Leto LXV~ $L 135 Ljubljana, četrtek 16. junija iojž Cena Din i.- Izhaja vsak dan popodne, izvzemfii nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN tJPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafljevB ulica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. HITLER PRIPRAVLJA TRETJE CARSTVO Reorganizacija narodnosocialistične stranke kot samostojne državne uprave — če bo pri prihodnjih volitvah dosegel pričakovano absolutno večino, bo proglasil svoje tretje carstvo Berlin, 16. junija. Danes bo v uradnem listu objavljena zasilna ur-edba o ukinitvi prepovedi hitlerjevskih napadalnih oddelkov in nošnje uniforme. Ta prepoved daje Hitlerju pravico, da obnovi vse svoje poprejšnje vojaške for" macije ter vzpostavi zopet svojo popolno oblast. Hitler hoče to koncesijo, ki mu jo je dala vlada kot protiuslugo za to, da jo bo podpiral, izkoristiti do skrajnosti ter je že za prihodnjo nedeljo odredil veliko parado svojih vojaških od" delkov. 20 tisoč do zob oboroženih pripadnikov Hitlerjevih napadalnih in varnostnih čet v uniformah z mrtvaškimi glavami na čepicah bo v nedeljo defiliralo pred Hitlerjem v Berlinu. Policij" ske oblasti so hotele, boječ se, da bi prišlo do sipopadov s socialnimi demokrati, prepovedati to hitlerjevsko vojaško parado, vendar pa se je Hitler takoj obrnil na kance la rja Pa'pena, ki je izdal pod rednim oblastem nalog, da ne smejo ovi" rati dela in nastopa Hitlerjevih organizacij. Tako se vedno bolj kaže, da predstavljajo narodni socialisti v Nemčiji nekako državo v državi. To dokazujejo zlasti navodila, ki jih je izdal Hitler v zvezi z reorganizacijo svoje stranke. Stranka je organizirana kot država sa" ma zase ter je podrobno razdeljena na okrožja, ki obsegajo poedine nemške dežele vključno Avstrijo. Vsakemu okrožju načeluje po eden najožjih Hitlerjevih zaupnikov, vrhu tega pa obstoja poseben centralni urad, ki je razdeljen na posamezne referate obsegajoče vse panoge javnega življenja tako, da predstavlja prav za prav Hitlerjevo poseb" no vlado. Načelniki posameznih oddelkov imajo položaj ministra, a glavni voditelj Strasser naj predstavlja nekakega kancelarja Hitlerjeve države, dočhn si je Hitler sam pridelil položaj državnega predsednika. S tako izgrajeno organiza" cijo namerava Hitler pri prihodnjih drža vnozborskih volitvah še razširiti svojo oblast in ojačati svojo politično moč ter v trenotku, ko bo dosegel v novem državnem zboru pričakovano absolutno večino, proglasiti v Nemčiji tako zvano »tretje carstvo«. Spričo dejstva, da Papenova vlada Hitlerjeve načrte vsestransko podpira, se neprizadeti krogi ne morejo ubraniti vtisa, da gTe pri vsei stvari za podrob" no dogovorjeno igro, k* naj omogoči v Nemčiji nekrvav fašističen prevrat. Čim bi prišel Hitler na oblast, bi proglasil za neveljavne vse mednarodne pogodbe, ki so jih sklenile dosedanje vlade ter bi opirajoč se na to. da gre za popolnoma novo formacijo Nemčije, skušal iz temeljev izpremeniti sedanji položaj v Evropi. V diplomatskih krogih z veliko pozornostjo opazujejo in spremljajo vse te dogodke in poti d a na io. da je v velHci meri odvisno tudi od zapadnih veiesii, kako se bodo razvili dogodki v Nemčiji. Od načina rešitve repa raci jske ga vprašanja je v nemali meri odvisno, ali bo Hitler s svojimi načrti uspel ali ne. Dejstvo, da išče Hitler tesnih stikov z Ita" lijo in sovjetsko Rusijo, daje povod za domnevo, da obstoja nekaka tajna vzhodna antanta, ki n-tj b tvorila protiutež zapadni antanti Francije. Anglije in Bć*!gije. Berlin, 16. junija. Sinoči je imel eden izmed glavnih voditeljev narodnih socialistov, državnozborski poslanec Georg Strasser v radiu govor o »državni ideji narodnega socializma«. Med drugim je povdarjal. da je treba enkrat pojasniti vzroke, ki so dovedli do poloma sedanjega svetovnega nazora in političnega sistema. Narodni socializem ni nič drugega, nego politični izraz duševne stiske. Velika epoha nemškega delavskega pokreta je nastala kot izraz protesta proti mehanizaciji življenja. Narodni socialisti razumejo pod socializmom državne ukrepe za zaščito posameznikov ali večjih skupin pred vsakim izkoriščanjem. Govoreč o ciljih narodnih socialistov v Nemčiji, je Strasser med drugim naglasil: Ustrašili se ne bomo niti vojne, če se bo izkazlo, da je tudi to potrebno za obnovo politične in socialne svobode Nemčije. Seja senata železniški atentat v Bolgariji Včeraj popoldne je eksplodiral peklenski stro) na progi Sofija-Varna — Atentatorji so pobegnili Sofija, 16. junija. AA. Včeraj popol-«ine okoli S. ure le na železniški progi Sofija—Varna med Plevno in postajo Glivica eksplodiral, ko ie tam vozil tovorni vlak, peklenski stroj. Eksplozija ni napravila nfkake škode ne vlaku ne železniški progi. Železniški paznik je takoj po eksplo- ziji opazil blizn železniške proge dva mlada človeka in ju hotel legitimirati, toda ona sta ga z revolverji prisilila, da je vrgel puško proč, nato pa sta pobegnila. Oblasti so uvedle strogo preiskavo Sodijo, da je bM atentat namenjen brzovlaku, ki je imel priti za tovornim ' lakom. podrobno opisal nemško finančno in gospodarsko stisko ter dokazoval nevzdrž-nost nadaljnjih reparacijskih plačil. Ne da bi se spuščal v pravno stran tega problema, ho Papen pojasni! dejanski položaj in stavi! predloge, kako bi se moglo po mnenju Nemčije najlažje najti izhod iz sedanje zagate. Sodba v rimskem procesu Glavni obtoženec Bovone je obsojen na smrt in je bil davi že justificlran Rim, 16. junija. SnocJ je bil končan proces prod skupini atentatorjev, ki so v Bologni, Turinu, Genovi, Domodossoll in Onegliji izvršili, kakor zatrjuje obtož-rica, 13 atentatov in poskušal) izvršiti še druga teroristična dejanja. Obtoženih je bilo vsega 2 J oseb ? trgovcem Dominikom Bovonom na čelu. Razprava je trajala dva dni in je bila snoči pozno zvečer objavljena sodba. Glavni obtoženec Dominik Bo vone je obsojen na smrt in je bila sodba že davi še pred solne ni m vzhodom izvršena Njegova ljubica, dunajska plesalka Bla-cha. je bila obsojena na 30 let ječe, nadalje so bili obsojeni anarhista Belloni in Delfini, elektrotehnik Melloni in trgovec Enza ter bančni uradnik Sandri vsak na 30 let ječe, dr. Germani in slikar Mazzocchi vsak na 10 let ječe. Vsi obtoženci razen Bovona so razen tega obsojeni na lOletno policijsko nadzorstvo po prestani kazni. Pričetek lausannske konference Zasedanje ho kratko — Izvoljeni bosta dve komisiji, ki naj pripravita načrte za rešitev reparacijskega problema In gospodarske krize Pariz, 16. junija. Včeraj popoldne so se zbrali v Lausanni vsi vodilni evropski državniki ter so imeli že snoči poluradni sestanek, na katerem so razpravljali o dnevnem redu konference, ki bo otvorjena danes. Kakor vse kaže, bo zasedanje plenarne konference precej kratkotrajno, ker je roed Francijo in Anglijo že dosežen sporazum glede podaljšanja Hoovrovega moratorija. Vodilni državniki se bodo takoj nato vrnili v Ženevo, kjer se bodo pričele glavne razprave o razorožitvenem problemu. V Lausanni pa bosta zasedali dve komisiji, ki naj sestavita podrobno rešitev re-paracijskega problema do prihodnje konference, ki naj bi se vršila še v teku letošnjega leta. Prva komisija ima nalogo izdelati načrt ureditve reparacijskega problema v zvezi s problemom vojnih dolgov ter pripraviti vse potrebno za tozadevna pogajanja z Zedinjenimi državami. Naloga druge komisije pa bo proučiti ne samo gospodarski položaj podunavskih držav, marveč splošni gospodarski položaj v Evropi ter tako pripraviti vseevropsko gospodarsko konferenco, ki naj bi tvorila nadaljevanje lausannske reparacijske konference. Današnji pariški listi objavljajo zelo optimistične članke glede uspeha lausannske konference in naglašajo da bo konferenca uspešno končala svojo nalogo. Berlin. 16. junija. Ves nemški tisk se bavi z lausannsko konferenco, ki bo danes otvorjena. Listi podcrtavalo stališče Nemčije, da je za Nemčijo nesprejemljiv vsak moratorij in da mora vlada slej ko prej vztrajati na popolnem brisanju reparacijskih plačil. Veliko važnost pripisujejo nemški listi govoru, ki ga bo imel državni kancelar Papen na lausannski konferenci v petek dopoldne. V svojem govoru bo, kakor poračajo listi, Papen podrobno razčlenil splošni svetovni gospodarski položaj, Smrt angleškega ministra London. 16. junija. A A. Vf^eraj je iznenada preminul angleški minister prnsrete sir Dona Id Marlean. Zadela ga je -rrna kap. Še prejšnji teden se je udeležil ministrska seje. Pokojnik je bil prvič izvoljen v parlament 1. 