283. številka.
Ljubljana, v sredo 9. decembra 1896
XXIX. leto
ishaja vsak dan uvedter« istmli nadalje in prasnika. Ur .-elja po posti prejoman sa avatro-ogeraka deSela r* tm leto IG pld., aa pol"Iota 8 gld.  sajfiotrt leta 4 gld., ca jedes - 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano hras pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa 6etrt leta 8 gld. 30 kr., oa jeden in&e«s 1 gld. 10 ki. Za pobijanje na dom računa se po 10 ki
ca meeee, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za taja delale toliko voB, kolikor po&taina unata. Za oananila piafiaje m od fitiriitopne petit-vrste po 6 kr., 6e ae oznanilo jedankrat tiaka, po 5 kr., Oe m dvakrat, in no 4 ki., ce ae trikrat ah' večkrat tiska. Dopiai naj aa iavole fronkirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Urednici vo is npravniitvo ja na Kongresnem trga fit. 12. Upravniit<tu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oananila, t. |. nse administrativne stvari.
Casniški kolek in svobodna kolportaža.
Minoli teden se je pečal državni zbor z dvema jako važnima zadevama, ki segata daleč v politično življenje in sta v tesni zvezi s kulturnim napredkom. Dr. Ruse je predlagal, naj se odpravi casniški kolek in npelje svobodna kolportaža. Stvar ni nova. Večkrat se je sprožila že v zbornci poslancev, in državni zbor je že sklenil celo vrsto resolncij, naj se odpravi casniški kolek, a nobena vlada se nanje ni ozirala. Državni zbor pa tndi ni nikdar pokazal dovolj odločnosti, da bi svojim rasolucijam pomogel do veljave. Saj je bilo Že komično, da je veČina državnega zbora leto za letom zahtevala odpravo časniškega koleka, leto za letom pa tudi vladi to postavko v državnem proračuna dovolila !
Finančni minister se vedno izgovarja, da za odpadek časniškega koleka nima pokritja. Ta izjava je naravnost smešna, če pomislimo, da že leto za letom končavajo sklepni državni računi z velikimi prebitki, ki se kopičijo v državnih blagajni-cab. Vladi ni za dva milijona, ki jih nese casniški kolek, temveč le na tom, da se ne razvije časopisje. Tudi bi drživa morda !e kaki dve leti imela nekoliko škode od odprave časniškega koleka. Potem bi se časniki pomnožili in bi se vsled tega državni dohodki tako poTekšab, da bi država ne imela egube, temveč dobiček. Ker bi izhajalo več listov, dobilo bi se več za časniške poštne marke, pomnožila bi se poraba papirja, razširile bi se tiskarne, porabilo bi se več tiskarskega črnila. Odprava č«sniškega koleka bi torej poživila več industrij in ker je v Avstriji vse obdavčeno, bi se tndi povekšali državni dohodki. Da lase mnenje ni napačno, kaže pogled v Anglijo. Ondn se je odpravil česoiski kolek 1852. leta in čez 10 let se je Število časnikov že podvojilo po številu, poleg tega so pa nekateri listi začeli večkrat izhajati, nego so izhajali poprej.
Finančnega pomisleka torej ni nobenega zoper odpravo časniškega koleka. Vlada ima preti temu druge razloge. Casniški kolek ne j ovira razvoj nezavisnih listov ! To je merodajno za vlado. Časniki,
I ki jedo iz vladnih jaslij, imajo sedaj več upliva, nego bi ga imeli potem. Ker mnogi listi ne morejo izhajati z naročnino in inzerat*, navezani so na drugostransko podporo. To podporo dobivajo od vlade in velicih kapitalistov. Tako se pači javno mnenje in to oškodi prebivalstvo. Židovstvo bi nikdar ne bilo dobilo tacega upliva na avstrijsko časopisje, da nimamo časniškega koleka. Iz povedanega je jasno, zakaj tudi nemškoliberalna stranka tako dolgo ni bila za odstranjenje Časniškega koleka. Lahko bi ga bila odpravila, ker je dolgo imela vladno krmilo v rokah. Tega pa ni storila, ker je casniški kolek kaj dobro ugajal njenim namenom. Se pod koalicijsko vlado niso liberalci hoteli slišati o odpravi časniškega koleka. Dr. Russ je sedaj to s tem opravičeval, da so tedaj liberalci lojalno podpirali vlado. S tem je pač ta vodja dal slabo spričevalo svoji Btranki. Na stvari sami jej ni dosti, temveč sprožila jo je le zato, ker jej sedanja vlada ni po goda. Ko bi pa grof Badeni hotel izpolniti nekatere levičarske želje, bi nemški liberalci koj bili zadovoljni s tem, da se ohrani casniški kolek in bi vlado lojalno podpirali. Baš zaradi tacega neod kritosrčnega in neliberalnega postopanja levičarjev je mogoče, da imamo sedtj še casniški kolek.
Če se odstrani casniški kolek, se pač ne odstranijo vse napake avstrijskega časopisja, a reči moramo, da 83 bodo razmere znatno zboljšale. Število poštenih listov se bode pomnožilo in zgu-bili bodo mnogo upliva tisti listi, ki pišejo za vse, za kar jih kdo plača. Če se zboljša avstrijsko ča-sopieje, bode to ugodno nplivalo na vse avstrijske politične razmere.
