stališč VU. kongresa ZKJ
Plenum je še posebno razpravljal o eni izmed najvažnejših nalog v prihodnjem obdobju — sprejemanju novih članov v ZKJ. Zategadelj je zelo važna ugotovitev, da so nekatere osnovne organizacije skoro povsem zanemarile to delo, pozabljajoč, da je to ena izmed najosnovnejših nalog, ki pa seve ne sme biti kampanjska, ampak stalna skrb. Letos je bilo na novo sprejetih komaj nekaj desetin tovarišev in tovarišic, plenum pa je ugotovil, da bi bilo moč do IV. kongresa ZKS sprejeti v članstvo najmanj 150 ljudi, predvsem delavcev in mladine.
V Zagorju je 679 komunistov, to pa pomeni, da je vsak 22 prebivalec zagorske občine član ZKJ. Razmerje je občutno prenizko, zato je docela razurjnlji-vo, da je občinsko politično
Občni zbori SZDL, v Hrastniku
Na vseh terenih v centru Hrastnika so osnovne organizacije SZDL že izvedle redne lethe občine zbore. Na teh terenih sedaj niso volili novih odborov, pač pa so podali poročila o delu v preteklem^ letu. V razpravah na teh občnih zborih, je bilo opaziti, da so člani SZDL največ obravnavali vprašanja, ki boke vse občane, namreč .vprašanje preskrbe in nezadovoljivo komunalno dejavnost v občini. Navzoči pa so se zanimali tudi za politična vprašanja, za nove uredbe in za bližnje zimsko izobraževalno delo. — Navzlic temu, da So organizacije Socialistične zveze v centru precej močne, pa ne moremo biti zadovoljni z udeležbo članov na zborih SZDL.
vodstvo naročilo vsem osnovnim organizacijam, naj se r^sno zavzamejo za sprejetje novih članov, posebno zavoljo tega, ker to mnogi ljudje, kii delajo v najrazličnejših množičnih organizacijah in društvih, zaslužijo.
Zelo konstruktivna je bila nadalje ugotovitev, da dela v samoupravnih organih 78 komunistov, v družbenih organizacijah pa 415 članov. Seveda pa imajo nekatere osnovne organizacije, posebno na rudniku, precej komunistov, ki se sploh ne udejstvujejo v družbenem življenju. Osnovne organizacije ZK doslej niso ničesar storile
za odpravo tega nevzdržnega stanja. V bodoče bodo morale temu napraviti konec, saj je naravno, da to precej hromi vlogo in pomen teh osnovnih organizacij, ni drugi strani pa manjša vlogo ZK v družbenem življenju, pomeni pa tudi neizpolnjevanje sklepov VII. kongresa, ki je zelo jaeno nakazal delo komunistov.
Občinski komite bo v bodoče skupno z osnovnimi organizacijami reševal ta dn druga vprašanja brez odlašanja, ker sodi, da lahko le vsestransko aktivno delo vseh komunistov da povelj ne rezultate za poživitev in kvalitetno delo v družbenem življenju.	M.V.
Predsedniki šolskih odborov so skupno z upravami šol predelali zakon o šolstvu, tako da bo njihovo delo odslej laže.
Vso skrb so posvetili volitvam v zadružne svete in seznanili člane zadrug o vlogi in pomenu svetov. V vseh večjih podjetjih pa so imeli zbore volivcev-pro-izvajalcev. Konec tega meseca bo v Vidmu-Krškem še 2-dnevni seminar za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, kakor tudi za podpredsednike sindikalnih podružnic. Leti se bodo seznanili z našo gospodarsko problematiko, razpravljali pa bodo še o sodelovanju podjetja s komuno, o metodi dela delavskih svetov, o gospodarjenju v tem letu, o nagrajevanju v kolektivih, itd.
V teku štirinajstih dni bodo razpravljali po kolektivih o disciplini in odnosih v gradbenem podjetju »Sava«, v Splošni kO' vinarski zadrugi in Tovarni celuloze in papirja »JDjuro Salaj* z namenom, da bi delovno disciplino še izboljšali.	-i
*
*
t
t
i
*
*
t
*
t
*' v #	'
*k 1	- m .
"lA .......
:
NAROBE SLIKA — NE?
i Naš fotoreporter ima večkrat svoj dan. Tokrat je ujel na f svoj filmski trak zamišljeno deklico ob vodi.
Seja obtinskega ljudskega odbora v Trbovljah
Pomoč „Vitaminki“
V Zagorju so se začdli pripravljati na letne konference SZDL
POŽIVITI DELO ORGANIZACIJ
DA BODO LE-TE MOBILIZATORKE IN USMERJEVALNE CELOTNEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA NA SVOJIH OB-
MOCJ.IH
Čeprav so imele terenske in vaške organizacije Socialistične zveze v Zagorju letos marca letne občne zbore, se je občinski odbor SZDL odločil vskladiti delo organizacij Socialistične zveze z ostalimi občinami ljubljanskega okraja, ki bodo imele občne zbore prihodnje dni. Vendar zagorske organizacije SZDL ne bo-do imele občnih zborov, ampak le letne konference in volitve novih vodstev.
Za letne konference se je občinski odbor SZDL v Zagorju odločil tudi zavoljo tega, ker je na podlagi1 ankete, izvedene v vseh osnovnih in vaških organizacijah SZDL, ugotovil, da je delo v teh organizacijah precej zanemarjeno. Zelo kvalitetna anketa, na katero so odgovarjala posamezna vodstva orgame. je dala občinskemu odboru prav dobre podatke, hkrati pa tudi napotila, kako poživiti delo, da bodo terenske in vaške organizacije postale mobilizatorke in usmerjevalke družbenega življenja na svojih območjih. In ker tudi sklepi občinske kon-
ference SZDL, kakor tudi stališča plenumov SZDL, ki so bili letos, niso dobili potrebnega odmeva, je več kot potrebno, da se na bližnjih letnih konferencah člani pogovore o tem, kako poživiti delo zlasti v organih družbenega upravljanja in sploh političnih akcijah, ki čakajo vse organizacije Socialistične zveze v prihodnjem obdobju.
Seveda pa bodo morale letne konference, ki se bodo začele še ta mesec, spregovoriti o mnogih drugih vprašanjih in tekočih zadevah. Članstvo naj razpravlja in prinaša stališča ter zaključke o vsem, o čemer sodi, da bo treba kaj storiti za nenehno aktivnost organizacij.
Po končanih letnih konferencah bodo 7. decembra volitve novih vodstev, ki bodo tajne, do 14. decembra pa bodo ponovni članski sestanki, na katerih se bodo pomenili o rezultatih volitev, hkrati pa bodo poslušali in govorili še o splošnih jugoslovanskih uspehih, ki smo jih dosegli letos.
(v)
Na izredni seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah pretekli petek, 7. novembra, so odborniki obeh zborov sprejeli več važnih sklepov. Najprej so obravnavali odredbo o določitvi najvišjih cen za nekatere predmete v prodaji na drobno. Tako se med drugim poceni govedina za 10 din, in sicer od 270 na 260 din, svinjsko meso pa od 380—360 din za kilogram. Vendar so pri določitvi cen za meso nekateri odborniki opozorili, da pomenijo določene cene začasno pocenitev, ker se cena mesa menja po ponudbi živine na trgu. Toda čeprav bo veljalo to znižanje le mesec dni ali dva, je prav, da se cene teh živil znižajo. — Na seji so nadalje razpravljali o delu obeh mesarskih podjetij v kraju ter poudarili, da se konkurenca med obema podjetjema v cenah mesa in mesnih izdelkov premalo opazi. Prav tako so odborniki obravnavali reorganizacijo trgovske mreže ter sklenili, da pride to vprašanje na-dnevni red na prihodnji seji. Z dograditvijo Blagovnice v Trbovljah bo namreč potrebna reorganizacija te mreže.
V zvezi z vprašanjem ustrezne preskrbe prebivalstva s prehranskimi predmeti so odborniki na tem zasedanju obravnavali tudi vprašanje pomoči »Vitaminki« za dograditev skladišča za kmetijske pridelke, pri katerem podjetju je gradnja zastala zaradi pomanjkanja potrebnih sred-
stev, S sredstvi najetega investicijskega posojila je namreč gradbeno podjetje "Zasavje« dozidalo skladišče le do strehe v armiranem betonskem skeletu brez zunanjih in notranjih zidov. Pri najetju tega posojila za skončanje te zgradbe pa je podjetje »Vitaminka« zamudilo za to določen rok. Ker je ^Vitaminka« tako ostala brez potrebnih sredstev za dokončanje te zgradbe, je gradbeno podjetje »Zasavje« razumljivo nadaljevanje del pri tem skladišču ustavilo. Spričo okoliščine, da je v Trbovljah čedalje več družin, ki doma nimajo ustreznih skladišč za shranjevanje potrebnih ozimnic, je izgradnja velikega javnega skladišča za shranjevanje kmetijskih pridelkov v kraju vedno bolj nujna. Da pa zaradi ustavitve gradbenih del na tem skladišču ne bi na poslopju nastala večja škoda in ker je tako skladišče v Trbovljah res neogibno potrebno, sta na tej seji oba občinska zbora sprejela sklep, da se iz sredstev za rekonstrukcijo glavne krajevne ceste od Sušnika do upravnega poslopja Cementarne posodi potreben denarni znesek za dograditev omenjenega javnega skladišča, ker se bodo rekonstrukcijska dela na cesti lahko nadaljevala šele prihodnjo pomlad. Ta začasno za javno skladišče v kraju uporabljena sredstva, ki so bila določena za dela na cesti, se bodo vrnila leta 1959, ko bodo na razpolago sredstva ob-
činskega investicijskega sklada, ki so letos blokirana oziroma ko bo odobreno investicijsko posojilo iz državnega investicijskega sklada po naslednjem predvidenem natečaju Jugoslovanske investicijske banke v letu 1959.
Ljudski odborniki so nato sprejeli še odlok o razrešitvi dolžnosti direktorja trboveljske Cementarne Venceljna Miklavčiča in sklenili, da se takoj razpiše mesto direktorja in sekretarja v tem podjetju. Do tedaj bo posle vršilca dolžnosti direktorja Cementarne opravljal glavni inženir podjetja tov. Alfred Petrič.
Odborniki so v naslednjem še razrešili dolžnosti dosedanjega upravnika Zdravstvenega doma v Trbovljah, ki je odšel na drugo službeno mesto, in imenovali za novega upravnika tega doma dr. Ireno Ivan-čičevo.	ar
Tov. France Klmovec-ZIgu med zagorskimi komunisti
Na povabilo občinskega komiteja ZK je prejšnji teden obiskal Zagorje sekretar Socialistične zveze Slovenije tov. France Kimovec-Ziga. V kino dvorani je tov. Kimovec govoril zagorskim komunistom o najnovejši gonji vzhodnoevropskih dr» žav proti Jugoslaviji. — Njegovo izvajanje je poslušalo skoro 200 komunistov zagorske občini,
NA ROB MNOŽIČNEGA SESTANKA KOLEKTIVA TRBOVELJSKE CEMENTARNE
Obračun s samovoljo
0 naraščajočem birokratizmu v trboveljski Cementarni, zlasti absolutnemu zapostavljanju delavskega sveta, sindikalne organizacije in drugih institucij od sedemnajstorice vodilnih, sorodstveno povezanih ljudi, je bilo v Trbovljah govora že predlani, lani, še bolj pa letos, ko so odnosi postali vse bolj nevzdržni. Bivše okrajno politično vodstvo je sicer vedelo za nekatere nezdrave pojave, ni pa ničesar storilo, da bi napravilo konec temu samotnemu početju. Prav tako je za določene stvari vedel tudi občinski ljudski odbor in občinsko politično vodstvo, ki pa ni sodilo za potrebno energično ukrepati, kar je pravzaprav pripomoglo, da je početje sedemnajstorice ostalo ves čas nekaznovano. Seveda je o nepravilnostih in slabostih vedel tudi kolektiv, žal ni bil toliko močan, da bi sam obračuna! s samovoljo v podjetju. Morala je priti posebna komisija okrajnega in občinskega komiteja ZK, ki je raziskala dejansko stanje in enkrat za vselej napravila zaslužen konec nevzdržnemu stanju.
Precej krivde za tako stanje nosa, kot rečeno, kolektiv sam. Dopuščal je, da so sorodniki samopašno gospodarili, bili tako rekoč gospodarji nad proizvodnjo in življenjem kolektiva. Poglejmo vsaj nekatere tipične pojave samopaš-nega gospodarjenja, ki so jemali organu delavskega samoupravljanja sleherno moč. Razumljivo je, da je imela sedemnajsterica sorodnikov najboljše prejemke in si samovoljno delila premije in nagrade, do katerih niso bili vsi upravičeni. V vseh važnejših komisijah delavskega sveta so odločali sorodniki. Predsednik delavskega sveta je bil slabič, saj je dopustil, da so obveljale samo tiste tendence, ki so jih servirali sorodniki. Se več: tudi sam je zaplaval v njihov krogotok, predsednik sindikalne podružnice pa sploh ni mogel ničesar storiti, ker je baje precej bolehal. Tako sindikalne organizacije sploh ni bilo, kajti vsi vodilni ljudje so io zapostavljali in ji odrekali sleherno pravico vmešavati se v zadev« podjetja.
Znani so primeri dodeljevanja stanovanj. Vodilni ljudje so se selili iz že tako lepih in udobnih stanovanj v še udobnejša, kojikor niso imeli lastnih hiš ali pa so jih gradili. Nekateri potrebni delavci pa sploh niso mogli priti do stanovanja. Vnebovpijoč primer zapostavljanja je bila zadeva tovarniške delavke, ki se ji je mož ponesrečil, sama pa je bila tuberkulozna in kljub neštetim prošnjam in intervencijam ni mogla dobiti stanovanja. Ker so vodilni ljudje zidali lastne stanovanjske hišice, so jim morali nekateri tovarniški delavci, ki so jih pridobili na svojo stran, pomagati pri zidanju. Kot rečeno, so nekateri delavci poskušali kritizirati tako početje. Pokazalo pa se je, da so vodilni ljudje že v kali zatrli vsak poskus upora. Tako so odpustili iz podjetja tovariša Kmeta, ker je upravičeno kritiziral nezdravo početje vodilnih ljudi. Kljub temu, da občinski sindikalni svet ni privolil v odpustitev. so ga odpustili. Ko je pred leti odšel iz podjetja tovariš Voje na odgovorno mesto predsednika okrajnega sindikalnega sveta, so mu zagotovili, da bo po prenehanju dela na političnem položaju prišel na staro delovno mesto. Ko se je vrnil, mu starega delovnega mesta niso dali, bil pa je celo izključen iz ZK, ker so mu očitali, da je na kandidatni listi za volitve tovarniškega komiteja ZK črtal nekatere tovariše, za katere je sodil, da ne bi smeli priti v tovarniško politično vodstvo. Podobno 60 storili z bivšim tajnikom okrajnega sindikalnega sverta tovarišem Ostankom, ki mu sploh niso dali starega delovnega mesth.
Obratovodja Strumel sploh ni tipel nobenega ugovarjanja in odkrito vsakomur, ki se je drznil karkoli kritizirati, povedal, naj si vzame obračun. Posebnost Je bila gradnja žični-oa. Za izvedbo tega dela so dobili nagrade tisti vodilni ljudje, kt so zelo malo pripomogli do uspešnosti dela. Zelo malo ali 1» ničesar pa niso dobili delavci, ki so ves čas delali pod zelo težkimi pogoji. Neki delavec se je ponesrečil pri gradnji žičnice. Za delo, ki ga je dolgo opravljal, pravzaprav vse dotlej, dokler se ni pone-arečdl in poeta! celo invalid, pa sl dobi! niti dinarja nagrade. Se vač: zanj sploh ni bilo več delovnega mesta in naposled so ga vzeli za nočnega čuvaja, da bi bil skrit pred očmi kolektiva. — i ;; primer z žičnice: delavec. Ki je delal na žičnici štiri mesece, prav tako ni dobil niti beliča nagrade. Ko te je nekoč pritožil, da težko dela pod takimi pogoji, zlasti zato, ker je invalid iz NOV, mu je prvi delavec zabrusil v obraz: »Zakaj si pa šel, doma bi ostal!-< Ko je pri gradnji žičnim prišlo do kraje žice, ce-mants in drugega materiala. 1e šel delavec na upravo in pri-giafti primer. Sekretar tovarniškega komiteja, ki so mu gtdo ve, zakaj ravno njemu) gčioftIH nalogo, naj preišče zadevo, Je dejansko prišel na Itraj, sestavil zapisnik, kasneje
“£ SSff	SS SZ SSSZZZS.
sti, z veseljem delali in dokazali, da so sposobni ob zdravem upravnem vodstvu, zlasti pa ob pomoči samoupravnih organov in sindikata ne le dosegati iste proizvodne uspehe, marveč le-te še večati. Zavzemali so se za tak delavski svet. ki bo dejansko imel pravico odločati o vseh stvareh, ki bo vse svoje sklepe in odločitve prenašal na celoten kolektiv, ta pa mu l?o po slojih močeh pomagal.
Na množičnem sestanku pa so opozorili še na nekatere druge pojave, ki jih bo treba odločno zatreti. Predvsem so opozarjali na vlogo, ki jo bodo morali imeti politične organi-
vzdušje, da kraje sploh ni bilo. Delavci pa so vedeli celo, kdo je bil storilec.
Mojster. Češnovar sploh ni dovolil vpogleda v šihtno knjigo. Delavci, ki so morali delati tudi po rednem delovnem času, so bili seveda upravičeni do nadur. Ko pa so se hoteli posamezni prepričati, če jim je zapisal toliko ur, kot so jih dejansko opravili, jjm tega ni dovolil, šihtno knjigo pa je nosil celo s seboj domov ali pa jo je zaupal samo njemu zvestim delavcem.
Tako so se nepravilnosti vlekle kot rdeča nit in če je kdo kritiziral, so mu celo znižali tarifne postavke ali pa mu grozili z odpustom.
Ko so o vsem tem govorili delavci na petkovem množičnem zborovanju kolektiva, so nekateri pravilno poudarjali, da nosijo levji delež krivde sami, ker so tako dolgo puščali
sleherno pobudo nekaterih de- upravljanja in sindikalna or-lavcev za odpravo pomanjklji- ganizacija. Zato so predlagali, vosti in slabosti. Poudarjali so, naj pridejo v te organe resda bodo zdaj, ko je konec gro- nično tisti tovariši in tovari-zeče samovolje in samopašno- šice, ki jim bo podjetje in nje-
gove koristi kot koristi kolektiva prva stvar. Povsem pravilno so na kraju sestanka ugotovili, da so zdaj, ko so stvari dokončno razčistili, dolžni vsem pokazati, kaj zmore čvrst in zdrav kolektiv, ki se razen tega pripravlja na povečanje objektov, skratka na rekonstrukcijo.