1906 in je od tedaj pripadal liberalni stranki. Pri zadnjih volitvah je kandidiral in bil izvoljen v severnem Cornwallu proti delavskemu in konservativnemu kandidatu. V krizi avgusta lanskega leta je sir Donald Marlean igral odločilno ulogo in se s svojim prijateljem in voditeljem liberalna stranice Herbertom Samuelom pridružil prvi nacijonalni vladi. V to vlado je vstopil kot prosvetni minister in obdržal ta resor tudi v prihodnji nacijonalni vladi, ki je bila imenovana dva meseca kasneje. Omejevanje uvoza v Avstriji Dunaj, 16. junija. AA. Korbiro poroča: Carinski odbor parlamenta je včeraj kon-feriral o vladni uredbi z dne 28. aprila t. 1., ki prepoveduje uvoz nekaterih predmetov. Imenovan je pododbor, ki bo imel z vlado pogajanja o skrčitvi seznama prepovedanih predmetov. Na konferenci je pod-kancelar VVinkler izjavil, da vlada nikakor ne misli glede prepovedi uvoza zavzeti ne-pomirljivega stališča. Toda treba je, da vrše države, ki dosti izvažajo v Avstrijo, tudi svoje nakupe v Avstriji. Atentat v belgijskem parlamentu Pariz, 16. junija. AA. Ob priliki včerajšnje seje belgijskega parlamenta je neznanec z galerije streljal na nekega poslanca Poročajo pa, da atetrtator ni videti normalen. Dognano je. da je atentator streljal iz revolverja zelo majhnega kalibra in da se je le temu zahvaliti, da narodni poslanec, na katerega je atentator streljal, ni bil ranjen. Strel mu je samo razbil gumb na suknjiču. Gorgulov se je pritožil Pariz, 16. junija. AA. Ker se je morilec predsednika Do umerja Gorgulov pri-tcžil na apelacijsko sodišče proti preiskovalnemu postopku, je verjetno, da ie ne pride sedaj pred sodiSče. kakor se je prvotno mislilo. Razprava pred poroto se bo zato vršila najbrž Sele avgusta, morda pa celo sele oktobra. Razprava o interpelaciji glede poslovanja uradnikov ministrstva za šume in rude, ki so oškodovali državo za 159 milijonov Beograd, 16. junija. Na današnji dopoldanski seji senata je bila na dnevnem redu interpelacija senatorjev Marjano-viča in tovarišev na ministra za šume in rude glede kazenskega postopanja pro" ti višjim uradnikom tega ministrstva, ki so pred leti s svojim delovanjem oškodovali državo za 159 milijonov. Prizadeti uradniki so bili od državnega sveta disciplinsko kaznovani in so izgubili pravico do pokojnine, interpelanti pa zahtevajo, da se proti njim uvede tudi kazensko postopanje. Minister Pogačnik je v svojem odgovoru na interpelacijo pojasnil dosedanje postopanje in navedel, da je njegov predhodnik že 15. ja" nuarja 1930 Izročil vse spise ministru pravde, da bi se uvedlo kazensko postopanje, vendar pa preiskava do sedaj še ni zaključena in je postopanje še v teka. Senator Marjanovič je nato izjavil, da se samo deloma zadovoljuje z odgovorom, da pa mora izraziti svoje za* čudenje, da to postopanje še sedaj, po dveh 'etvh, ni končano. O interpelaciji so govorili nato še senator HidžanoviČ in Šola. Seja še traja. Razorožitvena konferenca mora uspeti Bojazen pred posledicami neuspeh vsaj v načelnih Pariz, 16. junija. AA. Snočni »Temps« prinaša uvodnik o ženevski konferenci in pravi, da so komisije te konference že predložile poročila predsedništvu konieren-ce, vendar so doseženi rezultati malenkostni, zlasti glede takoimenovane kvalitativne razorožitve. V takih razmerah, piše list, je glede na obstoječe diverjrence nemogoče začet: diskusijo v splošni komisiji o bistvenih točkah razorožitvenega problema. Člankar dalje pravi, da je Nemčija izrabila to situacijo in predložila svoj znani memorandum, ki sta se zanj tako zelo zavzemali Sovjetska Rusiia in Italija. Na koncu omenja uvodnik razne predloge, kako bi se dali znižati vofaSkj proračuni. a sili državnike, da se sporazumejo vprašanjih Pariz, 16. junija. AA. Snočni »Tfrmps« razpravlja o ženevski konferenci in pravi med drugim, da načelno staliSče, ki ga je zavzela razorožitvena konferenca, otežuje poskuse, da bi se dosegli bistveni rezultati. Vendar se smejo pričakovati vsaj delrri uspehi, omejeni na čas in kraj. Bistveno je, pravi »Temps«, da se konferenca ne odgodi, dok'er se ne najdejo nekatere rešitve, ki bodo prvi resni rezultati in na katerih podlagi b; se dal v bodoče prinravirl teren za novo delo. Neuspeh te konferenc« bi bil prestrašen Giornale d' Italia< med drugim, da ima Italija v prvi vrati čisto humanitarne ozire do svojega nekdanjega neprijatelja, toda v avstrijskem vprašanju, pravi list, gre še posebej tudi m interesa pristanišč Trsta in Reke. Nato list pravi, da j© Italija pripravljena udeležiti se z vsoto 90 milijonov šilingov pri finančni podpori Avstrije. Drzen rop v hamburški banki Berlin, 16. junija. AA. Včeraj so vdrli trije maskirani možje z naperjenimi revolverji v podružnico Dresdenske banke v Hamburgu, zaklenili uradnike banke v majhno sobo in odnesli blagajno. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2275.37 — 2286.73. Berlin 1328.47—1339.27. Bruselj 782.95 do 786.89, Curib 1097.35 — 1102.86, London 206.87 —207.67, Nev? York ček 5607.38 do 5635.64, Pariz 221.28—222.60. Praga 166 89 do 167.75, Trst 287.57—289.97. INOZEMSKE BORZE Curih. BeoRrad 9.05, Pariz 20.16«/a, London 18.785 New York 5127/«. Bruselj 71.35. Milan 26.26, Madrid 42 30, Amsterdam 207.35, Berlin 121.25, Sofija 3.72. Pn#C 15.21, Varšava 57.50, Bukarešta 3.06. 99 »SLOVENSKI NARODr, dne 16. junija 1932. :tev 135 Za sanacijo socijalnega zavarovanja Sefa upravnega odbora SUZOR-a — Ka] dajalci in kaj delavci delo« Ljubljana, 16. junija. Zagrebške »Novosti« poročajo, da se je vrSte. v torek v Zagrebu seja upravnega odbora SUZiORa, ki so v njem zastopniki delavstva in delodajalcev. Upravni odbor mora sestaviti predloge ravnateljstvu glede saniranja socijalnega zavarovanja, ki je zašlo v zelo težak gmotni položaj. Predloge mora sestaviti na podlagi poročila generalnega ravnatelja g. Milana Glaserja, M smo o njem že poročali. Na seji so razložili delodajalci in delavci svoje stališče glede saniranja socflarnega zavarovanja. Stališče delavcev Delavski zastopniki zahtevajo zvišanje prispevka v bolniškem zavarovanju do maksimalne zakonske meje (7%) za vse okrožne urade, razen onih, ki so aktivni. Dalje zahtevajo zvišanje prispevka za nezgodno zavarovanje na 7 do 8%. Uvede naj se tudi zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti po odredbah zakona o socialnem zavarovanju in sicer tako, da se s posebnim pravilnikom določi, da se morajo izvestne fakultativne dajatve za stare in onemogle pričeti takoj, ne pa šele po karenčni dobi 7—8 let, kakor predvideva osnutek zakona. Delavski zastopniki zahtevajo tudi reorganizacijo delavskega zavarovanja na ta način, da dobe krajevni organi zavarovanja več:o avtonomijo, obenem naj bi se pa povečala rudi njihova odgovornost za izvedbo zavarovanja v njihovem področju. Stališče delodajalcev Zastopniki delodajalcev so na seji v g-lavnem zahtevali, naj se razmere v so-cijalnem zavarovanju zboljšajo na ta način, da se znižajo podpore in tako zmanjšajo izdatki. Po njihovem mnenju bi se dalo tako doseći ravnotežje v socijalnem zavarovanju. Delodajalci so rudi za znižanje bremen, ki jih doprinašajo za socijalno zavarovanje delavcev, in sicer zaradi gospodarske krize. Večjo avtonomijo, pa tuđ večjo odgovornost! Do odločitve ni prišlo, temveč je bilo samo sklenjeno, naj obe stranki formulirata svoje stališče do prihodnje seje ravnateljstva. Do takrat bo pripravila tudi uprava SUZQR-a podrobne predloge o saniranju delavskega zavarovanja, dočim naj nadzorni odbor predloži poročilo o pregledu poslovanja komisarjev v zadnjih treh letih. Ravnateljstvo bo na temelju tega materijala odločilo, kako naj se v bodoče dela v socijalnem zavarovanju, da pride zopet v finančno ravnotežje. Nekateri okrožni uradi zahtevajo najširšo avtonomijo in sicer zato, ker so imeli nekateri uradi pod istimi pogoji suficite, drugi pa velike primanjkljaje, kar priča, da v delavskem zavarovanju ni složnega in enotnega postopanja. Delavski zastopniki se zavzemajo za večjo avtonomijo ob ustanovitvi fondov za skupne cilje delavskega zavarovanja in za podporo stalno pasivnim uradom, zahtevajo pa kot rečeno tudi večjo odgovornost šefov okrožnih uradov, da ne bi mogli trositi denarja ne glede na razmere in položaj drugih uradov, odnosno na potrebe in položaj središnjega urada. Delavski zastopniki zahtevajo, da se vrne podaljšanje lečenja in vse dajatve zopet na 52 tednov, kakor je bilo prej. Zakon namreč predvideva lečenje in dajanje podpor samo za 26 tednov, pooblašča pa ravnateljstvo, da lahko podaljša te usodnosti tudi na 52 tednov. Zaradi denarnih težkoč je bil SUZOR ukinil podaljšanje na 52 tednov, delavski zastopniki pa zahtevajo, naj se po vseh okrožnih uradih, ki so aktivni in nimajo deficita, lečenje in dajanje podpor zopet podaljša na 52 tednov. Šefi gotovih krajevnih organov bi morali restringirati nepotrebne izdatke, da bi tako omogočili svojemu članstvu boljše in smotrenejše lečenje. O vsem tem se bo razpravljalo na sejali ravnateljstva SUZQR-a 7. in 8. julija. ^Besedo It**«!© nast citatelft Smotrna regulacija Ljubljanice Regulirana Ljubljanica bo pravu blagoslov za Ljubljano v, zaL, še nedogledu i bodočnosti. Pa tudi regulacija bi ne smela bita v sedanjosti pekel, kakršen je dn bi jo labko izvrševali z mnogo manjšimi žrtvami. Toda, kot kaže, nimamo smo tren eg a nacrta regulacMe. Vsi vemo, da je Ljubljanica glavni kanal, kri ee izceja skozi meeto. Ni treba poudarjati, da je to unikum, Čeprav bi ne bila Ljubljana na glasu, da je moderno mesto; toda, če bi ne imeli niti najurim i-tivaejšega smisla o urbanizmu, bi morala biti naša prva skrb, da dobd Ljubljana kanalizacijo — vsaj takšno, kakršno so imela pred 2000 leti rimljanska mesta. Pravim, prva skrb, ker šele tokrat bi se smeli krtati regulacije Ljubljamice. Tudi nI treba tolmačiti, zakaj je naša kanalizacija nepopolna Dokler ne bodo vsi stranski Vr>na.li priključen.! na glavna, ki bi se morala iztekati v Ljubljanico le daleč zunaj mosta, ne moremo trditi, da je Ljubljana kanalizirana Zdaj se pa izteka vsa nesnaga v Ljubljanico sredi mesta in mnoge, rolo najstarejše ulice niso sploh kanalizirane, ali pa ne tako, kot bi morale biti. Maribor, ki ga radi preziramo ter zapostavljamo za Ljubljano, aima kanalizacije, a je v njem b-o];r poskrbljeno za javno higijeno. Hiše imajo hdgijeničae greznice, ki ji-k izpraznjujejo s posebnimi črpalkami, da je smrad povsem onemogočen, vozovi za prevažanje fekalij so pa hermetično zaprti. Zato si Mariborčani seveda ne morejo niti mislitri, da bi spusti-li v Dravo nesnago po vzorcu Ljubljane.. Taksno polovičarstvo je slabše, kot če bi se kanalizacijo sploh ne lotili. Sn neod-ipustljiva napaka 5©» da so začeli prej z regulačnim? deri, preden so kanalizirali mesto. Razumljivo je, da je težko najti tehod. kako bi poglabljati strugo Ljubljanice, da bi ;ih ne ovirali dotoki mestne kanalizacije. Toda, če M ne mogli najti boljšega izhoda, kakršnega so, bi se sploh ne smeli lotiti poglabljanja struge, če jim je količkaj pri srcu javno zdravje. Ako je zaprta le čista voda, da stoji, se pokvari in začne smrdeti. Zdaj pa stoji sredi mesta v dolžind .poldrugega kilometra najogabnejša nesnaga! Pomisliti moramo, da bo trajalo poglabljanje struge vse leto in bodo dela končana šele februarja. Če bo šJo po srečd. S tem pa ne bo poglobljena ntti še polovica struge, ki jo je treba po-gdoM+;, in se bo prihodnje leto to žalostno poglavje nadaljevalo. Razumljivo je, da so prizadeti hoteli pokazati dobro voljo. Zato se je tudi včeraj popoldne začela brozga odtekati skozi odprto zatvomico pri cukrami. Delo je popoldne počivalo. Vodo v Gruberjevem prekopu so zaprli, da bi Je več odtekalo po Ljubljanici ni strugu ko bd odjpnH zatvorni-co (v Trnovem, ter bi voda isprala strugo. Toda efekt vsega tega je jalov. Predvsem, izguba časa. če bi skrbeli za to, da K bil zrak čist aH veaj znosen, bi morala nesnaga odteči vsak dan, kar je pa iz teh ničnih raziogov neizvedljivo. Čim zapr-j nesnago, je zrak že okužen. Spodnji jez, ki ga tvori zagatna steni na Kodeljeve:n in bi bi naj branil vdiranje vode v strugo, kjer jo regulirajo, je bil zgrajen na kamenitem terenu. Pilotov niso mogli zabiti dovolj trdno v kamenito dno, kar je postalo včeraj usodno, ko so izpustili brozgo skozi zatvomico pri cukrami. Zagatna stena ni vzdržala pritiska ter jo je voda podrla od levega bre^a do polovice struge, to je do lope, pod katero so montirane črpalke. Podjetje iEia seveda občutno škodo, ki je nepredvideia ter jo je težko kriti. Vse to komplicira tako težko priča k o rano regulacijo Ljubljanice. Morda l*odo znali dovolj ceniti šele zanamci, s kakšnimi nepo?"snimi žrtvami smo regulirali Ljubljanico. To je namreč edina tolažba. Ljubljančan. Nikar ne smešite sebe in pokreta! Na četrti strani štev. z dne 14. t. m. priobčuje »Slovenec« člančič »Pokora. Kakšna pa V«, ki naj bi služil boju za treznost in vzdržnost. Lep in plemenit namen. Vendar poslušajmo: »Papež kliče k pokori. Tudi kristjani hočemo biti moderni, in ker moderna doba ne pozna pokore, je nočemo poznati tudi mL Toda, če se nočemo sami pokoriti, nas pokori pa Bog. Ali ni sedanja kriza taka božja pokora? — Pokora mora biti! Vsak greh mora biti spo-korjen, rado ali nerado! Bolje torej, da se sami pokorimo, kakor da nas h pokori prisili težka božja roka. A kako naj se pokorimo? Ali naj se bičamo? Dajte, če imate korajžo. — A menda bo flagelantov malo med nami. Preveč boli! Časi flagelantov so minuli. Naša koža je postala preobčutljiva. — Najbolj naravno in zato najbolj modro, da se vsak pokori ravno nasprotno kakor je grešil. In kdor ss pokori za £rehe drugih, naj se pokori v tem, v čemer drugi grešijo. Ali ni torej vzdržnost od pijače naravna pokora . . . Kdor hoče vsaj malo pokore, ne more izbrati bolj naravne in primerne — postane naj abstinent/ Z odzivom na vabilo k abstinenci bomo katoličani pokazali, koliko se hočemo odzvati papeževemu pozivu k pokori . . .«■ Ne da bi razpravljal o zmešanib pojmih »Slovenca« o pokori in današnji krizi in o pokori sploh, moram protestirati proti takemu smešenju treznost«ega gibanja. Kot prepričan abstinent vidim v klasificiranju vzdržnosti kot pokore smešenje vsakih realnih ciljev abstinenčnega gibanja. Človek je in naj bo delen ali popoln abstinent zato, ker je prepričan, da mu alkoholne tekočine škodujejo in da niso koristne njegovemu zdravju in v slučaju pretiravanja tudi zdravju vseh njegovih potomcev in blagostanju vseh, ki so ž njim v stikih. Ce se ga bo pa ganilo, da naj bo abstinent za pokoro, morda zato, ker drugi preveč pijejo, ali zato, ker ni socialne pravičnosti na svetu, ki je no morejo priboriti niti »Slovenec«, siti vse papeške in druge okrožni- ce m pozivi k dobri volji, potem bo pa uspeh ravno nasproten m vse celotno gibanje, ne samo »Slovenec« in njegov pre-pobažen člankar, bo osmešeno. V boj proti škodljivcu posameznikov, razredov, naroda in človeštva sploh je treba iti z realnimi dejstvi, z znanstvenimi, etičnimi, pa morda še celo moralnimi argumenti, ne pa z nekakim misticizmom srednjega veka. Cv. K. Zanemarjena Poljanska cesta V Ljubljani smo zelo ponosni na lepo, moderno in higijenj?no opremljeno klavnico, nikdo pa ne pomisli na to, da pelje od klavnice do trga dolga Poljanska cesta, ki je ena najbolj frekventiranih, pa tudi najslabše oskrbovanih cest v Ljubljani. Dnevno ob 5. zjutraj prično drdrati proti mestu m«* sarski vozički, zaviti v ogromne oblake prahu, ki v debelih plateh lega na meso, kaj H mestni škropilni avtomobili obiščejo Polja ne komaj ob 7. zjutraj in potem še enkrat opoldne, dočim vlada vse dopoldne zelo živahen promet med trgom in klavnico. Dvakratno škropljenje tako frekventirane cest* tekom dopoldneva je seveda odločno premalo, poleg tega pa škropljenje ob 7. zjutraj tudi odločno prekasno. Ce je količkaj solnca, je cesta takoj suha in prah neizogiben, ki pa prav posebno na tej cesti obso-lutno ni priporočljiv, dokler ne bodo imeli vsi mesarji zaprtih voz za prevoz mesa na trg. Pa tudi v ostalem je Poljanska cesta zelo zanemarjena Še danes nima od Ambroževega trga dalje proti klavnici tlakovanih pločnikov, čeprav bi človek upravičeno pričakoval, da bo mestna občina že zaradi mestne klavnice, ki ji prinaša lepe dohodke in zaradi katere je na tej cesti tako živahen promet, poskrbela za nekoliko udobnejši dovoz in dohod do klavnice. Absolutno in nujno je potrebno, da se cesta tlakuje, pa tudi pločniki, ki so v deževnem vremenu, posebno pa v zimskem času taki kot sredina ceste. Tujci, ki prihajajo na ljubljanska živinske semnje, pa tudi prebivalci poljanskega okraja se nad tem prav upravičeno zgražajo in pričakujejo, da bo mestna občina tudi za ta okraj nekoliko bolj materinske poskrbela. V ostalem pa tudi od ostalega ljubljanskega