Vse naše kolektive pa naj primer trboveljske Cementarne resno opozarja, do kam lahko pripelje samovolja, nepoštenost In dušitev sleherne konstruktivne kritike. Le z razvijanjem vsestranske dejavnosti organov delavskega samoupravljanja, krepitvijo političnih organizacij v podjetjih in aktivno vlogo kolektivov je moč dosegati vedno lepše proizvodne uspehe v korist tistih, ki delajo v prid skupnosti.	Milan Vidic
Delavski svet Steklarne Hrastnik je sprejel važne sklepe
Za izpolnitev letnega plana
Na nedavnem zasedanju je delavski svet Steklarne v Hrastniku razpravljal o važnem vprašanju, to je o izpolnitvi letošnjega družbenega plana tovarne po količini. Ko so v podjetju pregledali poslovanje tovarne v prvih devetih mesecih letošnjega leta, so ugotovili nekatere negativne točke. Te pomanjkljivosti bo
stvari same sebi. Povsem od- treba do konca leta seveda od-
krito so izpovedali, da bi vsega tega ne bilo, če bi bili bolj budni, če bi vztrajno dokazovali v organu delavskega sa-
praviti. Pri tem pregledu so na primer ugotovili, da je podjetje finančni plan v 9 mesecih letošnjega leta doseglo
V hrastnlšklh Apnenicah so Izboljšali delovne pogoje v kamnolomu. Delo v njem zdaj ni več tako nevarno, ker so uvedli etapni način lomljenja.
moupravljamja, upravnemu odboru, sindikalnih podružnicah
in drugih institucijah nevzdrž- /*	““
nost takega odnosa do podjetja jn proizvodnje. Ta ugotovitev jim je pripomogla, da so stvari postavili na pravo mesto in končno obsodili celotno početje vseh tistih, ki so iz
in ga celo prekoračijo za 3,47 odstotka, po količini proizvedenih steklarskih izdelkov pa so v tem obdobju zaostali — namreč s povečano delovno silo bi moral biti tudi količinski produkt sorazmerno večji, kar pa se ni zgodilo. Število delovnih moči v tovarn; se je v primerjavi z lanskim letom to leto povečalo od 1.206 na 1.250 delavcev ali za 3,65°/o. Proizvodni plan je znašal 4.660 ton steklarskih izdelkov, proizvedli pa so v tovarni 4.712 ton stekla, kar pomeni povečanje za l,13°/o, kar pa ni v skladu s številom novih delovnih moči. Do neke mere je mogoče primanjkljaj v količini opravičiti v mesecih maj—september zaradi letnih in bolezenskih dopustov, prav tako zaradi vročine pri delu, nadalje zaradi sprememb v asortimanu steklarskih izdelkov, tako- na primer zaradi produkcije raz-svetljavnega stekla in kozarcev za izvoz, o čemer smo v listu že poročali.
Z izdelavo čfPažjih steklarskih izdelkov je tovarna dosegla letos doslej že U,07#/o večje dohodke. Lansko leto je delovni kolektiv izdelal steklarske izdelke v vrednosti 1 milijarde 250 milijonov 807.436 dinarjev, letos pa že v prvih devetih mesecih 81,65°/o celokupnih lanskoletnih dohodkov tovarne.
Delavski svet steklarne Je na tem zasedanju nadalje ugotovil, da so se stroški podjetja letos povečali za 10,54°/o, kar tudi ni v skladu z doseženo proizvodnjo. Stroški so se povečali v glavnem zaradi večje stranske dejavnosti v tovarni, večjih izdatkov za amortizacijo, zaradi vkalkulirane-ga investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev in podobno.
V zvezi s tem je delavski svčt napravil važne sklepe, tako na primer, da se varčuje pri porabi materiala, prav tako so člani zahtevali pojasnila o cenah surovin, nadalje kako stoji tovarna glede stroškov in rentabilnosti pri uporabi bu-
tan plina namesto prejšnjega vodnega plina.
Predvsem je svet ukrenil, da se formirajo nove delavnice, ki bodo nadomestile zamujeno količinsko proizvodnjo. V tej zvezi opazimo, da kolektiv teži za povečanjem steklarskega kadra. Tako so v tovarni v kratkem času — v 30 dneh — usposobili 14 polkvalificiranih izpihalcev na stroju, brigadirjem pa je delavski svet izrekel priznanje s podelitvijo denarnih nagrad. — Klub mladih proizvajalcev bo težil, da ustvari nov naraščaj steklarjev na pipo, nadalje vzgoji brusilcev za risano steklo.
Delavski svet je sprejel predlog upravnega odbora, da pošlje steklarna 10 članov kolektiva na poučno ekskurzijo v Avstrijo in Češkoslovaško, kjer si bodo pridobili nove izkušnje v delu.
Lepe perspektive zagorske »Varnosti«
Ko je ob zaključku prvega polletja delavski svet rudnika Zagorje razpravljal o doseženih proizvodnih in finančnih uspehih podjetja, so upravljavci s precejšnjim zanimanjem govorili o delu obrata »Varnost«. Kajti v poročilu je bilo med drugim rečeno, da je tudi ta kolektiv dosegel zadovoljiv finančni rezultat in da je letos že precej preusmeril proizvodnjo v korist izdelovanja nlovih proizvodov. Do letos je namreč obrat v mnogem opravljal usluge rudniku, v prvem polletju pa se je stanje toliko spremenilo, da znaša obseg njihove lastne proizvodnje že 48%, v bodoče pa se bo razmerje še boljšalo.
Nekateri člani delavskega sveta so hoteli zvedeti, kdaj se bo ta obrat osamosvojil. Takrat je bilo sicer rečeno, da polagoma nastajajo možnosti osamosvojitve, nihče pa seveda ni mogel dati točnega odgovora. Zato smo ob našem kratkem obisku v obratu povprašali vodstvo kolektiva, kakšne so možnosti osamosvojitve. Zvedeli smo. da o osamosvojitvi že zdaj živo razpravljajo, seveda pa zadeva ni tako enostavna* ker kaže pripraviti vse potrebno za ta važen korak v življenju kolektiva. Vendarle sodijo, da bi se lahko osamosvojili ob pričetku leta 1960, do takrat pa bi utrdili notranjo organizacijo, da bo podjetje sposobno samostojno poslovati.
Zanimivi so bili občutki zaposlenih, zlasti tistih delavcev, ki so se priključili k obratu zaradi razpustitve nekdanjega strojnega obrata. Le-ti skraja niso kdo ve kaj navdušeno sprejeli ustanovitev novega obrata in imeli kopico najrazličnejših pomislekov. Seve so se močno zavedali, da vstopajo v podjetje, ki bo moralo občutiti toliko in toliko pomanjkljivosti, težav in drugih nevšečnosti, značilnih za vsako nastajajoče podjetje. Danes se spričo naglega povečanja proizvodnje in zlasti osvajanja novih izdelkov stanje bistveno popravlja. Prvi, čeprav za zdaj majhni uspehi, so spodbudil; kolektiv, da danes bolj realno gleda na položaj. Menda vsi vedo, da se bodo kmalu odcepili od rudnika, ki je bil pravzaprav ustanovitelj podjetja oziroma obrata in mu pomagal na noge, kot vedo, da bodo potem, ko bodo samostojni, naleteli na razne druge težave. Vendarle je led prebit in najbolj važno je končno to, da tudi starejši kot mlajši delavci, ki prihajajo v podjetje, spoznavajo, da v občini nastaja tovarnica, ki bo razen rudnika ustvarjala najvišji bruto dohodek. Prav tako f pa počasi raste v kolektivu spoznanje, da se tudi drugod, ne le pri rudniku, reže vsakdanji kruh.
Skraja je podjetje izdelovalo samo varnostne svetilke za jame. Letos poleti pa so poslali v svet nove izdelke — električne cevne ventilatorje, ki jih je doslej naša država uvažala za devizne dinarje. Potemtakem bo zdaj uvoz omejen, kajti tovarnica bo sposobna kriti vse jugoslovanske potrebe. Računajo, da bodo lahko letno proizvedli in tudi prodali — kot se je pokazalo to na zagrebškem in beograjskem velesejmu — od 300 do 350 ventilatorjev. Zanimivo je tudi to, da so izdelali doma malone vse dele za izdelavo ventilatorjev.
Kot rečeno, se v podjetju pospešeno pripravljajo na osvojitev perspektivnega programa. Osnovna proizvodnja bo izdelovanje cevnih ventilatorjev 400 do 600 mm premera in jamskih svetilk, razen tega pa bodo izdelovali električne zvonce, motorna stikala, 10, 25 ;n 40-amperska, za 380 voltov napetosti, trofazne asinhronske motorje, tipkala za daljinsko poskuševanje, signalne naprave za reševalna moštva in še nekatere druge varnostne ter ostale izdelke. Ta mesec bodo že poslali iz podjetja poskusno serijo stikal.
Za osvojitev teh proizvodov bodo potrebovali še nekaj obdelovalnih strojev, predvsem pa bo treba strokovno sposobnih ljudi. Zavedajo se namreč, da brez strokovnjakov ne bo šlo, zato je razumljivo, da bo to prvenstvena naloga v nadaljnjem delu podjetja. Zdaj dela na obratu 160 ljudi, prihodnja leta pa se bo to število povečalo na 250 in še več. To pa pomeni, da bo toliko in toliko Zagorjanov, med njimi , precej deklet in žena, dobilo zaposlitev.	Milan Vidic
Skrb za ljudi bodi na prvem mestu
tudi dokaj težaven položaj podjetja zavoljo tega, ker še danes ne vedo, kako bodo razdeljevali dohodek, na drugi strani pa čaka
Občni zbor sindikalne podruž- ganizacija ni posvečala temu na^Sk%PSSričnega "omrežja niče tega podjetja je predvsem vprašanju zadosti pozornosti. J	„ .
opozoril na nekatere probleme	Namreč že	na lanskoletnem obč-	J »fa£0rJx’ Hr®stnl^u iu Ra	. ’
skrbi za zaposlene ljudi. 2e v	nem zboru	so sklenili preskrbeli	Cah* fere* problem je tudi	'
poročilu je bilo povsem pravil-	stanovanje	tovarišu, ki stanuje v	tuacija. Letos je zapustilo pod-
no poudarjeno, da jim nove, so-	obupnih prilikah, razen tega pa	12i tovarišev; v poročilu	je
dobne naprave, stroji in drugo je tudi bolan. Sklep je ostal ne- 0	da, Predvsem za4v0'
izpolnjen in občni zbor je to- slablh Prejemkov, nekateri
»ELEKTRO V TRBOVLJAH* BO SKUŠALO PRIHODNJE LETO REŠITI STANOVANJSKO VPRAŠANJE SVOJIH DELAVCEV IN USLU2BENCEV
je bil vzrok njihovega odhoda iz podjetja šikaniranje nekega preddelavca. Kajpada bi moral
ne bo kdo ve kaj pomagalo, če	_____ j ,
bodo zanemarili skrb za tiste de- krat znova razpravljal o tova- fe Pa ®° na™ P°vedali, da lavce, ki so potrebni pomoči, rišu, ki zaman čaka na stano- u" ’ ” oziroma če ne bodo začeli skr-	vanje. Podjetje bo prihodnje le-
be*tt za dviganje družbenega	to delno rešilo vprašanje po-	.......	.	...
standarda. Sindikalna organiza-	manjkanja stanovanj z dogradit-	sindikat budno bedeti	tudi	nad
cija bi morala biti prva, ki se	vijo stolpnice v Trbovljah in	odnosi v kolektivu in	vsakršno
mora zavzemati za reševanje	začetkom gradnje stanovanjske	neuPraviteno šikaniranje v	kali
določenih problemov ljudi in	hiše v Zagorju, seveda kolikor	zatreti-
skupno z organom delavskega	bodo dobili pri občinskem ljud-
samoupravljanja in upravo pod- skem odboru potreben kredit.
jetja najti vse razpoložljive možnosti za rešitev stvari, ki tarejo kolektiv.
Precej govora je bilo tudi o nagrajevanju, saj se dogaja, da imajo ljudje, ki so že nad deset
Najbolj pereč problem v pod- let v podjetju, iste tarifne po-
Na koncu so sprejeli nekoliko konstruktivnih sklepov, med drugim tudi tega, da bodo v prihodnjem obdobju organizirali več sindikalnih sestankov, na katerih naj se kolektiv pomeni o
jetju so stanovanja. Zanimivo stavke kot mladi, komaj došli svojih težavah, delu v sindikatu je to, da doslej sindikalna or- delavci. Razprava je pokazala in podjetju.
Pred volitvami v osnovne organizacij SZDL In volitvami v zadružne svete v Hrastniku
Na zadnji seji občinskega odbora Socialistične zveze v Hrastniku so obširno razpravljali o bližnjih volitvah v osnovnih organizacijah SZDL na terenu in o volitvah v zadružne svete.
V zvezi s tem so na seji že sprejeli konkretne sklepe. Tako bodo predvolilne sestanke izvedli skoraj v vseh osnovnih organizacijah do 9. t. m., volitve pa bodo dne 23. novembra, in to za osnovne organizacije SZDL kakor tudi za zadružne svete.
Člani sekretariata bodo nudili terenskim organizacijam pri Izvedbi teh nalog vso pomoč.
Sestanka se je udeležil tudi okrajni sekretar SZDL Ljubljane tov. Nedog, ki je navzočim pojasnjeval važnost volitev v zadružne sveto ter nakazal naloge v tej zvezi.
Poseben poudarek so dali temu, da bodo volitve Izvedene s tajnim glasovanjem, s čimer Je zagotovljena popolna demokratičnost pri volitvah.
R. V.
NAŠ KOMENTAR
Račun brez krčmarja
De Gaulle Je spet enkrat napravil račun — brez krčmarja. Volitve, ki jih je razpisal v Franclji In s tem v zvezi v Alžiriji (ki Je uradno del Francije), kažejo, da ne bodo obrodile zaželenih sadov. Vsaj v Alžiriji ne- Na vsa njegova prizadevanja, da bi pridobil Alžirijo. so Alžircl odgovorili z — molkom Redki so. ki so se prijavili kot kandidati na njegovi listi. Med tem pa divjajo v Alžiriji hudi in krvavi boji. Vsak dan pade nad 1«« borcev na tej In na oni atrani, vsak dan se krvava morija, ki ao jo začeli francoski kolonialisti, nadaljuje v nedogled.
privolitev alžirskega osvobodilnega prisiliti De Gaulla, da bi dal vojski in gibanja glede volitev ali pa v tej ali policiji nalog, naj se vrneta k prelz-onl obliki celo njeno sodelovanje na kušenim metodam, ki so ob alžirskem volitvah v zbornico, v kateri bi bili referendumu po njihovem mnenju ro-njeni »tihi« predstavniki- Vlada v Pa- dlle zelo dobre sadove, vtem ko jih rlzu bi začela pogajanja o francosko- Je De Gaulle javno kritiziral, čel da alžirskih skupnosti, ki bi se. kakor je le izid referenduma dvomljiv-
Do nedelje, 9. novembra so vložili v Alžiriji le 6 kandidatnih seznamov za volitve v francoski parlament, ki so napovedane *a 30. novembra. Vedeti namreč moramo, da je Alžirija razdeljena na osemnajst volilnih okrožij. Da bi bilo zagotovljeno volilno tekmovanje, bi moral sleherni volilni okraj predložiti najmanj 2 kan-
varv In liberalni predsednik alžirske občine Jacques Chevaller, ki ftz sklenila kandidirati, sta sl premislila, saj bi bilo njuno kandidiranje zaman, če Ju Alžircl ne bi podprli.
Na zadnjem sestanku z novinarji Je De Gaulle rekel, da hoče »odkritosrčno ln lojalne« volitve, ki bi omogočile, da bi prilil V pariško zbornico
Molk Alžircev je zdaj zgovornejši kakor kakršnakoli izjava: volitve le treba odgoditi ln se odločili za po-
............. ,	,,	_ gajanja z alžirskim osvobodilnim gl-
Alžirska vUda pa je zavrnila De, Jem premlrju Xemu nMpro.
Gaullov načrt, češ da pomeni zanlo
menil De Gaulle, korak za korakom približevala federaciji Ailžlrtja-Tunl-rija-Maroko-Francija
dldatna seznama! Toda' že v nedeljo pravi predstavniki alžirskega Ijud-
ponočt je potekel rok za predložitev kandidatur-
Zaradi tega je v Parizu in v Alil-ru precejšnje razburjenje In veliko
stva, kolikor je to v sedanjih razmerah možno. Ukazal je oficirjem, naj se umaknejo Iz političnih organizacij v Alžiriji, uradnikom je prepovedal
ij”tdi",'kl ^ kaže Jo" "veTko "zaskrbljenost, »»"dldlratl na vcMtvah. voditelj* alžirskega osvobodilnega gibanja je povabil v Pariz na razgovore, od tistih, »k| se bore«, je zahteval, naj opuste sovražnosti *nn način, ki Je znan*, namreč tako. da razvijejo bele zastave, borcem pa le obljubil popolno amnestijo.
De Gaullovl nameni so bili Jasni: ustvariti vzdušje In pogoje za volitve. da bi na eni strani dosegli tiho
So ljudje, ki razmišljajo o odgoditvl volitev ali o osebni intervenciji predsednika vlade. De Gaulle naj bi takoj odpotoval v Alžirijo, kjer bi morda spodbudil »lojalne muslimanske po l-tike«, da bi se udeležili volitev. Toda De Gaulle Je odklonil eno In drugo. S tem Je postal položaj še bolj zamotan In politični krogi so v še večjih skrbeh. Neodvisni socialist Allan Sa-
brezpogojno kapitulacijo. To je Prekrižalo De Gaullove račune ln zdaj so alžirske volitve, kakor sl jih Je ra-mlslll De Gaulle. brezpredmetne. Allan Savary Je umaknil svojo kandidatur« ker je prepričan da so bile volitve razntasne nrezgodal Po njegovem bi bile možne šele pn ustavitvi sovražnosti Delal Je, da bo glasovanje več kakor samo formalno vzlle hval* vrednemu prlzadevanln volilne komisije, da zagotovi »svobodne« volitve
Pa tudi med kolonialnimi prena-petežl In v odboru Javne rešitve so se pojavile težnje, da bi volitve bojkotirali, Zavedajo se. da bodo Alžircl glasovali ali na mlglJaj. ki ga bodo dobili od alžirskega osvobodilnega gibanja In ki ga doslej ni bilo, ali pa pod pritiskom francoskega vojaškega In političnega aparata, Iti ga De Gaulle ne mara. Zato skušajo zdaj latov.
tujeta malone vsa vlada ln De Gaul-lovo samoUublje, ker bi to pomenilo priznanje da ni moč najti izhoda Iz sedmieg« položaja ne da bi bilo s tem sporazumno alžirsko osvobodilno gibanje.