prebivalstva ni mogoče zahtevati, da bi kupovalo in jedlo z mesom prah s Poljanske ceste v vsej njeni dolžini. Več prizadetih. Metenje nočnega miru Policijska oblast je i-zdala svoj čas hvalevredne naredbe, s katerimi se zabranjuje po 22. uri vsako petje in godba na gostilniških vrtovih in pri odprtih oknih, kakor rudi muzika in petje z gramofoni in radijem na odprl"h prostorih in oknih. Nad vse umestna naredba, j« bila izdana gotovo samo zato, da bi prebivalci imeli svoj potrebni nočni mir. Pri tem se je pa gotovo na nekaj pozabilo. V m;slih imam namreč balinanje, ki se je v Ljubljani, zlasti pa na periferiji mesta, jako razširilo, kjer smo pa ravno tako potrebni nočnega miru kot ljudje sredi mesta. Skoraj vsaka gostilna ima svoj navadno z deskami ograjen prostor za balinanje. Od igre in morda od zaužitega alkohola razgreti igralci mečejo nemoteno skoraj vsak dan do 24. ure in tudi čez v te deske težke balinske krogle z vso močjo, da poka kot bi streljal. Pri tem kriče kot bi bili kilometre daleč drug od drugega. Pri vsaki igri se še skregajo, koliko kdo ima, pri čemer skušajo drug drugega prevpiti. Sedaj pa naj človek mirno zaspi, ako stanuje v bližini fake gostilne. Komaj je nastalo poletje fn že se na nekaterih baUnskih prostorih kriči in razbija do polnoči, ne oziraje se na v bližini prebivajoče stanovalce. Marsikateri stanovalec se zgraža nad takim brezobzirnim razsajanjem, srd ga prime, rad bi se pritožil, pa se boji zamere ali slabih posledic. Skrajni čas je, da policijska oblast takoj izda naredbo, s katero se balinanje po 32. uri povsod naj strožje prepove, kakor petje in godba, za kar bi bilo prebivalstvo pol. upravi jako hvaležno. Piscu teh vrstic je znano, da si tudi mnogi gostilničarji sami žele splošne take naredbe, kajti tudi oni neradi poslušajo vpitje m razgrajanje do polnoči, toda sedaj si ne morejo drugače pomagati. Dobra kupčija Ljubljana, 16. juniiu-Na živilskem trgu ne more dandanes nihče obogateti, ker so cene strogo določene, živila pa stalno nadzorujejo, da ne more nihče n. pr. namesto masla prodajati mila. Pa tudi naše gospodinje so takšne strokovnjakinje, da jih ne more opehariti zlepa vsak. Vendar se najde od časa do časa tudi kakšen finančni genij. Ne moremo sicer govoriti o velikopoteznih sleparijah m ne o sleparjih, saj gre vedno le za nedolžne kupčijske posle, ki jih obžalujejo samo gospodinje na skrivaj. O večjih praznikih je najboljša kupčija z mlečnimi izdelki. Zdaj pa »flitne« Skofje-ločanke samevajo pri maslu in siru ter jih skrbi, da bi se jim maslo ne stalilo v tej pasji vročini. Ni kupčije in ni, četudi daš blago napol zastonj. Prodajalke pač niso finančni genij kot fantič, ki je prodajal davi čajno maslo pred frančiškanskim mostom. S polnim cekarjem masla je prišel v Ljubljano, ob 10. je pa že odhajal s praznim. Moško naslonjen na ograjo je kadil cigareto za cigareto in pogumno ponujal blago. — No, go?pa, domače sveže maslo! Poceni! Samo poglejte, kako je rumeno! Gospodinji zadostuje samo besedica »poceni« in že so ustavi. — Četrt kg ga je v zavitku. Včeraj je narejeno. Ne, davi ga je naredila mati. Kar izpod krave je. Takoj se je zbrala okrog fanta množica j žensk, ki so vse hotele videti in preizkus.ti iiiaslo, OdwIe so papir ter ovohale kos za kosom, nekatere so pa tudi pokušale z jeziki sumljivo blago. Fant je medtem hvalil maslo na vse pretege in cekar se je naglo prazniL — Sest dinarjev in pol, tako poceni ne dobite nikjer tako finega masla! Ko je fant že izpraznil cekar in odiel. so gospe ogledovale maslo še na trgu. kjer ie kg po 36 do 40 Din. Gospe so se pritoževale, češ, da ga ie prndajal ta nt ceneje. — Seveda, saj e :. prodaja že 14 dni! Tudi jaz sem ga kupila enkrat od njega, pa sem ga morala prekuhati, ker bi ga sicer ne pmela pr< dajati. Dan ruske kulture LJubljana. 16. Junija. 2e osmo leto prazni je po vsem svetu razkropljena ruska emigracija na roj^tn dan največjega ruskega pesnika A. S. Puškina svoj narodni praznik, dan ruske koture kot simbol njenega notranjega eu.n-stva in vezi z veliko domovino. Obeti en praznujeta Ruska Mntica in Ruska invalidska zveza tudi dan ruskega invalida. Dvojni praznik ruske emigracije je privabil snoči v krasno dvorano Trgovskega doma poleg polnoštevilne rusVe knlonije tui: mnogo Slovencev. Med odličnimi gosti stik opazili predstavnike naše univerze, vse-učiliškega profesorja dr. M. Dolenca in dr. J. Pole a ter privatnega docenta dr. B. F url a na, zastopnika mestne občine g. A. L i k o z a r j a, zastopnika naše vojske polkovnika Nedeljkoviča in podpolkovnika Sokolovića, našega narodnega župnika J Bar le ta, znano prijateljico Rusov so. Terezino Jenkovo, predsednika M2D in krajevnega odbora RK dr. Fetticha, pisatelja prof. dr. Laha, zdravnika dr. Trtnika in dr. Večer je otvoril v naipriietnejšem družabnem razpoloženju predsednik Ruske Matice vseučiliški profesor dr. E. S p ■? k-torski, ki se je spomnil najprej Nj. Ve!, kralja Aleksandra kot velikega pokrovitelja in prijatelja ruske kulture, potc^ je na spregovoril najprej v srbohrvaščini, pozneje pa v ruščini o pomenu praznovanj?, dneva ruske kulture. Prisrčno se ie zahvalil predstavnikom nase javnosti za udeležbo in naglasil zlasti dva momenta v hotenju in težnjah ruske emigracije. Ko se ruski narod otrese jarma 1H. internacijonale. bo še z večjim zanosom nadaljeval veliko delo ruske kulture. To-žko ie ruski emigraciji misliti na to, da sejeio zdaj v Ru5i ; seme Proletkulta (proletarske kulture), toda kakor ie dejal Pa!acky o češkem narodu, da je bil do Avstrije in bo tud* po nji, tako pravi in trdno veruje ruska emigracija, da ie Rusija bila do III. internacijonale in bo tudi po nji. Za prof. dr. SpeVtorskim je nastopil g. dr. Preobražen-ski s kratkim, a jedrnatim predavanjem o slavnem ruskem pisatelju Gorbunovu. Sledile so pevske in recitaciiske točke, ki so vse brez izjeme udeležencem intimnega večera zelo ugajale. Nastopile so dame Franja Bernot-Golobova, Cirila Škerlj-Medvedova, Herta Arko, L. Marakine-iCri-vecka in M. Maverova ter gg- dr. Fre-obraženski in režiser Ciril Debevec Pri k!av:H'u je spremljal pevke g. Reinhold (iallatia. Dame so prejele za svoje res Krasno petje odnosno recitacije lepe Šopke, vsi sodelujoči so bili pa deležni nedelj enega priznanja. _ š a n Mednarodni šahovski turnir v Sllašu Po do igranih visečih partijah sta naša mojstra v vodstvu. Stanje po ITI. kolu je: dr. Vidmf.:- 2%, ^irc, Bogoljubov, Fi hr, Maroczv in Opoćensky 2, Spielmann. Ca-nal, May in Pokornv 1H, Engel in VValter 1, dr. Trevca! in Rohaeek 0. V IV. kolu imata naša mojstra za končni uspeh jako važni partiji. Dr. Vidmar ima kot orni za nasprotnika češkega mojstra Flohra, Pire tudi kot črni pa Spiel-manna. Ostali pari so Walter—Canal, May —Maroczv, Trevbal—Engel, Pokornv—Roti acek in Opocenskv—Bogoljubov. Šahovski turnir na Golici Šahovski odsek »Svobode« na Jesenicah priredi pod pokroviteljstvom predsednika »Svobode« na Jesenicah g. Cvetka Kristana 29. t. m. vrh Golice I. šahovski turnir na prostem. Dispozicije: Turnir se bo vršil v sredo na praznik sv. Petra m Pavla vrh Golice (če bo slabo vreme, bo dan objavljen do 27. t. m. v ljubljanskih devnikih) in se prične ob 8. zjutraj. Turnir se bo vršil po sistemu Izločilnih tekmovanj, pri čemer premagani vedno take j izpadejo iz nadaljnjega tekmovanja. Zmagovalci igrajo po istem sistemu naprej do končne odločilne tekme. Po potrebi se upoštevajo tudi dobljene točke. Igra vsakega para ne sme trajati nad eno uro. Ce pa v eni uri še ni dovršena, odloči razsodišče. Pri neodločenih igrah (remijih) igrata obadva nasprotnika še naprej. Pari se vedno izžrebajo. Zmagovalec turnirja dobi za nagrado srebrni pokal z napisom: Prvak šaho^ke-ga turnirja »Svobode« na Golici v 1. 1932 v trajno last. Prijavijo se lahko vsi organizirani in neorganizirani šahisti brez razlike, in prijave se spre:f»majo do 25. t. m. na naslov: šahovsVi odsek »Svobode« na Jesenic ah. Delavski dom (v roke g. Ivana 2enaV Pri-javnina zna;a 20 Din za osebo, ki jih je treba plačati obenem s prijavnino na čekovni račun Splošne hranilnice in posojilnice 7i Jesenice in okolico, r. z. z o. z. na Jesenicah, št. ček. rač. 11.°50 s pripombo »šahovski turnir«. Turnir bo vodil g. Veneelj Perko, bi i 'jajnik vahovskega odseka »Svobode« na Jesenicah. Razsodišče se bo pa izvolil' pred začetkom turnirja. Prosi se prinesti — če le mogoče — normalne šahovnice s seboj. Želi se prihod na Jesenice dne 28. junija najkasneje z \!ai:r;niJ, ki i dhjialj [g Lj..h'jane ob 18.54 (potniški) oz 20.50 (brzi) in prihajata na Jesenice ob 21.16 >/.. 22.20, ker bo potem skupen odhod ua Golico. Prosi se. da vvakdo po možnosti že v prijavi navede-%ljk, s katerim meni priti. Pripravljalni od.cL Sy< \ode*r. KOLEDAR Da;'c\-,; Četrtek, 16. |unija katoličani Ji'st. bVno, Dragimir. pra\> -!.i\ni 3. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kmo MdtLu: 1,0!M>.000. Kino Ideal: Zaprto. DEŽURNE LHKARNi Dene*: Sušnik. Man j m trg 5 in Kuralt, GospasveLaka CCtta 10. — Me»tna ženska realna gimn.;uja * Ljubljani. Prciuje %& sprejemni izpit za prvi razred ^imnaziie |e vlagati pri ravnateljstvu v času od 20. Jo 23. junija t. 1 .-(-»rejem- ni i7pit w ho rr&il -5. t. m. ob S uri. SPĐ Ošlprte plait&ns&c koče SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane naslednje koče V Jrigla\-skem pogorju: Aljažev dom v Vratifc. V Karavankah: Spodnja in Kai koča na Cln!ici. Valvazorjeva koča p; J Molom. Prešernova koča na Stola ia Dom na Kofcah. V Kamniških pfaaMonh: t3om v Kamnišk Bistrici, koča n.i Veli} Planiaj in Dom na Ivrvavcu. Cojzo\a koča na Ko-krškeru seđ'u in koča na ffinaiiHccIII sedlu i • ta od 18. t m. dalje odprti in oskrbovani. Orožno*:» koča in Malnarjcvi koča na Črni prsti .a stalno odprti krbo-vnnj. Erjavčeva koča na Vršiču b » od 18. t. 1. stalno odprta in oskrbovana. Krekova koča na Raiitovtu bo ^.a'r.o odprta in oskrbovana od 19. t m. dalje, češka koča bo odprt;i i ti oskrbovana (>d 18. l m. dalje. Novoztrrajena koča na Ljubeiiku pri Š^ofji Loki je stalno odprta in oskrbovana, pra> tako tudi Vilfanova koča na Begunj-ščicl. Planinski dom na /VVrni sori jc vse leto odprt in oskrbovan. Nadale sporočani'), da so odprte in oskrbovi'-e v^c !eto: novozgrajena postojanka na Sv« < iori. koča na Sv. Planini, novozgrajeni tlom na .M'žlici, vse koče na Ponoru. Celjska koča nad Cevcm. Pfskernikova in TRerJeva koča v Lo^riVki dolini, Mozirska kc^j na Mozirski plana1 . Planinski dom na Lf«cl bo v nede!V> dne 19. t. m. slovesno otvor-Jen. Odprt in oskrbovan ie Kocbekov dom na Korošici in restavracija na Boču. U!e-lova koča na Peci Je oralno odprla !n oskrbovana. Nova planinska postojanka Na najbolj pr 11 jtibijeii i zasavski pori Lisci je dojadila r^Krnuiuca SPD 7*idani most nov planinski dom, ki ga bo v nedeljo 19, t. ni. slovesno otvorila. Jotr.inii vlak na« potegne ta dan do vmoiae postaje Zidani most. Breg, Sevniea ali Rkuske TopHaa, od koder vodijo zložno skozi ?Hr>ni<- m irkirana pota do 947 m visok^a vrba, čegar pros' a na, mehka trata Leži iznenada PT(^ nam' krlšor ogromna zelena preproga. Pob » dimnega razgleda je bat* ta trata °no, kar Človeka vedno vleče na Liseo. Tn nb gornjeai robu te prikupne trnl^ i> postavljen novi planinski dom. Po filnžb! božji, ki je določena za pol 11. uro, bo dom blntroslovljen in nato predan planincem. Svečanoctl bod<> prisostvovala tndi hrvatska planina* i 'va. Po svečanem dem seveda natanemn BI iMfJI planinski veeeBei. Svirala bo iel ^odba i* Zidanega mosta. Kdor lo utegne, naj pride na goro že na predvečer, ko bodo rakete in topiči ornasnjali prihajam« v likeca planinskega dne. Zveze za potratek M uajm?od-nejčo. Petek, 17. junija. 11.30: Šolska ura: O Notranjski (Tone Gaspari); 12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: <5as, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Or. Lovro SuSnlk: Francoščina; 20: Praški vsesokolski zlet (Dr. Mrvoft iz Beograda); 19.30: Gospodinjska ura, vodi gdč. Krekova; 20.30: Z. Prelovčev večer: 1. Uvodna beseda (Ivo Peruzzi^. 2. Prelov-čeve pesmi zapoje Pevski kvan t; 21 20: Samospevi gdč. MarenkA Hmuš: 2'': £as, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 2T,: Napoved programa za naalendji dan. Sobota, 18. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; IS: Cas, plošče; 17.30: Salonski kvintet: 18.30: Gimnastične vaje i Pra^o THapai; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Z ibavno čti-vo; 20: Plošče; 20.30: Simfonični koncert kraljeve garde (prenos iz Li-. ograda); 22.30: čas, poročila, plošče; 23: Napoved progTa-ma za naslednji dan. NOGAVICE z Ž.160M neiceneisef Težka izbira — Zdaj imam na izbiro dva ženina, eden ima mnogo denarja. drua:i ie pa duhovit in izboren plesalec. — Poskusi torej, če se prvi nauči Dlesati. Raztresena žena. — PomisJi, možiček. kako neverjetno raztresena sem. Včeraj sem ti fcla kupit nogavice, pa sem si kupila namesto njih klobuk. Štev. 135 >SLOVENSKI NAROD«, dne 16. junij* 1932. Stran JL ERi&ITA HELM ^ v velefllnm GUSTAV FRoHLICH ** Sloria Dnevne vesti — Promoriia dveh slovanskih učenjakov v Bratislavi. Včeraj opoldne sta bila na univerzi Komenskeaa v Bratislavi svečano promovirana za častna doktorja filozofije profesor jugoslovanske literature, član rrmopih slovanskih in drugih akademij ter bivši rektor beograjske univerze Pavel popović ia profesor slavistike na univerzi v Sofiji, predsednik bolgarske akademije znanosti in ;lan mnogih inozemskih akademij Ljubomir Mi-letic. Prof. Popovič «e je udeležil prom »cije osebno, prof. Miletiča je pa zastopal oroi. V. Pogorelov. Prof. Popovič je velik prijatelj češkoslovaškega naroda in si je pridobil mnoco zaslug zlasti za poglobitev kullur-nih stikov med oboma narodoma. — Odlikovanje češkoslovaškega zdravnika. Kralj Aleksander je odlikoval z re lom sv. Save III. stopnje šefa kožnega oddelka bolnirp na Bolovici prof. dr. K. Hijbschnian-na, in sicer za znanstveno sodelovanje na lanskem kongresu zveze slovanskih dermatologov v Beogradu. — češkoslovaško odlikovanje. Prezident MasarTk ie odlikoval z redom Belega leva TU. stopnje za državljanske zasluge pisatelja in lastnika ~ Poljoprivrednog Glasnika-r v Novem Sadu dr. Emila Popovič-Teci jo. — Navodila za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov. Davčni zavT:a.T.-Oi, Iti d-olsnjojo r|a'"e.k iz p rej Sn* i h :et — iven* 102^. lofcom — lahko naprosijo po odredb? {5 14. zakona : Kraj. kjer je prosilec zadolžen z davkom; imovinsko stanje z označbo nepremične imovine; vrednost osti1« p-emične imovrine; s erim se p^rosilec bavi, od česa živ 1*1 kraj, kjer stanuje. Prošnji je tre-bg rriožiti: 1. izvjecek iz zemlj'ške knj> ?e; 2. potrdilo o imovrinskih razmerah. To potrdilo a zda na uradnem obrazcu ob-ftima, kjer prosilec stanuje im občima, v kateri je prosilec zadoižeai z davKom; 3. druga pismiena dokazila o imovinskem stanju. Izjavo o dolgovih prosilcev se bodo uvaže vale, ako vsebujejo znesek dol?* 4n ime nnn.rka. r>e .ima davčni zavezanec davone zaostamke pri raznih davčnih upra--^ah, mora vsaki davčni upravi pa-^dložil'. r-ofeebno prošnjo. Rok aa vlaganje prošenj Toteče dne 26. t. m. — Razpisani zdravniški tduzbi. Banska uprava vardarske banovine razpisuje natečaj za zdravstvenega referenta merovinske-ga sreza. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. Mestno načelstvo v Zemunu razpisuje natečaj za mesto občinskega zdravnika (mestnega fizika), odnosno mestnega okrožnt?ga zdravnika. Prošni« je treba vložiti do 15. avgusta. — Sprejem gejeneev v zrakoplovno podčastniško šolo. Komanda zrakoplovstva razpisuje natečaj za sprejem gojencev v zrakoplovno podčastniško solo v Novem Sadu. Sprejetih bo do 100 gojencev iz civilnega prebivalstva in vojske. Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Službenfh Novin« št. 133 z dne 14. t m. — Telefonska naročnina senatorjev in narodnih poslancev. Uradno se razglaša, 1. da se stanovanjski telefoni senatorjev uvrste v VI. plačilni razred, kakor telefoni narodnih poslancev in 2. da plačajo narodni poslanci, ki imajo telefon v stanovanju in imajo v hiši svoje podjetje, trgovino itd., v katerih prostorih pa ni telefona navzlic določbam člena 11 telefonskega pravilnika naročnino po VI. razredu. — Razpust dmštva. Društvo >Krekova mladina« v Prevaljah je rapuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Prepoved zahajanja v krčme. OkroZ-no sodišče v Koziem je prepovedalo Antonu Srrmšku iz Spolnjih Trebšc zahajanje v krčme za eno leto. — »v odvetnik v Novem mestu. V inv*-nik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Josip Trošt s sedežem v Nove.n mestu. — Natečaj za sprejem v šolo za zaščitne sestre v Lin hI jam. Razpisan je natečaj za sprejem v šolo za zaščitne sestre v Ljubi lini. Prošnje je treba vložiti do 10. junija pri ravnateljstvu šole. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenega lista* št. 47 z dne 15. t m. — I/ >Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< št 47 z dne 15. t m. objavlja pravilnik o trošenju pisarniškega in drugega materijala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno telegrafske in telefonske stroške, navodila za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu, navodila, kako naj se sestavi proračun izdatkov in dohodkov k predlogom finančnega zakona za leto 1933'34, sporazum o kliringu med Jugoslavijo in Švico, obrazec k pravilniku o poslovanju In upravljanju skladov za podpiranje strokovnih Sol in dve objavi banske uprave o pobiran i u občinskih trošarin za leto 1932. Novice iz Ajnerike. V La Salln je bil umorjen v svojem stanovanju Ignac Udovič. Umora so bili osumljeni in aretirani trije Slovenci, ki so baje najeli Italijana Casolarija in mu plačali ">0 dolarjev za umor. Udoviču so odnesti 500 dolarjev in vso kaže, da gre za navaden roparski umor. Morilce je policija izročila sodišču. _ V Duluthu je umrl v i tamošnji bolnici župnik Anton Leskovec iz Eveletha. Pokojni je živel v Ameriki 25 let, udejstvoval se je mnogo na prosvetnem polju ter vodil dramsko gledališče v Eve-lethu. Slovenci v Evelethu so z njim izgubili dobrega vodjo in organizatorja. — Stavka v mariborski tekstilni tovarni. V ponedeljek opoldne je v Braunovi tekstilni tovarni začelo stavkati 70 delavcev in delavk. Podjetje je objavilo novi mezdni cenik, po katerem bi s« znižale mezde za 50 do 70°,'o. Poleg tega bi naj delavci vodili po dva stroja, da bi opravljali dvojno delo, v barvarni bi pa bil uveden 12-urni delavnik. Delavstvo si ni vedelo pomagati drugače kot s stavko. Podjetje je inozemsko in tudi, Če bi bilo domače, bi bila dolžnost poklicanih zaščititi delavstvo. Gospodarska kriza bi se ne smela tako izrabljati. — Zcgnanje na Kofcah: »Planinski Dom< na Kofcah proslavi 6vojega patrona sv. Janeza Krstnika na kresno nedeljo 26. t. m. Kdor ima kaj smisla za zdravo planinsko veselje, pridi, prost zemskih skrbi: duševno težavo bo pregnal patron, za telo se pobriga solnce, kuhinja in klet. Odbor. — Smrtna kosa. Včeraj je podlegel dolgi in mučni bolezni znani ljubljanski trgovec g. Ciril A hI in. pokojni je bil v velikem krogu svojih prijateljev in znancev splošno priljubljen. Pogreb bo jutri ob 16. s Celovške ceste št. 56. Blag mu spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Veme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je bito jasno v Mariboru in Beogradu, druSod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 28, v Zagrebu in Beogradu 27, v Splitu in Sarajevu 25, v Ljubljani 24.8, v Mariboru 22.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.7, temperatura je znašala 14.S. W#V*V **** m&r*0 »-V«' ****** A iW \\ udr\V w j *m teb _ Tragičen dan v Zagrebu. Torek je bil ZaSrebu tragičen dan. Zjutraj so potegnili iz Save truplo brivca Ljudevita Golobica, ki si je končal življenje, popoldne je na glavnem kolodvoru vlak strahovito razmesa-ril mladega kmeta Ivana Maraka iz Udbine, ki je kljub temu, da so mu bila izpadla čre-va, živel še 15 minut, malo pozneje je vozil preko savske ceste blizu tvornice Bizjak isti sušaški brzovlak, ki je razniesaril Maraka in vlakovodja je opazil na tračnicah razmesarjeno truplo delavca Vekoslava Bekina iz Samca, skoraj istočasno so našli v savskem rokavu truplo 19-letnega soboslikarskega pomočnika Dragotina Bodnerja iz Delnic, zvečer je delavec Alija Žmirič na travniku blizu Maksimirja zabodel delavca Milana Erdeliča, drugega delavca Stjepana Haluža-na je pa težko ranil, a pozno zvečer so našli v Savi truplo neznane mlade utopljenke, najbrž Frančiške Kiš, ki je pustila pred dnevi na bregu pismo, češ, da si hoče končati življenje. _ Na očetovem groba se je zastrupila. V torek zjutraj je našel grobar v Sisku na pokopališču mlado Baro Devčič, ki je ležala onesveščena. a iz ust ji je tekla kri. Dekle se je napilo oetove kisline in bo najbrž umrlo. Barica je že dolgo ljubila nekega fanta in bi se bila rada omožila, pa ji bratje po očetovi smrti niso hoteli izplačati odpravnine. To jo je tako potrlo, da je sklenila umreti. _ Će se mož nenadoma vrne. V vasi Ivančici blizu Jastrebarskega se je zastrupila v ponedeljek 27-letna Ljuba Rudar. Njen mož se je pred tedni nenadoma vrnil iz Francije in je ženo zasačil s sosedom. Seveda jo je pošteno prijel, da se mn je izneverila, in to je pognalo ženo v smrt. — Grenčica >Franz Josef« prijetno olaj-ši>je bolečine zlate žile. Iz LfuMfaiie —lj Oporoka g. Roberta Kollmanna. Kakor je bil vse življenje plemenit in blag. tako je pokazal svojo širokogrudnost in velikodušnost pokojni veletrgovec S. Robert Kollmann tudi v svoji oporoki, ki je bila razglašena včeraj opoldne v pisarni notarja g. dr. Kuharja. Med drugim je pokojnik zapustil: Sokolu L, Narodni Galeriji, CMD in društvu Trgovski dom za vzdrževanje poslopja po 50.000 Din. Sokolu II. 30.000 Din, občinskim revežem v Ljubljani in na Viču po 10.000 Din, kar jim je bilo že razdeljeno. Pevskim društvom ^Ljubljanski Zvon<, >Sla-vee< in >Ljubljana« ter Glasbenemu društvu >Gradaščicac po 10.000 Din, Gasilnemu, Olepševalnemu in ■ Sokolskemu društvu ter meščanskemu zavetišču na Viču, Marijani-šču. Lichtentumovemu zavodu, dijaški kuhinji Domovina. Ljudski kuhinji, otroški bolnici, Prostovoljnemu in reševalnemu ga-cil>kemu društvu v Ljubljani. Jugoslovenski Matici, Dečjemu domu. Zavodu usmiljenih sester in Vincencijevi konferenci stolne cerkve po 5000 Din. Posebej je daroval 5e 10.000 Din župni cerkvi na Viču in 10.000 Din stolnici za maše. Poleg tega je v oporoki določil, da naj se izkupiček njegovega gradiča pod Rožnikom z vsem zemljiščem in pristavo vred porabi kot ustanova, katere polovica gre v prid slepcem, druga polovica pa je določena za podpiranje ljubljanskih trgovskih u^žbencev, ki niso po lastni krivdi zašli v bedo. Znižali smo cene vsem oblačilom. — Oglejte H zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova lr —lj Tvrieva proslava na Ueeju. Licej-ska osnovna šola je davi na prav prisrčen in intimen način proslavila 100-letnico rojstva velikega sokolskega prvoboritelja in ideologa Tryša. Ob 9. se je zbrala vsa mladina pod vodstvom svojih profesoric in voditeljice osnovne sole ge. Mire Engel-manove v telovadnici liceja Slavnost se je začela z uvodnim nagovorom neke učenke, obsegajočim življenjepis velikega sokolskega borca, sledile so razne deklamacije, proslava je pa bila zaključena z ra-jalnim ritmičnim nastepom 12 belo oblečenih deklic z venčki v rokah. Nastop je bil prav posrečen, komplicirane vaje, ki so simbolično prikazovale razvoj sokolske telovadbe, zamrlo življenje Sokola med vojno in njegovo prerojenje ter mogočen razmah po vojni, so bile izvajane vaorno in zelo skladno. V splošnem je prireditev zelo lepo uspela in je treba zavodu čestitati. —lj Labuda v Tivoliju. V torek zvečer sta z Blejskega jezera priletela na ribnik v Tivoliju dva prekrasna labuda, ki sta včeraj že ponosno veslala po zeleni gladini bajerju med visokimi topoli in košatimi kostanji. Ves dan je bilo ob ribniku polno občudovalcev mogočnih ptičev, ki sta tako učinkovito poživila precej zanemarjeno lepoto slikovitega zatišja. Nj. Vel. kraljica Marija je namreč izbrala najlepši par la-budov, ki je krasil jezersko gladino ob gradu Suvoboru, in ga darovala našemu mestu, ki je vest o dragocenem in lepem darilu sprejelo z najprisrčnejšo radostjo kot prav izreden dokaz velike naklonjenosti in ljubezni Nj. Vel. kraljice do Ljubljane. Labuda sta se takoj udomačila in sta že popolnoma mirna, saj imata v bajerju polno rastlin, ličink in mrčesa ter mladih žab, ob njem pa vedno s tursčico dobro založeno korito. —lj Ljubljančanom bo končno ustreženo tudi s podzemeljskim straniščem. V ponedeljek so zidarji začeli opravljati notranja dela pri desnem stranišču pri tro most ju. Zanimivo je, da bo v tem podzemeljskem prostom tudi enosobno stanovanje za uslužbon ko tega svojevrstnega pribežališča. Toda najsi bo stranišče 5e tako higijenično, stanovanje bo vse prej ko idealno, čeprav bodo betonske stene dobro izolirane. Modernih ven-tilacij pa v tej čudni >kehi< ne bo. _lj Tlakovanje cest« Za gradom in Zaloške eeste. Od banovinskega cestnega odbora je sprejela mestna občina lani 360.000, letos pa 750.000 Din kredita Ta denar bo občina uporabila za tlakovanje dveh banovinskih cest, in sicer prideta v poštev