Predsednik alžirske vlade Ferhat Aha, je v razgovoru t dopisnikom hamburškega dnevnika »Die Welt« Izrazil pripravljenost, da se v Parizu se-‘ane z De Gaullom, če privoli v to. da se razgovarja z njim ln ga sp.ejme kot predsertnlka alžlrzke vlade. Delal je, da je alžirska vlada pripravljena privoliti v pogajanje delegatov tudi v nekem drugem kraju zunaj francoskih meja, če De Ganile ne hi hotel v Parizu sprejeti delegacije alžirske vlade.
Aha* Je pripomnil, da njegova vlada ne more nrlvolIM v premirje na alžirskih bojiščih, dokler ne bodo na »ogajanjlh dosegli zadovoljivih rezul"
Načrti naših
prosvetnih društev
Večina ljudskoprosvetnih društev v našem okraju je imela redne letne občne zbore. V občinah, kjer so imela zbore vsa društva, so ob zaključku preteklega tedna že imeli občinsko konferenco prosvetnih društev, in sicer v Hrastniku ter Kamniku. Prihodnje dni — to je do konca tega meseca — bodo še preostali društveni kakor tudi občinski zbori prosvetnih društev v našem okraju.
Na obeh občnih zborih, ki sta bila dobro pripravljena, so razpravljali! o vseh perečih kultur-noprosvetnih problemih na ob-
močju občine, predvsem o izobraževanju, o bodočem programu in metodah dela društev ter občinskih svetov.
Ugotovili so precejšnji razmah kulituirnoprosvetnih činiteljev, zlasti radia in tiska, — saj se je v kamniški občini v dveh letih število radijskih naročnikov kar podvojilo, vsak drug prebivalec te občine pa je naročnik časopisa oz. revije — dalje amaterskih gledaliških predstav kot tudi gostovanj poklicnih gledališč, predvsem v Kamniku, kjer bo v tej sezoni imelo samo Mestno gledališče 8 gostovanj; v Hrastniku, kjer pa teh ni bilo, so se zmenili, da bodo v tej sezoni povabili predvsem celjsko gledališče. Dramske skupine ali pa člani društev v celoti obiskujejo gledališke predstave v Ljubljani in podobno. V Kamniku so v pretekli sezoni imeli kar 6 razstav. Med njimi grafike, plastike in podobno.
Kuliturnoprosvetna dejavnost društev samih pa se ni razmahnila povsod v zadostni meri, predvsem zaradi tega, ker prepočasi uvajajo nove oblike dela tako klubskega življenja in podobno, kamor bi morali pritegniti čimveč mladine, zlasti delavske v industrijskih centrih. Ugotovili so, da so za klubsko življenje marsikje že prostori,, kot n. pr. v Kamniku, samo še opremiti jih bo treba. Ko so govorili o novih oblikah, dela, so ugotovili, da je predvsem prepočasen razmah teh oblik razlog, da je vključeno v marsikatero društvo premalo mladine. To pa ni edini vzrok. Predstavniki mladine so bili mnenja, da gre tu predvsem zu odnos do mladine, ki jo sprejemamo, v društvene sekcije, kako se ta
počuti v teh sekcijah, da ne dobi občutka, da je odveč, da j? včasih ob uvajanju v dela dramskih skupin ali pevskih zborov zasmehovana in podobno. Zato so v Hrastniku sklenili, da bodo o tem razpravljali na prvi seji občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev skupno z občinskim komitejem mladine.
Ne samo delegati obeh konferenc, temveč tudi navzoči predstavniki občinskih komitejev ZKS, LMS in odbornikov SZDL teir sindikatov so si bili edini v tem, da morejo v tej sezoni zastaviti skupno vse sile za izo-
braževanje odraslih, o čemer sta nakazala smernice tudi kongres ZKJ in kongres Zveze Svobod v Mariboru. V obeh primerih — v Kamniku in Hrastniku — bo-
Bni trboveljski Komunali je bil uslužben kot šofer tovariš S. Za svoje delo je bil v primerjavi z ostalimi vozniki motornih vozil zelo dobro plačan. Od 1. novembra dalje pa je začel.nenadoma izostajati od dela, tiste dni pa je prinese! v podjetje tudi pismeno odpoved oziroma vlogo, v kateri je navedel, da zapušča delo zaradi slabega zdravja in premajhne plače. Docela razumljivo bi bilo, da bi do preteka odpovednega roka moral ostati pri Komunali in se šele potem zaposliti drugod.
Mož je tako rekoč enostavno zapustil delovno mesto in podjetje in se zaposlil kot voznik motornih vozil prt Investicijskem biroju Trbovlje. Zanimivo je to, da je vodstvo te ustanove vedelo, da je voznik uslužben pri Komunali in da ga ne more sprejeti v službo. Ko je vodstvo komunalnega podjetja pri investicijskem biroju posredovalo o tem primeru, so mu razložili, da sicer resda imajo še nekega drugega šoferja, da pa jim ta ne ustreza. Novega
do začeli z organizacijo občinske ljudske univerze, ki bo imela poklicnega ali pa honorarnega uslužbenca in ' bo koordinirala ter programsko usmerjala izobraževanje odraslih v svojih občinah. Hvale vredna je analiza gospodarsko-socialne strukture in kulturno - izobraževalne problematike v Kamniku, katere rezultati so zgovorno pričali o nujnosti tega dela na kamniškem področju. V Kamniku so že ustanovili ekonomsko srednjo šolo za odrasle. Verjetno bodo ustanovili tudi večerno delavsko gimnazijo. V Hrastniku sta razpravljala tudi občinski komite ZKS in LMS na skupni seji o problemu izobraževanja odraslih ter o tem, da bi ustanovili večerno delavsko gimnazijo, skupno z občinskim svetom Svobod pa organizirali predavanja in seminarje družbeno ekonomskega, politično in poljudno znanstvenega značaja. S predavanji bodo redno pričeli že naslednje dni. Ta bodo 14-dnevno. Prvi predavatelj bo znani književnik Tone Seliškar, ki bo govoril o temi »Naši ljudje po svetu«. V Kamniku in okolici že obravnavajo skupno s političnimi organizacijami material VII. kongresa ZKJ. V Hrastniku, kot tudi v Kamniku, so razpravljali o ustanovitvi Občinskih knjižic kot zavodov s samostojnim finansiranjem, ob katerih bi imeli čitalnico. V Hrastniku predlagajo združitev knjižnic Svobode I in II. Obe občinski knjižnici — seveda okrepljeni — pa bi organizirali tudi potujoče knijžnice za oddaljenejše kraje, ki so se že zelo dobro obnesle v kamniški občini.
voznika tov. S. pa so za čas, dokler mu pri Komunali ne poteče odpovedni rok, zaposlili kot honorarno moč.
Primer zelo jasno kaže, kako nemogoča je taka praksa snubljenja ljudi. Kajpada so vozniku oblfubifl.il pri biroju večje prejemke in menda tudi več dnevnic. Zvedeli smo tudi za drug še bolj drastičen primer. Investicijski biro je privabil z mamljivo ponudbo in obljubo stanovanja nekega tehnika, ki bi moral že prejšnji dan nastopiti službo v neki večji trboveljski tovarni. Najbolj zanimivo pa Je to, da investicijski biro, kot smo zvedeli, niti tarifnega pravilnika še nima potrjenega, in bi morali zanj razumljivo veljati še tarifne postavke ustanovitelja, v tem primeru bivšega okrajnega ljudskega odbora. Sicer pa to ni važno. Bolj važno je opozoriti na nevzdrž-nost take prakse snubljenja ljudi z mamljivimi ponudbami večjih prejemkov in drugih bonitet. In: ali n« bi bilo socialistično, če bi Investicijski biro.
Samo v Hrastniku si je ogledalo filmske predstave v pretekli sezoni nič manj kot 150.000 ljudi, kar pomeni, da si je ogledal vsak domačin povprečno kar 15 predstav. Podobno je tudi v Kamniku. Zato so na obeh občnih zborih razpravljali o tem, kaj naj bi storili, da bi zboljšali programsko politiko kinematografov in vzgajali filmsko publiko, kar je tudi njihova dolžnost, saj je večina kinematografov na njihovem območju last prosvetnih društev. Zato bodo med drugim poslali svoje predstavnike na seminar za programske svete pri kinematografih, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine v Ljubljani.
Posebej so razpravljali o pomenu in vlogi kultumoprosvet-nih društev na vasi, ki so marsikje osnovno torišče kultumo-prosvetnega dela. Ugotovili pa so, da industrijska središča še vse premalo pomagajo tem društvom, zlasti z gostovanji. Prav tako tudi odnos zadrug do kulturno prosvetnega dela še marsikje ni zadovoljiv.
Na obeh občnih zborih so temeljito pomenili o vlogi in metodah dela občinskih svetov Svobod, zato so jih tudi organizacijsko in kadrovsko utrdili s sekretariati, ki naj bi v bodoče pripravljali material za seje občinskega sveta po določenih problemih ter vzpostavili neposredne stike z društvi, pri čemer jim bosta pomagala tudi občinska komiteja ZK.
Na koncu sta obe občinski konferenci sprejeli konkreten program dela občinskih svetčv ter prosvetnih društev na svojem območju.
kolikor je hotel dobiti boljšega voznika, počakal vsaj toliko časa, da bi omenjenemu tovarišu potekel z zakonom določen odpovedni rok pri komunalnem podjetju in ga potem zaposlil v svojem podjetju? Zaradi takih in podobnih skrajno škodljivih m nemogočih snubljenj je prišlo že mnogo naših podjetij v dokaj težaven položaj, Zadnji čas pa je, da tudi) v Trbovljah prenehamo s takim početjem, ki nima ničesar skupnega s socialističnimi nač.eli, ki morajo veljati tudi v naših gospodarskih oziroma delovnih odnosih.
Docela pravilno bi bilo, da bi tovarišu S. pri komunalnem podjetju pisali za ves čas odsotnosti neupravičene izostanke od dela. kot da so dovolili celo enomesečno odpoved, čeprav ima že toliko let delovnega staža, da mu pripada dvomesečni odpovedni rok. Sicer pa zadene krivda predvsem Investicijski biro, ki se je poslužil tako nenavadnega in škodljivega prijema.	M. V.
V Hrastniku naliv večkrat poškoduje cesto ali kake druge naprave. Na sliki lahko vidite, kako je letos 1. novembra, ko je bil resnično strašanski naliv, preplavil Boben svojo strugo in se razlil pred hrastniško lekarno.
Zapisano v Trbovljah
kot nemogočega in škodljivega v medsebojnih odnosih podjetij
TO SE JE ZGODILO ... KJERKOLI
Obiskala sva ga zaradi nekega nepomembnega opravka. Peljal naju je v sobo j in nama ponudil, da sedeva. Medtem ko j se je tovarišica razgovarjala z njim, sem se oziral po sobi. Bila je sicer posprav-I Ijena, toda po okraskih in drugih drobnih predmetih na omarici, mizi, komodi sem sklepal, da jih že dolgo ni nihče premaknil. Skozi majhno okno, zastrto z za-\ veso, je prihajalo premalo svetlobe, da bi pregnal čuden mrak, ki nas je obdajal. Tudi zraka ni bilo dovolj, da bi premagal vonj po starini.
Zagledal sem se v njegove trpeče, bolne poteze na obrazu. Njegova bledica se je povsem skladala z vzdušjem v sobi.
| ' kdaj pa kdaj je suho zakašljal. Dihal je težko, hropeče. Tresoče se roke je položil predse na mizo, a jih vseeno ni mogel pokoriti.
:r Potem je vstal. Oddrsel je v sosednjo sobo. Slišal sem ga, kako je nekaj iskal. Tedajei je krilil, da sva kar one-
Zdravnik je ugotovil, da z roko ni nič hudeha. Toda, za božjo voljo, mož je tuberkulozen, a ima tudi druge boleeni! Treba je bilo poklicati rešilni avto, da ga odpelje v bolnišnico.
»Ali je kdo od sorodnikov obveščen o vašem stanju?« smo ga vprašali.
»Seveda so, samo njim to ni dosti mar. Neka sorodnica me obišče samo po prvem, ko dobim pokojnino. Dela se, kakor da je je sama skrb zame, pa ji ne verjamem...* Nekdo je potrkal na vrata. Vstopila je tovarišica s socialnega skrbstva in še nekdo drugi. Zanimala sta se, kako je z bolnikom in če bo treba kaj pomagati. Ponudila sta se, da bosta dobila nekoga, ki bo nesrečniku nosil hrano iz menze.
Bolnik v postelji se je raznežil. Ganjen se je zahvaljeval za pozornost. V očeh to se mu lesketale solze, kajti čutil je naenkrat toliko skrbi, kakor prej nikoli ne. Veliko bolje bi bilo, če bi ljudje to skrb razdajali postopoma, ne pa vso naenkrat... ko je že prepozno. .
ZAPUŠČENA
STAROST
mela od strahu. Planila sva v sobo in ga zagledala na tleh. Najbrž je hotel stopiti na stol, da bi dosegel na omaro, pa je padel. Hotela sva ga dvigniti, toda ko sem ga prijel za desno roko, je zastokal. Ugibala sva, ali si je zlomil roko. Previdno sva ga spravila v posteljo. Ona je iskala vodo, jaz pa sem hotel koga poklicati. Razen nas ni bilo nikogar v sobi.
»Ali ni žene doma?« ga je vprašala tovarišica.
»Zena mi je že pred leti umrla,« je tiho odvrnil.
»Naj pokličem koga drugega?«
»Nikogar nimam.«
»Bom obvestila sosede?«
»Nikar...«
Šel sem na občino. Tovarišici na oddelku za socialno skrbstvo sem povedal, kaj se je zgodilo. Sočutno me je poslušala. Ko sem končal, je dvignila telefonsko slušalko in poklicala zdravnika. Prosila ga je, naj obišče bolnika. Nato je zadovoljno prikimala, iz česar sem sklepal, da njena prošnja ni naletela na gluha ušesa. Zahvalil sem se ji in se pomirjen vrnil k nesrečniku.
Pozneje sem iz razgovora z ljudmi zvedel, kako mislijo o svojem sosedu.
»Za tokat dobiva 400 din najemnine, pa ničesar ne daje občini...«
Potemtakem mož ne izpolnjuje ene izmed svojih državljanskih dolžnosti. Naša sodba o njem bi bila huda, če ne bi vedeli, da dobiva minimalno pokojnino, s katero se brez dohodkov iz najemnine sploh ne bi mogel preživljati.
»Zakaj ne proda hiše, pa bi lahko do smrti dobro živel?«
Ali moremo slutiti, kaj mu pomeni ta borna hišica, v kateri je nekoč srečno živel v krogu svoje družine? Sin mu je padel v partizanih, žena pa je podlegla posledicam iz taborišča v Nemčiji. Ostalo mu je samo nizka hišica, s katero je povezanih mnogo lepih pa tudi grenkih spominov.
»Tako čuden je ...«
Mar je mogoče pričakovati od starčka na katerega so se spravile vse mogočo bolezni, da bi bil drugačen, kot je?
Oprosti, starosti
mmm

. TL» i
Se en motiv z gradnje avtomobilske ceste
V počastitev 40-letnice KPJ
Spomin na Toneta talko
Letošnje leto, 10. novembra, je preteklo 23 let, odkar smo za vedno izgubili iz vrst komunistov TONETA GROZNIKA. Po njegovi tragični smrti se do danes o Tonetu ni govorilo ne s pisano ne z živo besedo. Vendar je ime Toneta Groznika s KPJ v Zagorjil in delavskim gibanjem v kraju živo povezano, in to v najbolj mračnih dneh stare Jugoslavije.
Pokojni Tone je bil sin rudarske družine in je kot ostali otroci rudarjev zagorske knapovske družine v zgodnji mladosti občutil grenko življenje v kapitalističnem sistemu. Štirinajst let mu je bilo, ko je začel delati v jami, saj mladina tiste čase ni poznala take zakonodaje, kakršne je mladina delež.na danes, ko je vse polno zakonite zaščite mladega človeka. In tako je prav. Tu torej začenjamo spoznavati mladega Toneta, ki je kot 14-leten deček začel delati v jami. Zelo mlad se je začel udeleževati delavskega gibanja. Sodeloval je v delavskem kultumo-prosvet-nem društvu -Vesna« v Zagorju. Tu se je že kot mladinec, član SKOJ, boril, skupaj s takratno napredno mladino v Zagorju za čistost delavskega gibanja, proti vsakemu oportunizmu in kolebanju. Po znani Obznani leta 1921, ko je bila Komunistična partija Jugoslavije postavljena izven zakona, je Tone takoj začel sodelovati v ilegalni organizaciji SKOJ in potem v Partiji. Po Ob-znami in raznih redukcijah delavcev v rudniku so vodilni komunisti odšli v tujino — nekateri v Francijo, drugi so potem iz Francije odšli v ZSSR in se kasneje vrnili v Jugoslavijo s partijskimi nalogami. Tako je v tem obdobju mlajša generacija komunistov ostala doma. V tej generaciji je bil tudi Tone. v najbolj temnih dneh stare Jugoslavije; takrat, ko so v držav! komuniste najbolj preganjali, je stal kot hrast, ki ga vihar ne podre, na čelu Partije v Zagorju. Komunistična partija tiste ča-
se ni bila tako številna, kot je danes, < toda delavski razred v Zagorju je njene člane sprejel kot svoje voditelje — posebno priljubljen med rudarji in ostalimi delavci pa je bil pokojni Ton«.
Za časa Zivkovlčevega režima v državi, 1929. leta, pa je bil Tone v zloglasni beograjski Glavnjači, kjer je bil na razne načine — kot mnogo drugih — mučen. Tone ni kapitalistični policiji ničesar priznal, hrabro se je zadržal pred njo in se čuval, da bi s kakšno besedo škodil partiji in s tem delavskemu gibanju. Po policijskih zasliševanjih je bil Tone postavljen pred sodišče, ki mu je sodilo po zloglasnem zakonu o zaščiti države. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev zapora, ki ga je vzdržal v Požarevcu, kjer so bili zapori za politične jetnike.
Po vrnitvi iz zapora se je takoj vključil v Partijo in stopil na čelo komunistov v Zagorju. Zandarmerija je vedela, da je Tone na čelu zagorskih komunistov, vendar mu ni prišla do živega. Preganjam je bil na vse načine Stalne zaposlitve ni dobil. Njegov oče se je v rudniku smrtno ponesrečil, njega pa predstavniki rudnika niso hoteli sprejeti v službo. Tako se je zaposloval pri raznih priložnostnih delih. Res je da je kapitalistični svet preživljal tista leta veliko gospodarsko krizo, ki smo io še posebno hudo občutili v Jugoslaviji. Brezposelnih je bilo tedaj v Zagorju nekaj stotin in so drug drugemu odpi-
rali vrata, ko so Iskali delo. Edino industrijsko podjetje v Zagorfu je bil takrat rudnik. Steklarna, ki je svoje čase tudi v kraju obstajala, je leta 1929 prenehala obratovati (zakaj, je tudi svojstvena zgodovina).
V letih 1931—1933 je bil Tone zaposlen na cesti Radeče—Litija. Pri graditvi te ceste so bili zaposleni brezposelni delavci iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Tovariši, ki so preživeli drugo svetovno vojno, a so bili v tem času zaposleni kot delavci na gradnji ceste Radeče—Litija, imajo pokojnika v lepem spominu. Saj je tudi med njimi neutrudno delal kot komunist in organiziral akcijo, ki je prinesla izboljšanje plač delavcem pri gradnji te ceste, kjer so zelo nesramno plačevali ljudi po 2 do 2.50 din na uro.
Tome je stal na čelu komunistov v Zagorju in s tem tudi delavskega gibanja. Organiziral je delavsko kolesarsko društvo v Zagorju in v okviru tega društva ustanovil tudi kulturno skupino, dramatiko in pevsko skupino, z namenom, da pritegne delavsko mladino katero je vedno usmerjal v napredno delavsko gibanje. Skromni prostori pri Hočevarju, adaptirani iz hleva, so pritegnili mnogo mladine, lahko rečemo, v glavnem vso mladino v kraju, predvsem pa tisto, ki je napredno mislila in revolucionarno delala. Tiste čase je,bila tudi sindikalna podružnica Zveze rudarjev v Zagorju v rokah Partije, saj so
bili člani odbora v pretežni večini njeni člani, in je tako Partija delovala tudi preko sindikalne podružnice. Tudi to je bilo Tonetovo delo.
Pokojni je bil eden izmed ožjih partijskih sodelavcev sedanjega sekretarja CK ZKS tov. Mihe Marinka, ki je takrat živel in deloval v revirjih. Leta 1934 je bilo močno mezdno gibanje med rudarji naših revirjev. Tudi tu je Tone dajal nasvete, kako naj se vodi to gibanje, da bodo rudarji in ostali delavski razred iz borbe potegnili koristi. Temu velikemu mezdnemu gibanju, ki je leta 1934 razplamtelo med rudarji cele Slovenije, je odločno nasprotoval takratni centralni tajnik Sindikata rudarjev Jugoslavije Jurij Arh. Ko pa je sprevidel, da mezdnega gibanja ne more več zadržati, je splaval za tokom in mu ni uspelo gibanje razbiti. Rudarji so se takrat borili proti odpustitvi rudarjev in znižanju plač. Centrala tedanje Trboveljske premogokopne v družbe v Ljubljani je uspela mesec dni po razbitem delavskem gibanju svojo zahtevo uveljaviti, in sicer je odpustila rudarje in jim znižala plačo — protiljudska oblast pa je tedaj nekaj komunistov zaprla. — Ko že to pišemo, naj omenimo o tem gibanju še to. da je bila tiste čase vsa slovenska javnost na strani rudarjev. Spomenice, ki je bila napisana ob tem gibanju v prid rudarjev in so jo podpisali napredni kulturni in znanstveni delavci — te listine samo ljub-
ljanski škof ni hotel podpisati. Čeprav so bili med rudarji verniki, jim škof ni hotel dati svojega podpisa za boljši kos kruha. To, kar so na vrhu klera znali že takrat, so med vojno ponovno potrdili in tudi po vojni niso delovnemu človeku nič pomagali.
Meseca oktobra 1934. leta so bile ponovne aretacije komunistov. Med njimi je bil tudi Tone in sta bila z Miho Marinkom skupaj v zaporu — oba pa so po šestih tednih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Po vrnitvi iz zapora je šel Tone na delo v rudnik 'Motnik in se je 10. novembra 1935. leta smrtno ponesrečil.
Za Partijo je bila njegova smrt huda izguba, predvsem pa za delavsko gibanje. Komunisti in mladina SKOJ so se, ko so se tedaj srečavali, molče pogledali in vsakemu se je brala, žalost z obraza. Toneta ni več med nami! — so govorile oči vsakega in vsak se je zavedal resnosti te izgube. Njegovo priljubljenost in spoštovanje, ki ga je užival pri delovnih ljudeh v Zagorju, so ljudje potrdili sami, ko so ga na njegovi zad nji poti tako številno spremili k večnemu počitku. Ob grobu se je od njegs tedaj poslovil v imenu KPJ tov. Lojze Hohkraut, ki je leta 1942 padel v narodnoosvobodilni vojni.
S temi skromnimi besedami se spominjamo pokojnika, ki ga imamo komunisti, ki smo z njim sodelovali, v najlepšem spominu. Tone je bil velik prijatelj mladega rodu in je kot partijski voditelj temu rodu posvetil mnogo časa in truda in se med mladimi tudi vedno rad zadrževal. Tone Groznik je bil vseskozi cel komunist, ki je za svoje osebno prepričanje in za Komunistično partijo trpel in delal in žrtvoval svoje zdravje — vse za blaginjo delovnih ljudi.
Zato nam bo ostal v svetlem spominu.
Otmar Pečar
Mož, ki je bil soustanovitelj Delavske godbe v Trbovljah
V rudniškem naselju Novi dom v Trbovljah žiivi upokojenec, 72-letni Peter Obed. O njem sedaj ne slišimo dosti, bil pa je leta 1906 med soustanovitelji Delavske godbe na pihala v Trbovljah.
Prvi kapelnik te godbe je bil Gašper Turnšek, učitelj godbenikov pa tovariš Grobar iz Zagorja. Sam Peter Obed je učil marsikakega in se tudi sam udejstvoval kot godbenik v delavski godbi več let. Še danes se spominja drugega kapelnika Lojzeta
z Kresnic in Jevnice
£**«*.•. - r\-	*
V Kresnicah bodo poživili prosvetno delo
Konec oktobra so izvedli v Kresnicah občni zbor v Svobodi. Pregledali so dosedanje delo in napravili delovni načrt za novo sezono. Nekaj dni pozneje so na prvi seji iizvolili upravni odbor. Za predsednika so izvolili prometnika Lojzeta Lajovica, požrtvovalnega kulturnega delavca. Sklenili so nadalje, da bodo zopet obnovili pevski zbor, ki je bil vedno zelo dober, saj so Kresnice poznane po dobrih pevcih. Svc«boda bo prav tako organizirala vse proslave in tudi pripravila programe. Pevski zbor bo pripravil spored za sodelovanje na občinskem festivalu v Litiji in festivalu v Jevnici, kjer bo nastopil sam in tudi z jevni-škimi pevci, kot je že večkrat nastopil doma in Še v drugih kra-
jih. tako tudi na festivalu v dvorani Union. V društvu bodo naštudirali tudi dve igri.
To in ono iz Jevnice
Pretekli petek so imeli v šoli roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število mater. Pomenili so se o skupnem delu pri vzgoja otrok doma in v šoli. Učiteljstvo je pokazalo staršem način, kako naj pomagajo otrokom doma pri učenju. Pogovorili so se tudi o šolski kuhinji. Letos prvič malicajo prav vsi otroci. Z malico so vsi zadovoljni. Otroci prinesejo mesečno 130 din. matere pa brezplačno pečejo kruh doma.
Da bi matere spoznale delo v šoli, so se domenili, da bodo matere konec novembra adi v začetku decembra enkrat prisostvovale pouku. V šoli so matere pregle-
<v ' ’ JMi 
Pomembni kulturni dogodek za Zagorjane
if t
Drakslerja in Stanka Kolenca Četrti kapelnik je bil Alojz Zupan in še danes aktivni Tone Hudarin. Tov. Peter Obed je dober prijatelj sedanjemu kapelniku Hudarinu in se spominja številnih tovarišev iz godbe, ki n .Eo več živi. prav tako pa tudi tistih, ki se še danes aktivno udejstvujejo. — Peter je še danes čvrst kot skala, kakor pove že njegovo ime, in tudi njegov značaj je kremenit. Kot prijatelja, posebno pa kot soustanovitelja se ga spomni tudi naš list, katerega sodelavci mu žele še mncgo zdravih in zadovoljnih let.	T. S.
V nedeljo zvečer bo v dvorani TVD »Partizan« v Zagorju gostovalo celjsko ljudsko gledališče. Gostovanje organizira zagorska »Svoboda«, ki je začela navezovati stike z nekaterimi profesionalnimi in amaterskimi gledališči Slovenije.
IZLAKE
•	Na seji, ki je bila na pobudo SZDL in zadružnic, so se Izlačani pogovorili o zimskem izobraževalnem delu. Sklenili so, da bodo pripravili v okviru sekcije žena-zadružnic gospodinjski tečaj.
•	KZ Izlake je pred kratkim kupila motorno kosilnico, v kratkem pa se bo tej pridružila š<> ena. Kupiti nameravajo tudi traktor Ferguson.
•	Da bodo vedeli kmetovalci pravilno ravnati s stroji, ki jih že ima zadruga, bo KZ pripravila •strokovni tečaj, ki ga bo vodij mladi kmetijski tehnik Janez Razpotnik.
9 23. novembra bodo tudi izla-ški zadružniki izvolili zadružni svet. Na kandidatni listi je tudi več zadružnic in mladih zadružnikov.	M. G.
1886-1958:
Litijski gasilci slave 70-letnico
Ciani prostovoljnega gasilskega društva v Litiji slave letos 70-letnico delovanja,odkar čuvajo ljudsko imetje. Za ta praznik, ki je bil v soboto in nedeljo. 8. in 9. novembra, so člani društva pripravili bogat in pisan program.
Društvo vooi predsednik tov. Karel Novak, tajnik pa je tov. Rado Kolšek. V društvu delujejo 4-članske desetine, razen tega pa imajo še žensko in pionirsko deset.no. Sleanja ima namen privaditi naraščaj za bodoče naloge društva.
Litijski gasilci so kar dobro opremljeni. Ze svoj čas so dobili kot eno izmed prvih podeželskih društev gasilski avto. Zdaj imajo zelo lep m moderen gasilski avto znamke TAM. — Lasten gasilski dom imajo sredi Valvasorjevega trga.
Tl gasilci so bili med prvimi na deželi, ki so se modernizirali že pred desetletji, ko so dobili, parno brizgalno. Danes Je ta naprava v primeri z novodobnimi aparati le častitljiv muzejski predmet.
Aktivnim članom poveljuje tov. Rudi Zupan, njegov namestnik pa Je tov. Ivo Gombač. Predsednik nadzornega odbora je tov. Franci Dobravec, ki Je bil prej štiri leta društveni predsednik.
V razgovoru s posameznimi člani Jubilejnega društva sme dobili zanimive podatke. Predsednik tov Novak je ponosen na to. da so skoraj vsi Litijani podporni člani društva. Aktivni gasilci pa so se zlasti izkazali ob zadnjem požaru na Spodnjem Logu pri Litiji. kjer so s svojo neverjetno hitro in požrtvovalno intervencijo pripomogli, da se požar na Si-
mončičevem kozolcu ni razširil na celo vas, s čimer so rešili dosti ljudskega premoženja.
Tov. Dobravec pa je podčrtal velike zasluge društva v preteklosti, saj je bilo le-to temelj za razvoj gasilstva v litijski občini, v kateri deluje danes 18 gasilskih enot. Med ustanovitelji litijskega gasilstva je bil znanj slovenski narodna buditelj in pisatelj Luka Svetec. Prvi načelnik pa je bil Lovro Tura, oče Svetčeve žene Terezije, znane narodne delavke. V vrstah gasilcev so bili zmeraj odločni narodnjaki, in to celo v časih, ko Je imela Litija zaradi tujih uradnikov na litijskem okrajnem glavarstvu, v topilnici in predilnici nemški značaj. Botra gasilske zastave je bila tov. Marija Borišek. mati letalskega heroja iri partizana Milana Boriška.
Litijski gasilci pa so bili delavni tudi na kulturnem področju. Ze pred prvo svetovno vojno so imeli svojo gasilsko godbo, ki Jo Je vodil popularni skladatelj Peter Jereb, takratni tajnik litijske občine in tajnik PGD.
V našem tedniku smo ob neki priliki že poudarili zasluge litijskih gasilcev, ki so leta 1903 priskočili kot prvi na pomoč sosednim Vačam. Tedaj so prejeli litijski gasilci priznanje okrajnega glavarstva.
Tajnika tov. Kolška smo dobili sredi živahnih priprav za ta lep praznik litijskih gasilcev. Društvo napreduje in se razvija, ker ima mnogo zavednih in požrtvovalnih članov. Uživa vso podporo ljudske oblasti in občanov ter pogumno stopa v osmo desetletje. J. Z.
Gostje se bodo predstavili s komedijo »Babilonski stolp«, delom, ki so ga z uspehom uprizorili doma in drugod. Celjski gledališčniki bodo tokrat prvič v Zagorju, oziroma v središču mesta, medtem ko so postali že stalni prijatelje sosednje kisov-ške »Svobode«. »Svoboda« Zagorje pričakuje, da bodo domačini, zlasti ljubitelji odrskih del, napolnili avditorij in s tem neposredno navezali stike s celjskimi gosti.	(v)
FOTO-AMATERSKI
TEČAJ V VIDMU-KRSKEM
V okviru meseca tehnike je fotoklub Videm-Krško pričel z osnovnim fotoamaterskim tečajem, na katerem bodo sodelovali predvsem dijaki tehniške srednje šole. Tečaj bo dvakrat tedensko, zaključil pa se bo pred polletnimi počitnicami.
Ker je Fotokemika Zagreb razpisala nagradni natečaj za najboljša amaterska dela, izdelana izključno z njenim materialom, so se člani kluba odločili, da bodo sodelovali. Tudi na foto tečaju bodo uporabljali samo domač fotomaterial, tako da bodo tečajniki spoznali kakovost naših filmov in papirja.
Člani kluba se že sedaj pripravljajo na foto razstavo, kt je bodo priredili v mesecu avgustu v počastitev četrtega občinskega praznika. V zvezi s to razstavo je upravni odbor kluba zaprosil podjetje Fotokemika v Zagrebu, da prevzame pokroviteljstvo nad to razstavo. V nasprotju z letošnjo razstavo bodo prihodnje leto razstavljali tudi na formatu 30 x 40.	-š
dale tudi šolske zvezke. Ze pozno v temi so se vračale domov v zavesti, da bodo skupno z učiteljstvom gotovo koristno sodelovale v korist svojih otrok.
. Mladina v Jevnici bo igrala
Preteklo soboto zvečer se je zbrala jevniška mladina. Na sestanek je povabila tudi domačo učiteljico, ki so jo zbrani z veselim ploskanjem sprejeli v svojo sredo in jo prosili, da bi režirala igro, kar je prav rada obljubila. Na sestanku so nadalje sklenili, da se bodo mnogi vključili v pevski zbor. Poleti so se mladinci radi zbirali na šolskem dvorišču, kjer so igrali namizni tenis. Na sestanku so sklenili, da bodo napravili svojo teniško mizo, saj je med mladinci več mizarskih učencev. Nato bodo tekmovali s sosednimi društvi, kjer goje to igro. — V naslednjem so rešiti še razna tekoča vprašanja,
Zagorjani so gostovali v Jevnici
Se so prijetne jesenske nedelje. Te izkorišča jevniška mladina. Tako se je dogovorila z gojenci Industrijske rudarske šole iz Zagorja, da so v nedeljo odigrali dve tekmi. V predtekmi so se pomerili domači in zagorski pionirji. Razšli so se z rezultatom 1:1 kljub dvakratnemu podaljšku. Domači. precej manjši jerniški pio-
nirji v različnih dresih so od zadnjih tekem pokazali leip napredek in precej streljali na gol. Z njim prav pridno vadi vratar jevniške Enotnosti tov. Rado Curk.
V glavni tekmi so domači izgubili s 4:2. Gostom se pozna, da redno vadijo, medtem ko so domači v raznih službah ln ne morejo priti mnogokrat vsi skupaj. Pozdraviti pa moramo, da more v tako majhni vasici obstajati nogometni klub, ki zbira okoli sebe mladino.
Na igrišču se Je zbralo precej gledalcev, ki so pozdravljali vsak uspel poskus.	M. V
Zasavski zborovodje na višjem zborovodskem tečaju v Ljubljani
Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije je priredila višji zborovodski tečaj, na katerega je povabila zborovodje, ki že več let uspešno poučujejo pevske zbore in so že prekoračili povprečno stopnjo zborovodske ustvarjalnosti.
Na tem tečaju v Ljubljani bodo predavali naši najboljši glasbeni pedagogi in zborovodje kot na primer Radovan Gobec. Slavko Mihelčič, Rado Simoniti, Milko Skoberne, Peter Lipar. Andrej Štrukelj m drugi.
Iz našega dela Zasavja so na tečaju Stane Ponikvar in Jože Skrinar iz Trbovelj ter Miha Va-hen iz Jevnice.	M. V.
Drobiž iz Rodeč
Delo plenuma SZDL Radeče. —
Prejšnji ponedeljek je v dvorani hotela Jadrana zasedal plenum občinskega odbora SZDL. Udeležilo se ga je okrog 70 zastopnikov vseh vaških odborov SZDL ter predstavnikov kmetijskih zadrug in zastopnikov ostalih množičnih organizacij. Plenumu sta nadalje prisostvovala tov. Janez Nedog, sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana in tov. Mirna Zupančičeva, poslanka radeške komune.
Plenum je predvsem razpravljal o bližnjih volitvah v zadružne svete, ki bodo za celi okraj 23. novembra. Nadalje so na plenumu obravnavali občne zbore vaških odborov organizacije in volitve v nova vodstva teh odborovo.