cesta Za gradom in Zaloška cesta. S tlakovanjem obeh cest bodo pričeli v najkrajšem času. —lj Policijska racija. Policija je včeraj napravila po mestu, zlasti pa v okolici racijo in je prijela okrog 25 potepuhov, delo-mrznežev in takih, ki niso mogli dokazati, da se preživljajo s poštenim delom. Večino bo policija izgnala v pristojne občina. Energičen nastop policije je bil res potreben in ga je priporočati tudi v bodoče, kajti zadnje čase se je v Ljubljani beračenje neverjetno razpaslo in razni potepuhi si kar kljuke podninjo. Ljubljanski trgovci se pritožujeio, da se ne morejo odkrižati teh vsiljivcev. Zato je res umestno, da policija nadležnež^, zlasti pa tujce, izžene iz mesta! —lj Spomladi so zafeli popravljati rimski zid na Mirju, kar je bilo ie nujno potrebno. Razumljivo je, da pri tem zidu ni najbrž položen več niti en kamen kot so ga položili Rimljani, saj so zid že neštetokrat popravljali in na mnogih krajih so ga —-tudi v novejšem času — podrli do tal ter znova sezidali, deloma tudi z drugim kamenom, ker je stari spreperel. Gre pa seveda predvsem za staro obliko zidu, da se ohrani ta zgodovinska znamenitost. Vsa popravila doslej niso mnogo zalegla in je zid v popravljenem delu začel razpadati navadno že po nekaj letih. Zdaj so ga tetneljHo popravili od Groharjeve ceste do Murnikove ulice. Pozidan je s primemo cementno malto, stiki so pa dobro zamazani, da ne bo mogla voda zatekati po njih. Treba bi bilo seveda še popraviti ostali del zidu; najbrž jim je zmanjkalo denarja. Zidar, ki je popravljal zid, je iznajdljiv, učinkovito je porabil razno kamenje, ki so ga pripeljali z mestne pristave. Zid bi bilo treba še pokriti s primerno krovno ploščo, sicer je vse popravilo brezpomembno kot so bila prejšnja. Takšna plošča bi pa >kvarila< zgodovinsko lice zidu, zato zdaj starinoslovtri in ošteti ugibajo, kaj bi bilo treba ukreniti, da bo volk sit in koza cela. —lj čudna skrb za »nago. Vzdolž lepe Masarvkove aleje leži ob kolodvoru širok hodnik za pešce, ki je skoraj vedno nastlan z razno nesnago. Toda moti se, kdor misli, da ga ne pometajo. Vsak dcpoldne okrog 10. vihte pometači metle, da se dviga prah celo do petega nadstropja modernih palač. Mestne ceste pometajo v Ljubljani ponoči, ker pa ta aleja m mestna, si seveda lahko privoščijo takšno šalo, da postrežejo ljudem podnevi s pošteno porcijo prahu. —lj Zaplemba vina na trgu. Včeraj zjutraj so tržni organi zaplenili nekemu Belo-kranjcu več buteljk vina, ki ga je prodajal kar tako ped roko na trgu. Možakar si je namreč novi vinski zakon tolmačil po svoje in je bil prepričan, da sme tudi v mestu prodajati vino pod roko kakor v svojem vinogradu, kjer mn zakon dovoljuje prodajo do največ pet litrov. Svojo srečo je že poskušal pretekli teden. Takrat so ga tržni organi opozorili, da to ni dopustno in ker so bih prepričani, da mož ni razumel novega zakona, so mn vino pustni To pot so mu vino zaplenili in je tržno nadzorstvo poslalo več buteljk v mestno ubožnico, kjer so dobili siromaki vino za prTboljsek h kosilu. —lj Dviganje hi*. Včeraj so začeli postavljati zidarski oder ob dvonadstropnih Lurkmannovih nišah štev. 4 in 4a na Erjav- čevi cesti nasproti dramskega gledališča. Hiši sta dvonadstropni in ju dvignejo v tri-nadstropni stavbi, kakršna je nova Luckman-nova hiša na vogalu Gradišča in Erjavčeve ceste. Zidat ska dela je prevzela Stavbna družba. —lj Obnova hiš. V Razpotni ulici dobiva novo zunanjost Pavli nova hiša štev. 6. Popravlja se močno okrušeni omet, nakar se bodo vse stene prebclile. Tako dobiva mesto prijaznejše lice tudi po mirnejših ulicah, koder ni živahnega osebnega in vozov-nega prometa. —lj Kaj je s kopalnimi vlaki? Prejšnja leta je oživela kopalna sezona že v drugi >olovici maja, letos smo pa imeli doslej bore malo za kopanje ugodnih dni. Končno je začelo solnce bolj pripekati in bi se občinstvo že rado kopalo v Savi in Sori. Želeti je, da se čim prej uvedejo kopalni vlaki, kakor prejšnja leta. —lj Manjše zidave. Pred Konjušnico si gradi ga. Marija Trtnik ob pritlični svoji hiši štev. 5 enonadstropno poslopje. Na stari domačiji porušijo poševni krov in zgrade na njej ravno železobetonsko streho, da bo imela gospodinja prijetno teraso tik nove svoje hiše. Zidanje vodi stavbenik Matko Curk. Za solnčenje je najprimernejša ravna streha, terasa ali balkon. Ljudje upoštevajo blagodejni vpliv solnčnih žarkov na svoje zdravje, zato se vedno pogosteje zidajo vile in hiše z ravno streho ali pa vsaj s tera.^o ali balkonom. —lj Opozarjamo na jutrišnjo javno produkcijo gojencev šole Glasbene Matice ljubljanske, na kateri bo nastopilo 32 gojencev Matične šole klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Nastopijo najmlajši gojenci in tudi nekateri zrelejši. K produkciji vabi starše in mladino ravnateljstvo. Začetek točno ob pol 5. pop. Vstop prost proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din in se dobi od 4. popoldne dalje v veži Fil-harmonične družbe. —lj Člane mladinskega orkestra Glasbeno Matice, ki so nastopili na vokalno-inštru-mentalnemu koncertu 10. maja, prosi ravnateljstvo, da pridejo v soboto popoldne ob 15. uri v poslopje Glasbene Matic** v sobo št. 17, da podpišejo spominsko knjigo in se nato fotografirajo. Ravnateljstvo prosi, da se temu vabilu prav vsi odzovejo. _lj Sprejemni izpiti sa T. raared na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica 4) se bodo vršili 34. in 25. junija t L Prošnje, kolkovane t 5 Din, je vložiti pri ravnateljstvu od 20. do 28. t. m. Prileti ti je rojstni in krstni list in zadnje šolsko izj>ričevalo. — Ravnateljstvo — I j Sokol Ljubljana 41 prirfdi v soboto i8. t. m. točno ob 20. predavanje * skioptič* nimi slikami o znamenitostih Prage. Predaval bo brat Branimir KoAtena« vabi Rtarš«, naj pošljejo svoje otroke na istega. Nudi mladini, kar potrebuje za zdravjs in zabavo: svež zrak, dovolj solnca in sence, sve2e pitne vode in tušev, trave, mivke, cvetja, gugalnice in raznih drugih iger. Igrišče vodi učiteljica. Vse tozadevne informacije daje vodstvo igrišča brez vsakih obveznosti istotam. 3ATi-n —lj Dražba posestva >Vikerče« pod šmarno goro, v najlepši legi ob Savi, se vr&i v petek 17. t. m. ob 9. na Okrajnem sodišču, soba št. 15, v Ljubljani. 363-n —lj K. in M. Potočnik darujeta mesto venca na krsto umrlejja Antona Akofa Dm 100 za slepe. —lj Mesto venra* na kr*to blagopokojnoga g. Roberta Kollmanna je darovala 250 Din Društvu slepih tvrdka L. MTkuS. Zahvala! 364/n Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josef ove« grančice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Joaefov&c Toda že pri malih največ težko zagatenfli bolnikih. »Franz Josef ova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Matuška pred sodiščem Ma*-~-ae*r* unnl blaznost in pravi, da je po poklicu atentator na železnice Poročali smo že, da se je pričela včeraj pred dunajsko poroto senzaci* jonalna obravnava proti atentatorju na vlake in železniške mostove Silve* stru Matu&ki. Zanimanje za obravnavo je na Dunaju izredno veliko. Vstop v sodno dvorano je dovoljen samo proti posebni izkaznici, vendar se je pa zbrala pred sodnim poslopjem zjutraj velika množica radovednega občin* stva. da bi si priborila vstop v dvora* no. Okrog P. so odvedli MatirSVo v po* sebno celico kraj porotnega sodišča. Tu se je obtoženec živahno pocovarjal s svojima braniteljima. Začetek obravnave Na razpravo so prispeli novinarji iz vseh krajev sveta. Zanimivo je, da zahteva državni tožilec kazen 1—5 let, dočim določa zakon za take zločine kazen do 10 let, v posebno težkih pri* merih do 20 let ječe. Razprava se je pričela ob 9.30 ob nabito polnem parterju in galerijah. Pred sodniki leže celi kupi aktov in različno orožje, kot posebnost pa skoraj 2 m dolga železni-ška tračnica. Med občinstvom vzbuja posebno pozornost obtoženčeva žena Irena Matuška, sloka, plavolasa žena v črni obJeki in s črnim klobukom. Ob napetem pričakovanju jc stopil v sod* no dvorano Matuška v spremstvu uradnika sodne straže. Obtoženec je visoke, krepke postave. Najprej se je ozrl na občinstvo, potem je pa sedel na zatožno klop in začel nervozno bobnati s prsti po naslonjalu. Na pred* sednikovo vprašanje, kakšen je njegov poklic, je obtoženec odgovoril: Sem atentator na železnice. Potem so začeli čitati obtožnico, kar je trajalo pol ure. Po čitanju ob* tožnice je vstal zagovornik dr. Ettin* ger in predlagal, naj sc povabi k obravnavi