Po sklepu plenuma bodo vaški odbori SZDL opravili občnd zbor do i6. t. m., same volitve pa bodo 7. decembra. Za poživitev volitev v nova vodstva vaški-h odborov SZDL Radeče je občinski odbor organizacije razpisal tri nagrade za najboljšo izvedbo teh volitev.
Tudi mladina bo volila. — Občinski komite LMS Radeče si je zadal za nalogo, da bo do konca decembra izvršil volitve in konference po vseh mladinskih aktivih v občini. Prvi rezultati se že kažejo. V soboto, 8. novembra. Je bila konferenca v aktivu LMS Radeče in aktivu v Zidanem mostu.
Konferenca obeh aktivov Je bila dobro pripravljena — da pa bi bil uspeh še večji, so pripomogli mladinci v diskusiji, v kateri so natanko nakazali delo aktivov v bodoče. Kot vedno doslej, je tudi sedaj želja vseh mladincev v občini, da si kiip — prehodno nagrado — ob počastitvi prihodnjega dneva mladosti osvoje tudi tretjič.	st.
Ta teden sem večidel operiral v Trbovljah in morem reči. da sem nabral toliko vtisov kot ihalokdaj prej. Naj začnem kar od kraja. Ni še tako dolgo tega, ko sem strašansko radoveden pristopil k množici ljudi pred novim bančnim poslopjem. Le kaj neki tako radovedno gledajo? sem se vpraševal, ko sem tudi jaz pasel oči na bančnem poslopju, pa ničesar opazil. Dregnil sem soseda med rebra, ta pa me je na moč jezno pogledal in samo z obrazom pokazal gori na vrh bančnega poslopja. Naglo sem zapičil svoje oči tja gor in glej — v lahnem vetriču se je na balkonu zelo fleViio pozibavala kolekcija spodnjega ženskega perila! Potem se je moj sosed menda že nagledal in povzel:
— Ali ni to lep prizor? Novo. prelepo bančno poslopje, super moderno, in kolekcija hlačk! Več kot pe.jsaž ali tihožitje. Potem se je nenadoma obrnil in debelo pljunil. Zmajal sem z glavo in tisti hip mi je šinilo na misel, da bom predlagal gradbenemu podjetju, naj. kolikor mu je ostalo še kaj investicijskih sredstev, zasadi za bančnim poslopjem kole. da ne bodo Trboveljčani postajali in pasli radovednost pred •to hišo.
Potem sem naglo zajahal svojega konjička in — hajd proti Zgornjim Trbovljam! Na Rudarski cesti, ob nebotičniku, pa me je nenadoma vrglo v zrak, nato sem dva metra plaval crawl in le srečno pristal na materi zemlji, pardon. na kockani cesti. Pri priči sem vzel v roko zapisnico in brž napisal peticijo, ki se glasi: »Najponižneje prosim, jaz Pepče. v imenu mnogih Trboveljčanov, naj tisti, ki mislijo začeti letos graditi novo smučarsko skakalnico nekje v Trbovljah, to zamisel opustijo. Kajti tisti odsek na Rudarski cesti ob nebotičniku bo treba le nekoliko bolj nagniti in trboveljski skakalci, prostovoljni in neprostovoljni, bodo imela idealno skakalnico.«
Po tem neprostovoljnem skoku sem zavil v trafiko kupit kresilne kamenčke za vžigalnik. Nekoliko se mi je tresla roka. ko sem moral plačati za deset kamenčkov 90 din. in kar nekaj mi je reklo, da morajo biti drugje bolj poceni. Nisem se varal! V trgovskem podjetju »Izbira« pri Pašu sem za prav toliko kosov plačal samo 40 din, le s to razliko, da so bili tu gor kupljeni še nekoliko večji, kamenčki namreč Sicer pa: kšeft je kšeft, kdor se ne znajde, ta pa »gor plača«'
Ker sem postal lačen, sem stopil še v pekarijo v Zgornjih Trbovljah in mimogrede opozoril prodajalce, naj nikar ne delijo kruha po obrazih. Se preden sem vstopil skozi vrata pekarije, me je namreč neko dekletce opozorilo: »Stric, pazite, če boste kupili kruh, da vam ne bodo dali starega ali slabše zapečenega, kot so ga dali meni!« No, mene res niso naflancali, seveda pa se nisem mogel vzdržati, da ne bi notri povedal, da je denar denar in da naj tudi otrokom prodajajo lepši kruh. če ne. bo joj. — Se pri Majolki sem se oglasil in naročil dva deckstarega. Mar bi mimo šel! Zračunal sem, da stane liter starega nič manj kot 360 din! To je pa za«res nekoliko preveč, čeprav je starina, saj bodo potemtakem tudi novega kmalu začeli prodajati po taki ceni.
Zdravo!	—	„
Vaš Pepče
Z občnega zbora DPM v Brežicah
Vse za mladino
Dne 4. novembra je bila ob 17. uri mala dvorana prosvetnega doma v Brežicah popolnoma zasedena, jaz pa sem bil med tistimi, ki niso dobili več sedeža in sem moral ves čas stati. Res nekaj neverjetnega, da je na občnem zboru toliko ljudi, samo — sem pomislil — to je občni zbor Društva pri-
Miodino no Mlinšoh je bilo delovno
Po pravici lahko zapišem, da je bila mladina v prijazni vasici Mlimše nad Zagorjem v preteklem obdobju zelo delav-
To in ono iz Hrastnika
Po dolgem času je tudi v Hrastniku začela delovati Ljudska univerza. Da se izboljša delo v izobraževanju, je občinski odbor SZDL Hrastnik formiral v ta namen posebno komisijo, pripravil pa tudi finančna sredstva za redno poslovanje Ljudske univerze. — Komisija je že pripravila obširen delovni program te izobraževalne ustanove. Predavanja Ljudske univerze bodo štirinajstdnevno, in sicer ob 4. uri popoldne na rudniku, ob 6. uri zvečer pa v steklarni in kemični tovarni. Kot prvo predavanje je bilo na »sporedu v torek, 11. t. m., in sicer tema -Naši ljudje v svetu-.
Občni zbor. — V sindikalni podružnici steklarne so v teku vse priprave za redni letni občni zbor. Določen je za 23. novembra. Do sedaj se pa niso še zedinili glede formiranja pododborov v obratih tovarne. Mnenje večine članov pa je, da bi bilo koristno, če bi imeli tak pododbor v'notranjem obratu in v hladilnici, medtem ko bi uslužbenci, profesionisti in skladišče imeli svoj pododbor. Ustanovitev takih pododborov bi koristila celotnemu delu sindikalne podružnice, ker bi z njimi zajeli mnogo večje število članov za sodelovanje na raznih sestankih. — Predlog je vreden upoštevanja.	R. V.
na. Čeprav sicer ne gre tu za ne vem kakšne širše manifestacije — mislim na zunanje — je bilo delo mladine le zadovoljivo. Nesporno je, da je mladina v tej vasi hrbten k a vseh organizacij in društev v kraju. Povsod namreč, kjer prirejajo, mislijo im pridejo do zaključka: saj je tu mladina, mi smo že delali, naj še mladina pokaže, kaj zna. Vemdar pa je tako mnenje zmotno. Mladina je pripravljena delati povsod, ne pa še zato, da pokaže, kaj zna.
Mladina z Mlinš je v zadnjem obdobju prirejala igre v prosvetnem društvu, bila je v gospodinjskem in Izobraževalnem tečaju, sodelovala pri izvedbi raznih proslav, bila agilna v gasilskem društvu itd. Treba je le, da ostanejo delavni tudi vnaprej, da se udejstvujejo povsod, kjer gre za kulturni in gospodarski napredek naše vasi im same mladine.
jateljev mladine in v občini Brežice ima organizacija 600 članov.
Napeto sem sledil poteku občnega zbora, ki me je zanimal. Tovarišica predsednica jc podala kratko, a lepo in pregledno poročilo o društvu od lanskega občnega zbora do letošnjega. Presenečen sem bil. Toliko delajo? Pa nisem tega opazil! In pomislil sem: koliko ljudi v Brežicah najbrž sploh ne ve, da ta organizacija obstaja! DPM je pripravilo na različnih krajih novoletno jelko; dedek Mraz je bil res skromen, čemur pa niso krivi sami člani, ampak brežiške razmere, namreč vprašanje denarja. Pripravili so pustno maškarado otrok, pogostili okoliške otroke ob dnevu mladosti, pripravili taborjenje v Rimskih toplicah in končno po štirih letih priborili našim otrokom igrišče. Nisem naštel vsega, samo najvažnejše sem omenil.
O otroškem igrišču je bilo na občnem zboru še potem veliko govorjenja. Ze sama predsednica društva je poudarila, s kako muko jim je uspelo ob
Tednu otroka odpreti igrišče. Štiri leta so diskutirali o tem prostoru. Ko pa so ga izbrali — ni bilo sredstev za orodje, ograjo, planiranje itd. Prosili so za pomoč različna podjetja, a je skoraj neverjetno, kaka maio razumevanja je za take stvari prav pri tistih, ki bi lahko pomagali. Društvo je pomagalo z udarniškim delom gimnazijske mladine in prostovoljnim delom nekaterih, nekaj je imelo društvo svojih sredstev, nekaj pa jih je še dolžno. Želja vseh Brežičanov je, da bi se odprlo več takih igrišč, saj eno samo še zdaleč ne more zadovoljiti take množice otrok. — Ker je zopet vprašanje sredstev, so se dogovorili, da bodo ob pobiranju članov sprejemali tudi jrosto-voljne prispevke za nova igrišča, občinski ljudski odbor pa naj zagotovi primerne prostore. Veliko bo treba spet udarniškega dela.
Po občnem zboru so prikazali udeležencem nekaj kratkih poučnih filmov. Odšel sem domov s trdnim sklepom, da se tudi jaz pridružim njihovemu prizadevanju za srečo naše mladine.	K.
Zagorsko kronika
Reporter na ultci
Kam nocoj ?
Nad oktobrskimi in prvonovembrskimi registri sta zmagala dež in mraz. Dežnik in dolgCos imata v tej predzimski uverturi glavno besedo. — Kot močan odmev 88 ust blešči iz repertoarske beležnice glavna značilnost — Dolgčas — Splošna ugotovitev: Trbovlje brez družbenega življenja — Idila za pečjo se je preživela — Kaj dela mladinska organizacija? — Zakaj Partizan molči? Dvoje različnih izjav — Mladina je mlada, zato ji ni do spanja — Tudi stari niso mrtvi.
tdils • hvaležnem zimskem posedanju doma, za toplim zapečkom se jo preživela. Mlado in staro hoče ven, si išče zabave in spoznanj. Prav to pa je v jesenskih in zimskih dolgih večerih včasih kar kritično hudo.
Kam postane VELIKI KAM?
Zlasti v podeželskem, odmaknjenem kraju, pa tudi ‘v kraju, ki šteje preko 16.000 prebivalcev.
V Trbovljah je dolgčas, odgovarja povprečen meščan, ko ga srečaš na ulici.
Zakaj?
Trbovlje so mesto mladih, Trbovlje imajo dosti društev, mnogo organizacij. Mladina v njih ne stoji ob strani. Ne moremo pa trditi, da to delo zadovolji vse njene potrebe. Ce smo nakoč že ugotovili, da so nekatera društva in organizacije preveč zaprte vase, v stroge okvire svojega delovanja, lahko to po naši zadnji anketi le še potrdimo.
Kaj ugotavlja večina mladih anketirancev?
Zakaj mladinske organizacije ne poskrbe za izobraževalno dejavnost?
Najbolj soglasna pa je večina T vprašanju, ki ga mimo vsega najpogosteje načenja: PLES.
Ne gre za gostilniški ples, niti fft razdrobljena plesišča posa-
meznih aktivov, čeprav je že tudi tu precejšnja rešitev. Mladina želi splošen mladinski ples v okviru celotnega mesta. Lani je to nalogo vsaj delno izpolnjeval »Partizanov« ples vsako soboto in nedeljo, čeprav ima mladina k njemu nekatere pripombe. Ta ples pa se je lani začel že oktobra, letos smo že v novembru, pa z njim še vedno ni nič.
Zakaj? Ta zakaj je prisilil mlade, da so začeli ugotavljati vziroke. Baje denar. Preveliki stroški.
Toda precej Imajo odgovor na ta dva argumenta. »Mai'sikaj bi se dalo prihraniti, bolje izpeljati. Zakaj je potreben pri vstopu na plesišče ter pravcati štab Partizanovih članov. Ali
morajo biti za delo pri pobiranju vstopnine, pri pregledovanju kart In vodenju garderobe zares plačani? Tudi pri godbi bi lahko kaj prihranili. Treba se je pogovoriti in znajti.«
Gimnazija je edina, ki ima že nekaj tednov vsako soboto svoj ples. Kako je z njim? »Ni zaprt vase. Nanj imajo vstop tudi ne-gimnazijci, vendar ne doseže pravega uspeha. Za takšno celoto pa ima tudi premajhen prostor. Zato se tudi gimnazijska mladina precej zavzema za splošen mladinski ples. Prav na njem bi se lahko navezali tesnejši stiki med vso mladino.«
Mladina pravi: »Ce bomo samo besedičili ali iskali prostore, ki jih je sicer v Trbovljah dovolj, potem bo prej minila dolgočasna zima, kakor pa se bo začel naš ples.
V Hrastniku so s prostori, pa morda tudi s čim drugim, na slabšem kakor v Trbovljah. Toda v Hrastni' u imajo že nekaj časa svoj mladinski ples. Vsako nedeljo. Nekaj desetin Trboveljčanov se znajde na njenp. Tam, tako pravijo, vlada med mladino res pravo vzdušje. »Nič nam ni
žal poti v Hrastnik. Tega v Trbovljah manjka.«
28 bodočih rudarjev, gojencev drugega letnika rudarske industrijske šole se navdušuje nad našim vprašanjem. V prostem času igramo šah, nogomet, odbojko, beremo, radi pa bi tudi plesali. To zapišiteI Ples! Ce ga nameravajo pripraviti za tretji letnik, potem naj nikar ne pozabijo tudi na nas. Brez izjem!
Tako mladina.
TUDI STAREJŠI
so v zagati, ko jih ustavimo z vprašanjem — kam nocoj? Saj več že ne moremo pričakovati od njih kot besede o kinu, o redkem gledališču, o obisku stalnih gostilniških kotičkov, pa sestankov. Teh mnogim zlepa ne zmanjka. No, tu je še Ljudska univerza s svojim načrtom o izobraževalni dejavnosti. Toda mnogi jo morajo šele spoznati, zdaj le še nevedno majejo z glavo.
Sicer v Trbovljah ni kavarne, ni prostora, ki si ga mladina in stari že dolgo žele — čitalnice, kjer bi se lahko po napornem delu mirno usedli, ali in se učili.
PLES V DVEH IZJAVAH
Pridenimo k plesnemu problemu še mnenje PREDSEDNIKA ObK LMS Trbovlje, tov. F. Bana: »Na občinskem komiteju LMS smo že večkrat razpravljali o premajhnih možnostih za razgibano družabno življenje mladine, konkretno o plesu. Poleti smo bili v dogovoru s SD Rudarjem zaradi plesa na ploščadi njegovega košarkarskega igrišča, vendar do rešitve nismo prišli. Pravzaprav je v vsem času največji problem prostorov in denarja, ki ga tl zahtevajo. Lani smo hoteli pripraviti ples v Partizanu, ki pa je hotel za uporabo dvorane (brez godbe)
kar 26.000 din. Ker ml tej zahtevi nismo mogli ugoditi,, je ples pripravil sam. Hkrati lahko ugotovimo, da je nekaj dvoran v mestu povsem mrtvih. Ni na mestu za takšno stanje dolžiti samo ObK LMS.
PREDSEDNIK TVD PARTIZANA TRBOVLJE, tov. Tone Korimšek: doslej o plesu še nismo govorili (7. novembra). Vendar bomo skušali stvar še te dni »praviti z mrtve točke. Glavno je pomanjkanje plesnega učitelja in finančnih sredstev. Lani je bilo na vsakem plesu povprečno 120 ljudi.
ZA EPILOG —
NE ODLAŠATI
S tem bi našo anketo lahko formalno zaključili. Vendar ne gre zgolj za formalnost. Ob njenih ugotovitvah se je vredno zamisliti. Kakor morda mnenja 88 ljudi ne morejo nuditi povsem jasne slike o položaju v tako velikem kraju, kot so Trbovlje, so brez dvoma lahko vsaj veren odmev nekega nezadovoljivega stanja. V anketi so sodelovali mladi delavci in delavke kakor tudi šolska mladina in stari Trboveljčani različnih poklicev.
Gre za to, da rešitev stvari, ki niso noben velik problem, ne prepustimo času, niti ne zgolj enemu samemu. Za to je potrebna skrb vseh društev in organizacij. Saj nikomur ni vseeno, kje in kako se bo zabavala mladina. Naj ne imajo glavne besede denar in prostori, ampak predvsem dobra volja.
Mladinska organizacija že dolgo čaka tudi na svoje lastne večje prostore. Morda bi se ob sedanji sprostitvi s prostori našla ugodna in trajnejša rešitev? V njih bi se lahko koristno razvile tudi druge dejavnosti.
Vsekakor pa velja tako ali tako hitro ukrepati. Dolgočasni dnevi teko	-J»k
Kotredežanl so gostovali v Sent-gotardu. — Člani marljive igralske skupine prosvetnega društva iz Kotredeža so v nedeljo gostovali v Sentgotardu z dramo Vinka Bitenca »Ugasle luči«, ki ,1o ie zrežiral Franc Božič, in so z njo že z uspehom nastopili na VI zagorskem festivalu. V Sentgotardu le bila tokrat dvorana nabito polna. obiskovalci prireditve pa zadovoljni. Da, izrazili so celo željo, naj jih skupine iz središča občine še večkrat obiščejo. Torej, Zagorjani, poskušajte zadovoljiti Sentgotarčane!
V Konjščici in Timi novi eno-razrednl šoli — V zagorski občini bomo kmalu dobili spet dve novi eporazrednl šoti, ln to v Tirni ln Konjščici. Po prvotnem predlogu se Je enorazredna šola za Tirno nameravala graditi izven naselja Brezovica. Ta lokacija pa je bila Izven naselja ln ni Imela možnosti zadostne oskrbe s bitno vodo. Zato so sklenili, da se nova enorazrednica gradi v neposredni bližini Tirne. Z zemeljskimi deli v Tirni bodo le v kratkem začeli '
Izmenjali bodo vodovodne cevi na odseku Godbeni dom — Lošltl rov. V kratkem bodo začeli z deli pri Izmenjavi vodovodnih cevi zagorskega vodovoda na odseku
Godbeni dom ____ Loški rov. Na
tem odseku so položene cevi. ki nimajo pravilnih dimenzil ln tako ustvarjalo ozko grlo. Zaradi tega večkrat manjka v Zagorju vode — zlasti še v višjih legah Ko bodo cevi Izmenjane (vsa zemelj. . ska dela bo Izvršila zagorska mladinska delovna brigada (Franca Fakina za komunalna dela) bo v Zagorju dovolj vode Prav 1e takol
Zagorske prireditve zadnjih dni, Za konec naše zagorske kronike na še prireditve v Zagorju v soboto ln nedeljo. V soboto so v Zagorju gostovali »Beneški fant. 1e« ln Izvedli program dvakraj, prvič v Kisovcu, drugič pa v Zagorju. Od sobote do ponedellka pa 1e kino Triglav predvajal ame-
1’OJASNILO
V članku »Za brežiški turizem« se nam je zgodila neljuba napaka. Arhitekt Karl Filipčič je izdelal v okviru Projektivnega biroja v Trbovljah le načrte za ureditev kopališča na Krk' ln ne tudi »plato« ob avto cesti keir ima zanj šele idejni osnutek.
Uredništvo
riški film »Yanke tla Arthurja«
na dvoru kra-
ZAGORJE
V Zagorju je izšla prva številka 2. letnika glasila pionirskih odredov zagorske občine »Leva. leva«. Na njenih straneh se mimo starih prvič oglašajo tudi novi sodelavci. Uvodnik Je napisal sekretar občinskega komiteja ZKS. tov. Rudi Bregar.	R- P-
Jože Kladnik - 70-letnik
Pravzaprav je težko razumeti. Jože Kladnik, ki ga še vsi poznamo kot mladostnega možaka, je te dni praznoval svoj 70. rojstni dan. Navzlic visoki starosti tovariš Kladnik še vedno najde čas za aktivno delo na vajenski šoli, za delo na kulturnoprosvetnem področju, povsod rad pomaga, nobeno delo mu ni odveč. V dolgih letih svojega udejstvovanja v Sevnici se jc vsem priljubil. Pred
vojno je bil šolski upravitelj, med vojno ga je okupator Iz* gnal v nemško taborišče, po vojni pa je postal upravitelj vajenske šole, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v eno najboljših v Posavju.
Tovarišu Kladniku želijo I® mnogo let plodnega življenja vsi kolegi, sevnlškt občinski ljudski odbor In vsi Sevničank
Štev. 46 — 14. novembra 1958
»ZA SAVSKI TEDNIK
I
Veta stran
Med vrstami po svetu - Med vrstami po svetu
•	Vodja sovjetske ekspedicije Tolstikov, ki Je pred nedavnim letel s sovjetskim letalom od sovjetske postaje »MlmiJ« do ameriške baze »Mac-Murdo«, je ugotovil, da se razprostira na arktičnem kontinentu ogromna snežna planota med sovjetsko polarno bazo »Sovjetskaja« in Južnim polom, kjer so se utaborili Američani. Noben hrib ne prekinja te brezkončne bele ravnine. Agencija TASS poroča, da je doživel Tolstikov v ameriški postaji zelo prisrčen sprejem. Ameri-kanci so ga seznanili s svojim znanstvenim delom, hkrati pa so mu tudi omogočili ogled oporišča »Scott«, kjer stoji še vedno koča velikega britanskega raziskovalca.
•	Po poročilu angleškega državnega sveta za umetnost so stroški za umetnost v Angliji v stalnem porastu. Lani je dal svet za potrebe umetnosti 813.000 funtov. Za letos predvidevajo skupaj 918.000 funtov. Ce bi angleško umetnost hoteli zavarovati pred finančnim polomom, pa bi bilo treba Imeti tri milijone funtov.
•	V New Jersyu pravkar proučujejo edinstven projekt bolnišnice. Njeni glavni prostori bodo pod zemljo. Ta novi objekt naj bi omogočil boljšo uporabo bolniškega osebja. Medicinski center, projektiran kot bolnišnica »bodočnosti v vojni in miru« s 858 posteljami. bo nudila najmodernejšo bolniško nego. Pri projektiranju te bolnišnice so mislili tudi na morebitne katastrofe. Posebna zaklonišča bodo zavarovala bolnike in strežno osebje v primeru vojne ali druge nesreče.
•	Zavod za proučevanje tržišča in Javnega mnenja »Divo« v Frankfurtu, je razpisal anketo med 1000 ženskami iz raznih družbenih, slojev in poklicev ter ugotovil, da v Zahodni Nemčiji vsaka tretja uporablja rdečilo za ustnice. V dobi od 18. do 40. leta uporablja rdečilo vsaka druga ženska (46 odstotkov), medtem ko v letih pozneje ta odstotek pada.
•	Kalifornijski zdravnik P. Lee je nedavno opravil zanimiv poskus. Iz telesa nekega svojega pacienta, ki je pravkar umrl, je vzel ustrezni hormon in ga vbrizgal neki 11-letni deklici, ki je bila visoka komaj KO cm. V naslednjih šestih mesecih je ta deklica zrasla za sedem centimetrov. Dr. Lee je nadaljeval z eksperimenti, ki so pokazali, da ni neutemeljeno upanje.
da bodo lahko nizki ljudje v bližnji bodočnosti z zdravniško pomočjo premagali tudi to svojo pomanj-Ijivost.
•	Člani mednarodne znanstvene komisije (sovjetski, češkoslovaški, francoski, angleški in nemški učenjaki) so proučevali pomembno arheološko najdbo. To je okameneli odtis možgan pračloveka, ki se je ohranil v apnenici blizu mesta Genovca v vzhodni Slovaški. Komisija je ugotovila, da ima najdba svetoven pomen. Gre za Človeka, ki je bil neposredni prednik neandertalca in je živel pred približno 120 tisoč leti.
•	Svet išče vedno nove senzacije in reklamo! Iz Amerike prihajajo poročila, da so dala nekatera podjetja za proizvodnjo televizorjev v prodajo nove televizijske aparate. Ti aparati imajo vgrajeno napravo, ki po volji gledalca daje različne vonje — vonj kave, klobase, Čokolade, tobaka, vijolice itd.
PRAKTIČNI TEDNIK
ZIMSKA NADLOGA — Mnogi s strahom pričakujejo zimo. Ne toliko zaradi stroškov, ki jih ta prinaša z nakupom kurjave, toplih oblačil in izdatnejše hrane, ampak zaradi ozeblin na rokah ali nogah, ki se z nastopom hladnega vremena spet pojavijo. Ozebline niso neprijetne samo za oko, ampak so tudi boleče in povzročajo dostikrat močne otekline. Nočemo plašiti tistih, ki Jih muči ta nadloga — vendar moramo poudariti, da ne pre pri ozeblinah le za neprijetne in boleče motnje, temveč za pravo bolezen, ki je včasih lahko tudi precej resna. Ozebline se pojavljajo samo z mrazom — pravijo, da v mesecih, ki se končujejo s črko_»r«. z nastopom mraza se zaustavi krvni obtok ob koži. Koža tako ni več dovolj hranjena, postaja anemična, zaradi česar nastanejo ozebline in otekline. Zdravniki priporočajo danes zdravljenje z raznimi vitamini in drugimi zdravili, ki so v prodaji in so dali že tudi kar dobre rezultate. Vsako zdravilo seveda ne pomaga vsakemu. Za vse, ki trpijo zaradi te »nadloge« naj veljajo tile nasveti: Predvsem uživajte čim več hrane, ki vsebuje vitamin D, kot n. pr. jetra, ribe, čokolado, jajca itd.; uživajte čim več hrane, ki vsebuje škrob in h kateri sodijo predvsem testenine in močnate Jedi. Zelo priporočljiva je jutranja telovadba,
ki poživi obtok krvi v rokah in nogah. Dvignite na primer roke in odpirajte in zapirajte pesti. To ponovite vsaj dvajsetkrat. Potem lezite na hrbet, dvignite ravno noge ter jih prav tako dvajsetkrat skrčite. Ne nosite volnenih oblačil kar na koži. Volna namreč kožo draži ter lahko samo pospešuje nastajanje ozeblin. Ce si pozimi umivate oziroma močite roke, potem si jih takoj dobro obrišite s suho brisačo. Ne nosite nikoli pretesnih čevljev, ker ovirajo krvni obtok in tudi povzročajo ozebline. Ne hodite blizu peči in ognja, če ste se komaj vrnili z mraza v toplo stanovanje ter imate še premražene roke in noge. Ce vam tudi vse to ne bo pomagalo, izpijte vsaj nekaj steklenic ribjega olja, ki je bogato z vitaminom D.
FILM — FILM
— Alan Land, eden najizkušenejših ameriških igralcev v avanturističnih filmih in westernih, igra v filmu »Puške za Timberland«, ki ga pravkar snemajo v Venezueli in v Mehiki.
— Marlon Brando bo nastopil v glavni vlogi v filmu »Ptičar iz Alcatraza«. Delo prikazuje žalostno usodo nekega zapornika, obsojenega na dosmrtno ječo v kaznilnici v Alcatrazu, ki se posveti vzgajanju ptic in postane eden od najiskusnejših ameriških ornitologov.
— Pred nekaj leti je prejel več »Oscarjev« film »Od tu do večnosti«, ki je ekranizacija znamenitega istoimenskega romana mladega ameriškega pripovednika Jamesa Jonesa. Pred letom je James Jones objavil svoj drugi veliki roman z naslovom »Some Came Running«, v katerem opisuje delikaten problem vrnitve vojakov v civilno življenje. Zdaj bodo tudi ta roman posneli za film. V glavnih vlogah nastopajo Frank Sinatra, Arthur Kenedy, Dean Martin in Shirley Mac Laine.
— Essenski list »Westtdeutsche Allgemeine Zel-tung« piše pod naslovom »Šestdeset filmskih minut pred katastrofo« z velikim priznanjem o mladi jugoslovanski kinematografiji. Med drugim pravi: »Jugoslavija je bila kot filmska država povsem nepoznana vse do 1955. leta. Cannes ni dodelil svoj Grand Prix za film »Krvava pot«. V Nemčiji se je za njo prvič zvedelo, ko so zadružni kinematografi in filmski klubi odkrili »Deklico in hrast«. Leto dni pozneje je nastalo iz koprodukcije z Avstrijci remek delo »Poslednji most«. Povsem je postalo očitno, da je led prebit. Vendar smo potem precej dolgo čakali neko pomembnejše delo iz beograjskih ali sarajevskih studijov. Čakati je bilo treba do leta 1958. V podjetju »Jadran film« v Zagrebu so začeli snemati film »H-8«. Na letošnjem petem festivalu jugoslovanskega filma v Puli je ta film odnesel prvo nagrado, jugoslovanski filmski kritiki pa so ga odlikovali *z zlatim peresom. Nekatere kadre tega filma bi bilo koristno nekoliko skrajšati, nekatere slike bi potrebovale več svetlobe. Vendar vse te napake niso dovolj, da vsaj malo zmanjšajo umetniško vrednost tega filma.«

Slovenska conska nogometna liga
Rudar : Triglav (Kranj) 4:0 (0:0)
Nekaj nam sicer pove že rezultat. Prvi polčas nič — drugi del na je bil po učinku precej boljši. Pravzaprav je rezultat prijetno presenečenje za vse ljubitelje nogometne igre. saj zaradi kazenskega nastopa na ljubljanskem terenu nismo pričakovali celotnega izkupička.. Precej pa lahko dodamo. da z igro revirčanov le še nismo povsem zadovoljni. Poglej! mo samo prvi polčas nedeljskega srečanja. Preee.1 slaba igra vseh moštev. Netočna podajanja in omahovanje pri streljanju na gol niso niti enemu niti drugemu nasprotniku prinesla zaželenega uspeha.
Po odmoru je moštvo Triglava zaigralo kot prerojeno, vendar je Rudarju uspelo zaščititi svojo mrežo Po nekaj minutah so tudi Trboveljčani uredili svoje vrste, in od tu naprej so gledalci prišli na svoj račun. Serijo golov je začel Jerše v 5«. minuti, nekaj minut zatem je Majcen povišal na #:0. Kranjčani so zbrali vse svoje sile. da bi zapustili Igrišče s čim ugodnejšim rezultatom in so kakšnih deset minut z veliko požrtvovalnostjo odvračali Rudarjeve napade, tu in tam pa celo nevarno ogrožali njegova vrata. V 70 minutah je Kastelic spet dosegel gol. takoj nato pa je Knavs
REŠITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 44. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradne vizitke za pionirje se glasi: NOVO MESTO.
Žreb je prisodil knjižno nagrado za rešitev uganke Anici MOLAN, učenki nižje gimnazije, pošta Artiče pri Brežicah, Trebež
št. - — '	'	" '
n. Nagrado ji bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim številnim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev ln pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Dragi plonirjil Slovenščina je lep Jezik, ki ga vsi ljubimo, je pa tudi nekaj posebnega V slovenščini imamo na primer dvojino, ki je drugi jeziki ne poznajo. Prav tako je v našem Jeziku zanimivo, da pišemo v njem nekai pridevnikov in tudi samostalnikov s samimi soglasniki, torej brez samoglasnikov, kakor na primer: trd. grd, mrk prt, srd strd, smrt, zvrst Itd. Tudi tega ne najdemo v drugih jezikih (izvzetnši pisanje nekaterih medmetov). Tako poznamo v našem jeziku neko veliko mesto, kjer živi na tisoče Slovencev, ki pa ni v naši državi, katero pišemo tudi s samimi soglasniki, torej spet brez kakega samoglasnika. Ce se doibro učite zemljepis, uganite, katero mesto je to? To mesto pišemo s 4 soglasniki.
Odgovor nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 23 novembra, opoldne. Za pravilen odgovor imamo pripravljeno 1 lepo knjižno dariio. katero bomo podelili rešitelju uganke po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsi lepo pozdravljenil
UREDNIŠTVO
KINEMATOGRAFI
postavil končni rezultat. Kranjčane je še večje katastrofe obvaroval odlični vratar.
Pred približno 500 gledalci je zadovoljivo ing. Skalar *
MLADINCI:
RUDAR : »LJUBLJANA« 2:1 0:0) RUDAR II • RUDAR (Hrastnik) 9:1
Svoboda (Kisovec) — Partizan (šoštar.j) 1:1
nedeljo gostovala v Šoštanju in tam odigrala prvenstveno nogometno tekmo z domačim Partizanom. Čeprav gostje nišo imeli terenske premoči, so imeli nekaj stoodstotnih priložnosti za dosego gola. ki pa jih niso znali izkoristiti. v prvem polčasu 1e bil uspešen samo Lebeničnlk (Svoboda). Štiri minute pred koncem tekme pa so domačini izenačili na 1:1. Svoboda ima tako spet novo točko. njen seštevek pa je 5 točk.
R. P.
Olymp (Celje) —
Rudar (Hrastnik) 3:1 (1:1)
Hrastniški Rudar 1e gostoval v Celju in izgubil tekmo s tamkajšnjim Olympom Celjani so diktirali surovo igro. Rudar ie bil v prvem polčasu daleč boljše moštvo. vendar po zaslugi glavnega sodnika Butkovca, ki je zaviral vse akcije njegovega napada, ni moglo izraziti te premoči v golih. V drugem polčasu so prevladovali Celjani in s surovo igro uspeli zmagati. Sodnik ni bil dorasel tej prvenstveni nogometni tekmi.
Prihodnjo nedeljo bo Rudar igral doma proti Proletarcu.
Bratstvo še vedno vodi
Na svojem Igrišču za Savo je Bratstvo premagalo velenjskega Rudarja s 3:2 V prvem delu igre so bili uspešnejši gostje m vodili z 2:1. Končno je Bratstvo uredilo svoje vrste ln si z zmago še vedno obdržalo prvenstvo v svoji skupini.
Tekmo ie dobro vodil Helslnger iz Celja V nedeljo igra Bratstvo uoma proti Partizanu iz Šoštanja.
Rudar tik pred ciljem
Tudi zadnja rtedelja je bila za Rudarja precej podobna ostalim. Dve točki iz Ljubljane in predvsem štiri točke naskoka pred ostalimi konkurenti dajejo Rudarju precej upanja za osvojitev prvega mesta. Po zaključku jesenskega nogometnega plesa sta ostali le še dve srečanji. V Mariboru z Branikom in s Krimom po vsej verjetnosti v Ljubljani, saj NZS najbrž še ne bo dovolila Rudarjevcem nastopa pred domačimi gledalci. Brez dvoma bo nedeljsko srečanje v Mariboru najtežja ovira jesenskega kola, tako za Rudarja kot tudi za Branik, ki pa ima prednost domačega igrišča. Na papirju je seveda favorit Branik, saj mu precejšnji del športne javnosti daje prednost, navzlic porazu, ki ga je moštvo utrpelo zadnjo nedeljo v Izoli, saj je znano, da je bila izguba tamkajšnjih dveh točk Ie plod nepremišljenega podcenjevanja nasprotnika. Rudarjeve! bodo morali v nedeljo zaigrati nekoliko drugače, bolj povezano, z večjo preglednostjo in učinkovitostjo v napadu. Treba bo napeti vse sile za čimbolj časten rezultat.
In nedeljski dogodki v Ljubljani?
Zagorska športna nedelja
KONGRES TELESNE KULTURE V BEOGRADU
Mernik našega bodočega dela
Jugoslovanski kongres telesne kulture, ki je bil pred dnevi v Beogradu, je dal močno pobudo za nadaljnjo rast in razvoj množične fizkulture. Kongresa se je udeležilo preko 2.000 delegatov iz vse Jugoslavije, med njimi naši najvidnejši predstavniki, kot na primer pod,predsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič in Rodoljub Colakovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije in še drugi.
Tovariš Tito ni mogel prisostvovati kongresu, poslal pa je temu pomembnemu zborovanju pismo, v katerem poudarja, da sodi za zelo pozitivno, da je kongres za telesno vzgojo ' sklicalo toliko političnih in drugih družbenih organizacij, organov državne oblasti in ustanov. V svojem pismu je tovariš I Tito naglasil velik pomen telesne vzgoje, ki je vprašanje družbenega značaja, in se mora z njenim razvojem ukvarjati > naša družbena skupnost. Za njen napredek bi se morali zanimati vsi, ne samo organi upravljanja in družbene organizacije za telesno vzgojo. Telesna kultura je danes ena izmed osnovnih vsakdanjih potreb naših državljanov in, lahko bi rekli, del njihovega standarda. Sredstva, ki smo jih doslej vlagali v razvoj za telesno kulturo, so tudi omogočila precejšnje uspehe. Toda pri delitvi teh sredstev bomo morali v prihodnje bolj paziti, da jih bomo vlagali v tiste dejavnosti, ki bodo zajele kar največ državljanov v različnih področjih telesne vadbe. Ljudski odbori, še posebej pa podjetja, bodo morali paziti na to, ko bodo dajali sredstva za telesno vzgojo.