še en individualen psihija* ter in sicer prof. dr. Alfred Adler, kar je pa sodišče zavrnilo. Potem je začel Matuška pripovedovati o svojem živ* ljenju. Njegov oče je bil opankar, fant je absolviral štiri razrede gimnazije, potem je pa prestopil na učiteljišče, pa je študije prekinil, ker je bil zašel v slabo družbo in so ga izključili. Pozne* je je odšel v neko madžarsko vas, kjer je nekaj časa služil, slednjič so ga pa vzeli k vojakom in kot enoletni prostovoljec je služil pri 16. madžar* sko honvedskem polku. Vojne se je veselil Predsednik: Ali ste se veselili voj* ne? Matuška: Mislil sem samo na njo in bal sem se, da me ne bo dosegla in da ne bo ostalo meni od nje ničesar. Mislil sem, kaj bom pripovedoval otrokom, če ne bom mogel sodelovati v vojni Spominjam se, kako nam je ded često pripovedoval zgodbe iz voj* ne, zato sem pa tudi jaz hotel svojim otrokom pripovedovati o svojih junaških delih med vojno. Kako h fini blaznost — Torej ste bili v vojni in ste od* likovani? Matuška ponosno: Da, odlikovan sem, imam »Signirm laudis«, na srbski fronti sem pa dobil srebrno kolajno za hrabrost Potem je začd obujati spomine na krvave boje, z živahnimi kretnjami in razburjenim glasom je kazal in pravil, kako so ponoči napadli Ruse in iz vsega njegovega vedenja je bilo videti, da hlini blaznost. Med drugim je izjavil, da ljubi ves svet, kar naj se zabeleži v zapisnik. Po vojni je nekaj časa učiteljeva!« potem je trgoval s petrolejem in polj« skimi pridelki. Ko ga je predsednik spomnil na to, je izjavil, da je trgoval s čebulo. To naj bi vedel ves svet, kajti čebula da je najboljša, kar si more človek želeti. (":eV>ula je dobra zoper vse bolezni, boljšega zdravila ni m zato je Matuška vesel, da je trgoval % njo. (Tudi s tem je hotel obtoženec namigniti, da se mu meša). Na predsednikovo vprašanje, kako mu je prišlo na misel polagati peki en* ske stroje na železniške tire, je obtoženec odgovoril, da je prišel k njemu mlad neznanec in mu dejal, da mora postati slaven, da bo vreden boriti se proti ateizmu. Dejal je, da je njegovo mesto na železnici. To je bil baje duh. ki mu je dejal, naj takoj začne z atentati in izvrši vsak mesec enega. Tako je namreč Matuška izjavil pred preiskovalnim sodnikom. Obtoženec je v svojih odgovorih na predsednikova vprašanja še zatrjeval, da postane minister morda v Patagoniji, čeprav bo obsojen na 30 let, da njegovi atentati niso bil naperjeni proti človeškim življenjem, temveč da je hotel samo prestrašiti železniške direkcije, da je izumil patent za turbine in da bo izpremenil dunavsko vodo ▼ električno energijo, ki bo gonila vse železnice Zločine priznava Dan pred atentatom v Jiiterbogu se je mudil baje v Berlinu, kjer se je izdajal za irskega častnika. V neki trgovini je kupil cev in žico, mimogrede je pa dvoril trgovki in njeni hčerki. Trgovko jc povabil za zvečer na sestanek in mikala ga je misel, da bi zapeljal mater in hčerko v enem dnevu. Ali se mu je to posrečilo, ni hotel povedati, pač je pa priznal, da je naslednjega dne izvršil atentat na vlak. Priznal je tudi atentat pri Bia Tor« bagvu. Samo atentat pri Anzbachu še vedno taji- Simulant Psihiatri, ki so Matuško temeljito preiskali, so napisali 60 strani obsega« jočo izjavo, ki v nji ugotavljajo, da mož ni duševno bolan, temveč da sv mulira blaznost. Po njihovem mnenju je brez vsakega moralnega čuta. nag* njen k sadizmu in k lovu za senzaci« jami. Varna naložba. — Kam boš naložil denar v teh slabili časih? V nogavico? — Ne, tovarno nogavic odprem, baje gredo precej v denar, odkar se praznijo t resor ji. Dober odgovor Mati kara sinčka zaradi slabega izpričevala, ki ga je prinesel iz šole. — Veš, kaj se zgodi z dečki, ki se nočejo učiti? — Vem, mamica, odgovori sinko. — Morajo se ožsojti z bogatimi dekleti. Sferno 4 »SLOVENSKI NARODi, •Mali of§1asi< Vsaka beseda SO pSlov. Naroda« pod »Foto-aparat 2467«. PRODAM BENCIN MOTOR 5—6 KS, malo rabljen, montiran na vozu prodam poceni in na obroke. Alojz Zeman. Vir pri Domžalah. 2465 MLINARJI POZOR! Prodam Črne mlinske kamne za plosko mlete v, za oves in za mletje zmesi. Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina. 2462 STANOVARIV STANOVANJE 2—3 sob, kuhinje in pri ti klin — išče stranka (4 osebe). Vselitev 1. avgusta. Plača event. za tri mesece vnaprej. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Snažnost 2443«. FfPHMftK STAVBNE PARCELE v izmeri 700 do 770 m* v Zgornji Šiški, tik ob električni železnici, naprodaj. Poizve se v upravi >Slov. Naroda«. 2469 12 ha ZEMLJE in GOZDA v enem kompleksu prodam blizu Prijedora. — Vprašanja na: Nikola Mijatovič, Prijedor. 2464 TRGOVINO z mešanim blagom v bližini mesta oddam v najem. — Štefan Celofiga, Brestanica pri Mariboru. 2463 PAZNO NAROČAJTE ČEVLJE po meri pri Peternetn, Novi trg-Breg št. L 60/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESRER, Ljubljana, Sv. Petra c 14 22/T NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). METLIŠKO VTNO se toča po Din 8.— čez unčo v gostilni Kerštc, Šiška. 2468 OBVESTILO! Lnd. Atrukelj. specijalni atelje za splošno črkoslikarstvo, ae jo preselil s Celovške cest^ 14 na Miklošičevo cesto 16 ali Dalmatinovo ulico 10 (dvorišče). Nasproti hotela Štrukelj. SLU2BE GOSPODIČNO veščo nemščine, iščem za dva meseca k trem otrokom. — Ponudbe na: Dr. Demšar, Sv. Duh ŠL 46, Škofje. Loka. 2466 TRGOVSKEGA POMOČNIKA popolnoma izvežbanega v trgovini z mešanim hlapom, manufakturi, železntni, galanteriji, špeeeriji ter rezanju šip - - išče tvrdka Peter šetma Radeč«*. 2461 JUOOSLOVENKO ne fcepod 30 let staro, z znanjem angleškega jezika, iščemo proti dobri plači za dvomesečno potovanje. — Nujne ponudbe na: Geršak, Ples 1, Sv. Peter pod Sv. Gorama. 2460 Zahvala. Ob nenadni, težki in bridki izgubi našega nad vse ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda Roberta Kollmanna veletrgovca, veleposestnika, bivšega gerenta upravnega svetnika raznih ljubljanskih bank, hranilnice, podpredsednika Mestne hranilnice, bivšega Narodne banke, imejitelja redov sv« Save m. in IV« itd« itd« prejeli smo toliko izrazov iskrenega in srčnega sočustvovanja m bilo nam je izkazano toliko ljubeznivosti, da nam ie nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah z nami čutili in nam zvesto stali ob strani, prav prisrčno pa še oHfpTri Umnikovi na Vrtači, ki je nudila zadnjo pomoč blagemu pokojniku. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, zastopnikom raznih oblasti, zbornic, korporacij, društev, organizacij, denarnih zavodov, nameščencem in nameščenkam domače tvrdke Kollmann, združenim pevskim zborom »Ljubljanski Zvon«, »Ljubljana« in »Slavec« za v srce segajoče žalno petje pred hišo žalosti, med potjo k večnemu počitku, v kapelici na pokopališču pri Sv. Križu in ob odprti gomili, godbi Sokola »Tabor« za turobne žalostinke, gospodu županu dr. Dinku Pucu in številnim gg. občinskim svetovalcem, vsem njegovim stanovskim kolegom, gg. ljubljanskim in okoliškim trgovcem, zastopniku Narodne banke gospodu direktorju Gregoriču, zastopnikom Mestne hranilnice s podpredsednikom gospodom Turkom, upravnim svetnikom in direktorjem g. dr. Cernetom ter uradništvu Mestne hranilnice, starešinstvu Sokolskega saveza in vsem Sokolskim društvom za častno spremstvo v svečanem kroju, ljubljanskim in viškim gasilcem, podpredsedniku Narodne galerije gospodu dr. Lukmanu za prisrčni poslovilni govor ob odprtem grobu, zastopnikom društva »Trgovski dom« s predsednikom gospodom Jelačrnom, zastopnikom »Trgovskega bolniškega in podpornega društva«, zastopniku dramskega gledališča gospodu direktorju Goliji, dalje zastopnikom »Ciril Metodove družbe«, »Vin-cencijevih konferenc«, častitim sestram M&rijanišča in Lichtenthurnovega zavetišča ter končno še vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega, preblagega in srčno ljubljenega pokojnika v tako res častnem številu spremili na kraj večnega miru. Zato izrekamo vsem, prav vsem še enkrat našo ponovno, prisrčno in globoko čutečo zahvalo. Svečana requiema za blagopokojnim se bosta darovala v petek, dne 17. jfurnja 1932 ob 10. ori v stolnic? sv. NTkolaja v Ljubljani, v ponedeljek, dne 20. junija 1932 ob pol 10. uri pa v župni cerkvi na Viču. V Uubfeni, dne 15. jmrija 1932. Globoko žalujoča sestra z vsem ostalim sorodstvom. Urejuje: Josip Zupančič. Za >Narodno tiskarno«: Fran Jesariek. — Za upravo In inaeratnl del Usta: Oton Christof. — Vsi v Izubijani