Tovariš Tito je še posebno podčrtal pomen telesne vzgojo v šolah, ker je tam največ otrok in mladine, ki ji je telesna vzgoja najbolj potrebna in kjer je hkrati moč doseči' najboljšo vzgojne uspehe.
V svojem pismu je nadalje poudaril vlogo kadrov in dal priznanje vsem strokovnim in drugim delavcem, ki delajo v družbenih organizacijah za telesno kulturo. Prepričan sem — pravi — da bo kongres glede na družbene sile, ki stoje za njim, dal pomemben doprinos k pravilnemu in močnejšemu razvoju telesne vzgoje v državi. Tovariš Tito je zaželel kongresu mnogo uspeha.
Kongres, ki je trajal tri dni, je bogato osvetlil vso dejavnost na področju telesne vzgoje in prinesel pomembna zaključke. Poudaril je, da je treba vso pazljivost posvetiti množičnosti telesne vzgoje in šolam in da naj bo osnova naše telesne kulture predvsem na šolski telesni vzgoji. V občinah naj rešujejo glavne kadrovske in materialne probleme. Komune so danes sposobne, da prevzamejo nase skrb za vzdrževanje športnih objektov. Boriti se bo treba odločno proti vsem zastarelim pojavom in nazorom ter skrbeti za to, da bo ves šport slonel na amaterski podlagi.
Glavna značilnost kongresa in tudi njegova vrednost je v tem, da so bila na njem enotno in soglasno podprta vsa osnovna načela, za katera se moramo v bodoče boriti v naši telesni vzgoji. Pri njej moramo v prihodnje še bolj skrbeti za množičnost, pri čemer pa ne smemo zanemarjati kvalitete.
Na kongresu so tudi ugotovili, da je na njem sodelovalo v reševanju najosnovnejših problemov kar 48 organizacij, kar je porok, da se bo močno okrepila fronta telesnovzgojnih sil.
Kongres je v glavnem rešil vsa vprašanja telesne vzgoje. Sedaj pa je naša naloga, da na terenu složno preidemo k delu. k uresničenju in ostvaritvi ciljev, ki jih je nakazal kongres,’ da njegove zaključke prilagodimo dejanskemu stanju na terenu in jih tudi izvajamo.
Od petka do petka
17.
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH:: od 14, do ... novembra slovenski film »DOBRO MORJE«; od 18. do
20.	novembra poljski film »RESNIČNI KONEC VOJNE«; od
21.	do 24. novembra pa sovjetski film »DON KIHOT«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; od 14. do 17. novembra ameriški film »VSI MOJI SINOVI«; od 22. do 24. novembra pr. madžarski film »DVANAJST ZADETKOV«.
KINO »SVOBODA — iASAVJE« V TRBOVLJAH: od 15. do 17. novembra francoski zabavni glasbeni film »BEL AMI«; od 22. do 24. novembra pa ameriški pustolovski film »SPIJONSKI LOV«. — Predstave v soboto in nedeljo ob 17. in 19.15, za mladino v nedeljo ob 3. uri popoldne. V ponedeljek samo ob 18. uri.
KINO »PARTIZAN« SEVNICA: od 15. do 16. novembra ameriški film »BOB ROY«; 22. in 23. novembra pa ameriški film »MODRI PAJČOLAN«.
VABILO
Delavsko prosvetno društvo -Svoboda-Center« v Trbovljah vabi članstvo in prijatelje društva na redni letni
OBČNI ZBOR,
ki bo v sredo, IB. novembra 1958, ob 5. uri popoldne v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah.
ODBOR
Razpis
Delavski svet SGP »ZASAVJE« Trbovlje podlagi Temelj enega zakona o štipendijah (Ur. sledeče štipendije:
ZA ŠTUDIJ NA SREDNJI TEHNIČNI GRADBENI 80LI —
2 MESTI
razpisuje na list št. 32-55)
Štipendije se določajo v višini predpisov Temeljenega zakona o štipendijah.
Interesenti naj vložijo lastnoročno napisane prošnje. Obveznosti izbranih štipendistov bodo urejene s predpisano Pogodbo.
Razpis
Komisija za deilovna razmerja pri Komunali Trbovlje raz-Msuje delovno mesto za GROBARJA,
Plača po dogovoru. Samsko stanovanje na razpolago. — Nastop službe takoj.
Obvestilo
Občinski ljudski odbor Trbovlje sporoča vsem občanom da bodo od 14. novembra dalje uradne ure vsak od 15. do 18. ure.
%boveO,
Hkk od
Tretja zmaya NK Brežice
V nedeljo so v Brežicah gostovali nogometaši »Železničarja« iz Celja, ki so izgubili 2 točki proti domačim igralcem — 4:2 (2:1).
Več sto gledalcev je sledilo lepi prvenstveni tekmi, ki pa se je razvijala na zelo blatnem terenu. Ivkovič je kar štirikrat potresel nasprotnikovo mrežo. Med Breži-čant so bili v celotno dobri enaj-storici najboljši Golič, Tajln in Cekada.
Tretja zmaga Brežičanov vliva mnogo upanja na izboljšanje položaja na tekmovalni lestvici.
ek
ZAHVALA
Za vse izraze sočustvovanja ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
MARTINA TRAUNSKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu počastili ob slovesu, mu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala dr. Novakovi za njeno skrb v njegovi težki bolezni, kakor tudi delavski godbi za žalostinke ob odprtem grobu, nadalje pevskemu društvu »Zarja«.
Vsem in vsakemu posebej Iskrena hvala.
Družine Traunšek in Jerc-tin in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Za vse Izraze sočustvovanja ob smrti našega dragega moža. očeta. starega očeta ln tasta.
JANEZA GREBENCA se zahvaljujemo vsem. ki ste ga v tako velikem številu počastili ob slovesu, mu darovali vence, in ga spremili na njegovi zadnji Poti
Iskrena hvala dr Starklnovl ln dr, Vlrgilu Krasniku za vso do-moč ob njegovi težki bolezni, nadalje društvu »Partizan« za vso pozornost in poslovilne besede ob odprtem grobu, govorniku osn organizacije SZDL In delavski godbi
Vsem In vsakemu oosebel Iskrena hvala.
Družina Grebenc, Orehek ln ostalo sorodstvo.
Zadnjo nedeljo so nastopali samo noigometaši ln rokometaši iz Zagorja. Sicer bi morali nogometaši lz Zagorja kar dvakrat na zeleno polje, pa do tega ni pri. šlo. Po razporedil, tekmovanja v Celjski področni nogometni ligi bi morala biti na stadionu zagorskega »Proletarca« odigrana prvenstvena tekma med enajstericama »Bratstva« (Rogatec) ln domačega »Proletarca«. Do srečanja pa ni prišlo, ker je moštvo lz Rogatca odpovedalo nadaljnje tekmovanje In so vse tekme razveljavljene
Nogometaši iz kisovške »Svobode« pa so morali v boj za točke k »Partizanu« v Šoštanj, Rezultat te tekme ie neodločen 1:1.. To je kar lep uspeh kisovških nogometašev. Naj še posebej omenim, da so bili nogometaši iz Kisdvca v Šoštanju prijetno presenečeni z odličnim sojenjem sodnika Pre-singerja iz Celja.
Do konca prvenstvenega tekmo, vanja v celjski nogometni ood-zvezi manjkata samo Še dve koli. V nedeljo bo igral »Proletarec« v Hrastniku s tamošnjim »Rudarjem«. kisovška »Svoboda« pa bo sprejela v .goste »Kovinarja« iz Štor. V zadnjem kolu pa igra »Proletarec« doma z 2NK »Celjem«, kisovška »Svoboda« pa gre v goste na vroča tla v Brežice
Upajmo, da bomo lahko ljubiteljem nogometa o teh zadnjih tekmah poročali kar najugodneje.
V nedeljo so bili na planem tudi rokometaši »Proletarca« Tekmo z »Usnjarjem« iz Vrhnike so odločili v svojo korist z rezultatom 13:8 (6:7).	(ma)
Rojstva
SENOVO: Marija Kozole, gospodinja, Veliki kamen — deklico: Ivanka Zalar, gospodinja. Mali Kamen 43 — deklico. Cirila Prl-božič, gospodinja, Razatez 11 — hčerko
SEVNICA: Marija Kozmus, gospodinja. Zurkov dol 35 — deklico; Marija Šeško, gospodinja. Ledina 23 — dečka.
Od sobote do sobote na zagorskem
trgu
Zadnji teden na zagorskem trgu ni bilo kakih večjih sprememb v cenah. Ponudba je slaba, povpraševanje pa še slabše. Cene niso porasle, razen pri jajcih, in to na 24 din za kos. V ostalem pa so potrošniki lahko kupovali krompir po 12 din za kg, paradižnik po 39 din, čebulo po 65 din. sladko zelje po 12 din, zeleno papriko po 60 din, zeleno solato po 50 din, jedilno grozdje od 60 do 110 din, jabolka po 25 din, suhe slive po 240 din itd. I.iter mleka v mlekarni pa je veljal 32 din.
Kakor sem že omenil, na trgu ni bilo dosti prometa. To pa zaradi dveh dejstev. Potrošniki so sl v glavnem ozimnice že preskrbeli in drugič: Izbira blaga je slaba, kvaliteta pa tudi večkrat ni naj-
boljša — blago namreč ni sveže. Velja pa še omeniti, da si odgovorni ljudje za preskrbo Zagorja s sadjem in zelenjavo še vse premalo prizadevajo, da bi bil zagorski trg dobro založen, da bi bilo blago sveže in da bi bile cene kar se da nižje.
Posebna komisija pri svetu za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru Zagorje je določila najvišje cene raznim predmetom. Naše bralce bo verjetno najbolj zanimalo, kake so najvišje dovoljene cene v pekovski stroki. Kilogram belega kruha stane 64 din (kilo kruha iz moke 90%), žemlje (5 kdg) 5 din. žemlje (10 dkg) 10 din, rogljički (5 dkg) 6 din. preste (4 dkg) 6 din, slane preste (4 dkg) 6 din. Za pečenje prinesenega kruha pa smejo peki računati do največ 6 din za kilogram.
(ma)
Rudar
startu
n a
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.03, 7.00, 13.0«, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.05. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih ln sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.000 in 14.15. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.30. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobr0 jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA. 16. NOVEMBRA
7.33 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Jurij Oliša: Trije debeluhi (prva izv.); 8.55 Iz javnih nastopov naših zabavnih orkestrov, ansamblov in solistov; 10.00 Sc pomnite, tovariši... — Jože Slročič-Jelen: Večkrat smo jim zagodli; 10.30 Pihalne godbe igrajo koračnice; 13.30 Za našo vas; 15.45 Dunajske napeve igra ansambel Mojmira Sepeta; 16.30 S solisti v svet lepih melodij; 17.01 Popevke se vrstijo; 20.00 Halo, halo
—	Izberite popevko.
PONEDELJEK, 17. NOVEMBRA
9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja; 0.20 Poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 11.00 Popevka tega tedna; 11.05 Radijska šola za sred. stopnjo
—	Dušan Voglar: Donavski gusarji; 12 25. Štirje fantje igrajo; 12.40 Pesmi raznih narodov; 13.30 Poje mali zbor RTV p. v. Milka Sko-bemeta; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Slavo Tiran; Milje človeške zmogljivosti; 18.00 Radijska univerza — prof. Drago Ulaga: Utrujenost In obnova delovne zmogljivosti; 18.15 Poje Slovenski oktet; 18.30 Športni tednik.
TOREK, 18. NOVEMBRA
8 05 Pisan spored slovenskih narodnih in domačih napevov; 10.10 Odprite sprejemnik! 10.43 Za dom in žene; 12.00 Poslušajmo Kmečki
MALI OGLAS
Prodam malo hišico z vrtom
v bližini postaje Brežice ob Slavni cesti. Cena 300.000 din. Produ Mihael Simonišek. Gor-ne-Lenart štev. 62, Artiče pri
Brežicah,
trlo; 14.00 Harmonika v ritmu;
14.15	Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.4« Humoreska tega tedna — Drago Gervais; No in ta kultura; 18.00 Družinski pogovori; 20.00 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija.
SREDA, 19. NOVEMBRA 9.15 Parada orglic; 9.35 Domači zvoki in popevke; 12.05 V ritmu polke z orkestrom Lawrence Welk; 13.30 Narodne pesmi v duetu; 14.45 Radijski foto-tečaj; 16.00 Koncert po željah; 17.20 Sestanek ob petih: 17.40 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 20. NOVEMBRA 8.05 Poje zbor »Džemo Krvavac« Iz Sarajeva p. v . Zvonimira Nev-žala; 10.10 Od arije do arije; 11.00 Melodije potujejo; 12.00 Tamšetov narodni ansambel in pevci; 12.25 Dvajset minut v tričetrtinskem taktu; 13.55 Slovenske narodne v priredbi Mateja Hubada poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.40 Na platnu smo videli; 18.00 Četrtkova reportaža;
18.15	Melodije iz glasbenih revij;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK, 21. NOVEMBRA 8.45 Halo, halo — Izberite popevko! 10.55 5 minut za novo pesmico; 11.00, Za dom in žene; 11.40 Pesmi m plesi s Kosmeta in Metohije; 12.25 Nekaj narodnih zapoje baritonist Peter Zbilj ob spremljavi Avgusta Stanka; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marija Pich-ler: Makovi kolački; 17.40 Poje Planinski oktet iz aMribora; 20 00 Filmsko glasbo izvaja orkester Mantovani; 20.15 Tedenski zuna-nje-političnl pregled.
SOBOTA, 22. NOVEMBRA 8.05 »Mladina poje« (Pojo mladinski zbori iz Kranja in Domžal);
10.1	o Vsakomur nekaj iz arhiva narodnih in domačih melodij; 11.45 Pionirski tednik; 12.00 Pojeta Ivo Robič in Vali Hohnjec; 12.40 Domači nanevl izpod zelenega Pohorja; 13 30 Melodije za vas; U.15 Športna reportaža; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 Od popevke do popevke; 18.01) Jezikovni nogovorl: 18.15 igra pihalna godba JLA; 20 05 »Spoznavajmo svet in domovino« (nrenes Javne oddaje |z velikega slinila RTV Ljubljana); 2100 eMlodije za razvedrilo.
Vse ljubitelje nogometa Je prav gotovo prijetno presenetila novica. da ie Celjska nogometna pod-zveza dovolila Rudarju B tekmovanje. izven konkurence v prvenstvu Celjske podzveze. kier sodeluje 12 moštev.
Da bo to tekmovanje zanimivo, nam povedo že imena moštev, ki so na seznamu v tej konkurenci: Proletarec. Bratstvo, Rudar (Velenje) Celje, Brežice itd. Rudar B ki bo tekmoval med temi pod-zveznimi asi«, bo že v nedeljo nastopil proti istoimenskemu moštvu v Velenju, vse preostale tekme pa bo odigral pozneje, ko bo tekmovalna komisija določila točne termine. Vsekakor bodo ta srečanja precej koristila rezervni ekipi, ki je vse doslej stala ob strani nogometnega vrveža.
Prvo moštvo bo imelo poslej za seboj močnejšo oporo. Upamo, da bodo nogometbši B moštva razumeli velik pomen takega tekmovanja. čeprav je izven konkurence
TRBOVLJE: Marija Klopčič — dečka- Cecilija Gaborvec, Trbovlje — dečka; Ana 2ibert. Trbovlje — dečka. Olga Resnik, Zagorje
—	deklico; Viktorija 2ičkar. Trbovlje — deklico: Marija Kor-bdr. Hrastnik — deklico: Pavlina Izlakar. Trbovlje — deklico: Melita Vlah. Trbovlje — deklico. Martina Gunzek, Trbovlje — dečka- Antonija Arh, Hrastnik — dečka: Vida Knavs, Trbovlje — dečka.
BREŽICE: Ljudmila Regali, Sp. Stari grad 35 — deklico: MarHa Peteline. Sela 105 — dečka- Marija Koretič, Gorica 29 — deklico: Kristina Koretič. Brlog 3 — dečka; Jagodina Feratovič, Krška vas 59 — deklico. Neža Dimič. Bistrica ob Sotli 77 __ hčerko: Anka
Mijuk. Sp. Stari grad 8 — hčerko: Ana Lukiča, Kraj Donji — deklico; Kristina SDilek. Čatež 59 ~ deklico- Olga Sikošek, Križe S5
—	dečka: Matilda Drgestin. Novi
Dvori 9. LRH — deklico: Štefka Perkman. Brežina 71 — deklico: Slava Krivec. Radna 5 — deklico-Dragica Cingulin. Bratovski vrh 17. LRH — deklici dvojčic : Jožica Sintič Mladje 3 — deklico: Bernarda Zupevc. Brežina 86 — deklico:	Marija	Zevnik. Boisko
42 — dečka.
Poroke
SENOVO: Stanislav Hlastan. rudar. Sedem 23 in Marija Kink, delavka. Sedem 28: Jožef Florjane. soboshkar. Senovo 73 in Frančišča Vegelj. natakarica. Senovo 73.
SEVNICA: V tem tednu ni bilo porok.
TRBOVLJE: Johan Klenovšek, star 66 let. Trbovlje in Ana Veber, roj Vrečko, kmetica, stara 84 let Polana — J.urklošter
BREŽICE; Janez Cankar, tekstilni delavec. Sv Barbara 25. Škofja Loka in Marija Ostrelič. gospodinjska pomočnica Stari Dvor 49. Škofja Loka: Ivan Sav. nik. kmetijski tehnik. Rale 4. Velika Dolina in Ana Petan, šiviljska pomočnica. Bukošek 23. Brežice.
Smrti
SENOVO:	Marija Clnžar. roj
Zužel. stara 82 let. Sedem 16.
SEVNICA:	Amalija Kozmus,
prevžitkarica. Lončarjev dol 11-Stelan Husti, poljedelec. Sevnica. Florjanska ul. 48.
TRBOVLJE:	Martin Travnšek,
Trbovlje; Ivan Jager. Knezdol: Terezija Bregar roj. Hribar. Trbovlje __ Knezdol; Franc Šmid.
Laško- Tvan Grebenc. Trbovlje
BREŽICE; V tem tednu ni bilo smrti
LISICO V TRBOVLJAH
Na kratko povedano: zanimive prireditve se je udeležilo koma,) 13 motornih vozil, čeprav, tako so nam povedali v Avto-moto društvu, je zdaj v Trbovljah že nekaj sto »hrumečih konjičkov«. No, pa Je kljub temu prireditev kar dobro uspela, saj se to najbolje vidi z zadovoljnih obrazov tekmovalcev. Za nagrado so tovarišu Biviru, ki je ujci lisico, podarili pujska. Nič pa ne vemo, kje je bila pojedina...
Elektronsko oko vidi tudi v temi
Ameriška radijska družba je v svojih laboratorijih izdelala super občutljivo elektron-t.Ao »oko«, ki se sedaj v več pr merih uporablja že v praktični tehhiki. To oko je stvarno elektronska cev, podobna tisti, ki se uporablja v televizijski kameri za snemanje. Znanstveniki so dosegli tolikšno občutljivost te cevi, da je le-ta stokrat večja od sedaj najbolj občutljivega filma. Tako je za delovanje te cevi potrebna najminjmalnejša množina svetlobe, kar pomeni za človeško oko praktično'popolno temo. Za razliko od običajnih cevi pa se svetlobni impulzi, ki dosežejo sprejemno površino cevi, ne emitirajo takoj, pač pa se preko specialnih
ojačevalcev povečajo in okre-pe. Na ta način okrepljeni impulzi se spreminjajo v električne signale, ki se pozneje spremeni v sliko. Vsaki elektron, ki udari na občutljivo zunanjo površino cevi, se prevede pri normalnih ceveh d« amplifikatorja, ki ga spremeni direktno v električni signal. Pri novi cevi pa vsak elektron,, ki prihaja od zunaj, ojači v cevi dvajset novih elektronov, si čimer se rešuje pro blem šibke luči. Kadar se v eni cevi uporabita dva ojačevalca, dobimo močno okrepitev števila elektronov, v tem primeru do 300 novih elektronov na vsak od zunaj sprejeti elektron.
Prvo praktično uporabo ie
MESEC relejna
radijska postaja
SprošCen in vabljiv smeh "Štirih lepotic s filmskega platna... To so dvakratni dvojčki« sestri Kessier in Ginter iz zabavnih za-hodnonemških filmov.
Dasiravno raketa »Pionir« ni uspela pariti na Mesec, je prirodni satelit naše Zemlje prejšnji mesec vendar koristno služil kot relejna postaja za radio valove. Znanstvenikom je uspelo z radio valovi visoke frekvence poslati z nekega mesta v Arizoni poročilo na drugo mesto v ameriški državi New Meaco. Pot, ki jo je napravilo to poročilo, je dolga 600.000 km. ker so bili radio valovi najprej poslani na Mesec, na katerem so se odbili od njegove površine in napravili prav tako dolgo pot nazaj na Zemljo — sprejel jih je namreč radijski sprejemnik v New Meaico, ki je bil oddaljen vsega skupa j 500 km od emisijske postaje. Medtem bi mogli sprejeti to poročilo na celi površini našega planeta, s katere je bil tisti trenutek Mesec viden. Vso to velikansko pot 600.000 km je radio poročilo preletelo v 2 sekundah.
Z nadaljnjimi poskusi so ugotovili, da je mogoče pošiljati oele radio emisije, poslužujoč se pri tem Meseca kot releja. Sprejem teh emisij je bil zelo jasen in boljši od emisij, ki niso bile poslane preko Meseca. Ionizirani sloj zemeljske atmosfere ni dosti škodil razširjanju teh valov skozi prostor vesoljstva.
Emisijska postaja, ki je delovala na ameriški raketi
»Pionir«, izstreljeni na Mesec, je potrdila te poskuse, ker je bil sprejem teh poročil na Zemlji zelo jasen, dasiravno je bila oddajna postaja razmeroma šibka. To pomeni, da bi bili prvi ljudje, ki bi prispeli na Mesec, v zelo dobri radio zvezi z našo zemljo. Ti bi celo lahko gledali televizijske programe, poslane z Zemlje, medtem ko bi bil sam Mesec idealen relej za televizijske valove. Televizijska relejska postaja na Mesecu bi s svojo emisijo zajemala skoro polovico naše zemeljske krogle.
novo elektronsko oko, imenovano »Ortikon«, dobilo v astronomiji. Svetlobni valovi, ki so do sedaj prihajali v objektiv teleskopa od zelo oddaljenih nebesnih teles, so se doslej lovili samo z dolgotrajno ekspozicijo občutljivih fotografskih plošč.
Toda tudi za najobčutljivejše fotoemulzije so bili mnogi deli neba temni in prazni. Ko pa so pred nedavnim na nekem teleskopu observatorija na Mont Wilsonu montirali elektronsko oko »Ortikon«, se je pred začudenimi očmi učenjakov pokazala slika aeba, ki je doslej niso poznali. Na nekdai temnem oboku neba so se sedaj pojavile podobe nebeških teles, ki jih do danes nismo videli. Temni deli vesoljstva so bili gosto zasedeni z zvezdami. Elektronsko oko je pripomoglo človeku, da globlje pogleda v neraziskane prostore širnega vesoljstva. Pričakujejo še nadaljnjo izpopolnitev te iznajdbe in astronomi upajo, da jim bo to oko pomagalo pri rešitvi vprašanja, če obstaja življenje tudi na drugih planetih našega sončnega sistema.
Žepni
televizijski aparati
Neka tovarna v Chicagu, ki izdeluje televizijske a-parate, je pred dnevi objavila, da ji je uspelo izdelati televizijski aparat, ki ga bo človek lahko nosil s seboj v žepu. Aparat bo vsega skupaj tehtal 435 gramov, stal pa bo 200 dolarjev. Prihodnje leto že nameravajo izdelovati take žepne televizijske aparate serijsko. — Pri nas verjetno še ne bomo kmalu imeli teh novih In tudi ne običajnih televizijskih aparatov, ker so za na5e denarnice predragi. %
DD VSIEIPOVSOD
KOLIKO DNI V LETU SI LAHKO SLABE VOLJE
Pred nekim pariškim sodiSSe-m Je prišel v obravnavo neki zakonski spor. Sodnik je moral na tej Obravnav, odločiti v zelo vaznem vprašanju: koliko dni v tednu Je zakonski mož lahko slabe volj e . . .
Sodnik le o tem kočljivem vp.nšanju prinesel prav salamon-sko razsodbo: vsak poslovni človek in tudi brezposelnik ima pravico biti slabe volje trikrat na' tedenI
ALKOHOLNE PIJAČE SAMO ZA TISTE. KI IMAJO FAKULTETO
NaJnoveJSa uredba Južnoafriških oblasti pravi, da so alkoholne pijače lahko točijo samo osezam. ki so skončale študij na fakulteti Vsi tisti pa. ki so opravili doktorat, imajo pravico na dvolno količino alkohola .
LETALO-AVTO
Neka ameriška tovarna letal Je zgradila majhno, elegantno letalo. ki naj v zraiku predstavlja to, kar je avto na zemlji. To letalo ima motor s 175 konjskimi močmi In razvija hitrost do 250 kilometrov na uro. Ne da bi se spustilo na tla. lahko to novo letalo preleti 900 km. Nov avlon more zleteti v zrak z vsake ceste, ker potrebuje zelo malo prostora Notranjost tega letala Je udobna, saj sprejme lahko 6 oseb. Njegova cena Je 10.000 dolarjev, torej dvakrat večja od najbolj razkošnega avtomobila.
ŽEPNI GRAMOFON
Tudj na tem področju konkurirajo tovarne, katera bo izdelala boljši, predvsem pa manjši gramofon Neka angleška tovarna menda nosi v tem pogledu rekord: Izdelala Je gramofon, ki ie širok 5 em. dolg pa 10 cm. Na
njem je lahko uporabljajo navadne gramofonske plošče. Ojačevalec takega gramofona ima 12 tranzistorjev, zvočnik, ki ima velikost oreha, pa daje vseeno lasno reprodukcijo glasov.
MILANSKA KATEDRALA IZ VŽIGALIC
Na velesejmu v Lausannt je bil med drugim razstavljen tudi model znane katedrale v Milanu. Konstruktor te miniaturne katedrale. Albert Schenk. je za svoj model porabil nič manj kot 1,728.000 vžigalic — na svojem modelu pa Je delal polnih'2o let.
500 LJUDI STARIH PREKO 100 LET
V Ukrajini v Rusiji živi nad 500 ljudi, ki so vsi start preko loo let. Med temi stoletniki Izstopa posebno 1.18-:etna starka Isande-rova, ki pripoveduje, da se prav lepo spominja odprave spahijske vlade v Rusijo leta 1861.
•Astronomsko uho« Je domačelme za velike radioteleskope, ki sprejemajo glasove tudi z največjlh razdalj — recimo Zemlja — Mesec .. To »uho« Je spremljaloamerlško raketo »Pionir« na njeni poti do lune.
Krištof Dimat
1L DEL — STAMBEDA V BABJEM POTOKU Po povesti Jacka Londona Riše I. Spitale!
Zmajala je z glavo. »-Svojih misli ne morem skriti, sledili nam bodo kot ovce.«
Dimač je sicer opazil, da korakajo po celem snegu, vendar pa ni ne on ne Cok opazil, da se je komaj vidna sled izgubljala proti jugu. Ako bi bila pa še videla, kaj počne Louis Gastell, bi bila klondajska zgodovina napisana drugače. Kajti opazila bi, da stari borec ne šepa več, temveč da — z nosom pri tleh kakor pes — teče po stezi za njimi. Videla bi tudi, kako tepta in širi tisti ovinek, kjer so se bili ločili od drobne stezice in se obrnili proti zahodu. In končno bi opazila, da je naglo odkorakal po gazi na jug.
Drug za drugim sta gazila po globokem snegu in si utirala pot. Prodiranje naprej je bilo zaradi tega tako počasno, da so ju začeli dohitevati zaostali tekmeci. Ze ob devetih je bila za njima strnjena vrsta mož, ki se je vlekla, kolikor daleč so nesle oči. Ob pogledu na to tropo mehkužcev so »se deklici iskrile temne oči.
»Koliko je tega, odkar smo zavili v to dolino?- je vprašala.
»Dve debeli uri,- je odgovoril Dimač.
»In dve uri nazaj so štiri,- se je glasno zasmejala »Fantje iz Sei Liona so rešeni.«
Cuden sum je prešinil Dimača. Naglo se je ustavil In se obrnil proti njej. »Ne razumem tega,- je rekel.
»Ne? Vam bom povedala! To je Norwa.\ uoto!t. Babji potok je prihodnji proti jugu.«
»Pa menda tega niste storili nalašč?- je vprašal Cok.
»Nalašč, nalaščl Hotela sem rešiti naše stare.- Porogljivo se je zasmejala
Moža sta nekaj časa gledala drug drugega, potem pa sta se tudi onadva začela krohotati. »Če bi ženske ne bile tako dragocene stvarce v tej deželi, bi vas položil čez koleno in vas pošteno našeškal,- ji je Izjavil Cok.
»Zakaj se pa ne Jezite name?- je vprašala nekam otožno in razočarano. Toda... toda zakaj me ne nabijete?«
»Kar obrnimo naša Jadra,- je menil Cok. »Ce bomo stali na mestu, bom še ozebel.-
□
PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
Zelem pl ase
Gabriela Je odkrila, da poročevalska služba za Nemčijo nima nobene zveze z organizacijo, ki pošilja propagandni material v tujino. Osebnost, kot je bil Fritsche, ni bila za to, da bi vodila in kontrolirala delo teleprinterjev, ki emitirajo poročila za domače radijske postaje. Torej, bilo ji je jasno, jda dela Fritsche z aparatom, ki je direktno zvezan z luxemburškim radiom.
Medtem ko je Fritsche pripovedoval Gabrieli še nekatere druge podrobnosti, je tajnica odšla ven. Glede na to, da je bil Fritsche zelo zaposlen, se ji je še enkrat oprostil in odšel iz kabineta. Pustil je odprta vrata, tako da je Gabriela lahko videla v sosedno sobo, kjer lo delali tisti trije sodelavci. Eden je lahko videl Gabrielo. Ni še poteklo nekaj minut, odkar je odšel Fritsche, ko je potrkala na vrata neka ženska.
— Kaj ni šefa?
— Takoj se vrne! — odgovori Gabriela.
2anska položi na mizo nekakšne trakove. Zapustila je sobo z glasnim »Heil Hitler!«
Ker Je Gabriela sedela v uradu brez plašča in odkrita, jo je ta nepričakovana stranka imela za eno izmed Fritscho-
vih sodelavk. V sosedni sobi se je položaj menjal. Tisti funkcionar, ki je lahko videl Gabrielb, je zapustil urad. Tako je spet napočil velik trenutek tveganja in drzne odločitve.
Pograbila Je en trak. Naglo ga je preletela — novice o Saaru za Radio Luxemburg. Gabriela je v naglici napisala osnovne vesti Iz tega gradiva. Za beležnico ji je služil časopis, ki je ležal na mizi. Na koncu jo je čakalo veliko iznenadenje. Novice, ki jih je to jutro posredoval Radio Luxemburg, so bile potrjene s podpisom direktorja Radia Luxemburg. To pomeni, da dela za Nemce!...	»
Komaj Je utegnila odložiti trakove, že vstopi v kabinet Fritsche. Nekoliko trenutkov kasneje, ko se je zahvalila za ljubeznivost in sprejem, je Gabriela odšla, noseč pod torbico časnik, ki Ji je služil kot zapisnica. Nihče ni ničesar opazil...
Francoska obveščevalna služba Je Imela začetno sled. Po številnih ugibanjih in vsklajevanjih In zahvaliujdč Gabrielinim uslugam je lahko »Drugi biro- natanko ugotovil, da je en teleprinter nameščen v kleteh propagandnega ministrstva v Berlinu in da je neposredno zvezan z Radiom Luxemburg
Agent, ki dela na teleprinterju v kleteh, spi ob aparatu. Emisije so se začele vsako jutro ob šestih. Za celoten sistem je vedela peščica iz najvišjih nacističnih krogov. Končno so ugotovili, da prejema direktor Radia Luxemburg velike vsote denarja kot nagrado za svoje pronemško stališče. Prva pustolovščina Gabriele de X se je s tem končala.
Nemška protiobveščevalna služba in Gestapo nista niti slutila, da jima je Gabriela povzročila toliko zla. Nasprotno. Mlada Francozinja je pustila v Berlinu najlepše vtise, zlasti ker sta dva največja francoska časnika po njenem povratku v Pariz objavila kopico člankov, v katerih so bili poveličevanj nemški čudeži. Članki so, razumljivo, bili podpisani z Gabrielinim imenom, med-tepi ko je vse ostalo uredil njen učitelj Pierre L. Berlin si je kajpak mel roke nad takim pisanjem nekega dela francoskega tiska. Tako je Gabrielin ugled v očeh najvišjih nacističnih veljakov zelo porasel. Ko je »Drugi biro« videl, da so bili rezultati prve akcije več kot uspešni, je odločil dat.i Gabrieli nov< nalogo..
V prvi polovici avgusta le Gabriela dobila od Pierra L pismo. Napovedal )i
je sestanek v eni Izmed najbolj luksuznih slaščičarn na Elizejskih poljanah. Vedela je vnaprej, da bo beseda o novih nalogah. Toda kakšnih?
Pierre L. Je bil v spremstvu gospoda de X., zelo ljubeznivega, uglajenega in elegantnega človeka, lastnika nekoliko dvorcev in velikega hleva dirkalnih konj. Nenehno je gledal Gabrielo.
— Angel moj — nenadoma reče Pierre L. — v torbj nosim nekaj, kar vas bo zanimalo!
— Res? A kam naj grem, da se bom spet tako dobro zabavala?
Pierre se cinično nasmeji:
— V Berlin... k vašim prijateljem, Hitlerju. Gobbelsu in Goringu. Se enkrat vam dajemo priložnost skušati svojo srečo in pokazati vaše sposobnosti.
Kaj je bil motiv ponovnega obiska Berlina? Kmalu so Gabrielo posvetili v tajnost. Pierre ji je povedal, da zadnje čase nemški radio objavlja emisije zelo enostavne in dolgočasne vsebine. Niti najožji specialisti ne morejo z interesom poslušati stalnih in enostavnih poročil, v katerih govorijo o krompirju, koruzi in proizvodnji črnila. Glede na to, da je teh poročil vedno več, nimajo pa nobenega smisla, je postala francoska obveščevalna služba zelo radovedna. Po opozorjlu nekega ruskega emigranta (Gabriela ga ie spoznala ob svojem prvem obisku v nemški prestolnici) je sklepati, da predstavljajo te emisije šifrirana obvestila in navodila nacistom v Avstriji. Gabriela bi morala odkriti, kje je centrala, kjer pripav-l.lajo te. na prvi pogled naivne in dolgočasne emisije. Razen tega le dobila
še neko nalogo: morala bi najti sreo šče, od koder pošiljajo nacistični pro pagamdni material v francoščini, por tugalščini, španščini in italijanščini.
— Dokončna navodila dobite v Berlinu — je končal gospod de X. — Mec Berlinom in Dunajem se snuje zarota ki nas zelo interesira. Navežite odnoša-je s kar največjim številom ljudi iz propagandnega ministrstva, časnikarji in funkcionarji radiofuzije.
Gospod de X. je spremlja) Gabriele do njenega stanovanja.
— Kdaj naj odpotujem? — vpraša Gabriela.
— Cez štirinajst dni. Vaša soba » hotelu Bristol je že rezervirana, — Gospod de X. je nenadoma spremeni svoj Izraz na obrazu. Iz neobčutljivega šefa je nenadoma postal mehak človek
— Zagledal sem se v vas. preden sem vas videl. Vedite, da vas imam sil-no rad... Prepričan sem, da se boste vrnili domov zdravi... Takrat mi boste rekli, če hočete postati moja žena
Gabriela ga Je samo začudeno pogledala.
KRATEK ROK
Osebje hotela Bristol le Gabrieli pripravilo slovesen sprejem. V sobi je našla polno cvetja. Gospod Hanke ji je poslal ogromen šopek nageljnov in drugega cvetja. Košare so zavzemale polovico sobe. Našla le tudi šopek od Fritscha In šopek orhidej od Gribbelsa. skupaj s pisemcem, v katerem ji je zaželel dobrodošlico.
(Nndal1»viin'» »»do