Odprava Časniškega koleka je pa zlasti sedaj nujna potreba, ko se npelje občna volilna pravica. Če hočemo, da bode občna volilna pravica imela ugodne posledice, je potrebno, da pridejo Časopisi v večjem številu mej narod. Da se pa to doseže, ne zadošča, odpraviti samo casniški kolek, temveč je tudi treba svobodne kolportaže. Le tako je mogoče, da ljudje dobre list« in druge spise dobe v oddaljenejših gorskih zakotjih. Saj je brezmiselno, da se kdo kaznuje,  ki razširja čp.sopise in knjige,
kat.ro je pregledalo že državno pravdo štvo in državno policijsko oblastvo, v njih ni nič spod-takljivega ali državi nevarnega našlo! S tem, <h se tako otežuje razširjevanje časopisov in knjig, se le ovira ljudsko izobraženje. To pa r*e sme biti smoter nobeni vladi S svobodno koTportažo bi se tndi povzdignilo ulovu! vo. ker bi se več knjig razpečalo. Marsikdo bi kupil to ali ono knjigo, a je ne more lahko dobiti, ker ni blizu knjigotržca. To je posebne važnosti za male narode, katerih slovstvo se le počasi razvija, kakor je tudi odprava časniškega kolka posebne važnosti za take narode, pri katerih list nimajo dos'i naročnikov. Zato se nadejamo, da bodo naši slovenski poslanci podpirali vse, kar meri na odpravo časniškega koleka in uvedbo svobodne kolportaže.
W VJiifoljniil, 0. decembra.
Dolenjeavstrijski deželni odbor. Proti -8emitje mislijo voliti v deželni odbor dra. Gess-manna, Richterja, Knpko in Steinerja. Oi dosedanjih odbornikov bodo v deželni odbor volili samo še Scroffla. Veleposestniki volijo poslanca Birka. Najpomenljivejše je, da mislijo šolski referat izročiti dru. Gessiaannu. Gessmann je popolen klerikalec in bode po m /.ti ost i zatiral učitelje. Klerikalni listi za h Ja j pišejo, da bode njegova naloga, pregnati liberalni in socijalistični duh iz učiteljev.
Kdo bode škof v PeČuhu? Kanonik Viljem Frakcoi se misli odreči škofijskemu sedežu v Pecahu, katerega mn je ponudila ogerska vlada. V Rima im&jo proti njemu več pomislikov. Kanonik je namreč krSČen Žid, in bi pri prebivalstva ne napravilo dobrega atisa, ko bi bil imenovan za škofa. Poleg tega je pa kanonik jeden tistih duhovnikov, ki ni prikrival, da nima ničesa proti civilnemu zakona. V Vatikanu bi radi za škofa v Pečuh spravili škofa Steinerja, ki je sedaj v Stolnem Belem-gradu. Temu se bode pa upirala ogerska vlada, ker ja Steiner se hudo upiral crkvenopolitičnim zakonom.
Hrvatje in Madjari. Madjari niso zadovo!;ni s tem, kar plačujejo Hrvatje k skupnim državnim
„Sloveniji".
(Na Dunaju dne 4. decembra 18%. 1.) Pozdravljeni, Slovenijaei, Rojaki v tujem mestu zbrani! Pozdravlja Vas najstarji ud. Vam gladko lice je in zdravo, Čas njemu je oaivil glavo, Čas in Življenja boj in trud.
Kaj Vas je semkaj privabilo? Prišlo je Vas lep6 število, MoJa li slavnega slavit? Moža pozdravit ste se zbrali, Ki je odmrl posvetni hvali, Ne blešči več ga slave svit.
Za narod je v ljubezni vroči Rad trudil se po svoji moči; Trud velik, majhen je uspeh! Če mu življenje neuspešno, Če delo bilo je pogrešno, Slabost ho mu ne štej za gre"b.
Nič ,živio*, »na zdar* in „slava" ! Če vest ga dobra odobrava, Dovolj plačila mož in: a.
Po sapi on se ne obrača,
Naj s hvalo, grajo trud se plača,
Motiti v delu se ne da.
Na delo torej, nič prepira ! Če eden lida, drug podira, Kako bo hiša stala kdaj? Pisatelj stare, nove .stroje*, — Če nas pretresa, povzdiguje Tolaži, blaži nsa — veljaj!
Jo«. Stritar.
Usoda oficijala Bradavice.
Gospod cficijal Bradavica je bil na konci moških let. Za njega karakterizacijo je povedano dovolj, Če rečemo, da je bil c. kr. uradnik in fizično ter duševno popolnoma zdrav. Dokaz tega, da ni prišel nikdar pred določeno uradno uro v piearno, da ni hodil koleg tožit, da ni nikdar prosil predujma ali podpore in skrbno prikrival svoje politično mišljenje. Nobeden tovarišev ni vedel, s katero stranko voli. Bil je uzoren uradnik. Pušil sploh ni, jedel in pil jako zmerno, ni igral niti na karte niti domino in tudi v loterijo ni nikdar stavil. In vendar je ta nzorni mož, ta mirni državljan in vestni uradnik končal svoje življenje na pragu razupite krčme, ležeč pijan in raztrgan v luži.
Oficijal Bradavica je vstopil v službo, ko je bil star šele dvajset let. Delal je marljivo in ko je dcsegel trideseto leto svoje starosti, je natančno iz-račnnal, da bi mogel svejo ptačo živeti tudi ženo in jednega otroka, ko bi se odvadil pušenja. Vzel je hčer umirovljenoga revidenta, blizu trideBet let staro, suho blondinko. Bleda je bila kakor lilija, molčeča in ponižna. Največja radost jej je bila, če je mogla sedeti pri okna, brati nemške romane v „Gartenlaube" in „Buch i ur AUe* ter plesti nogo-vice. Živela sta tiho in zadovoljno. Hod 1» sta malokdaj z doma, v krčmo pa le dvakrat na leto in sViir vselej v Šiško. Največji praznik jima je bil, kadar so v Šiški komarja drli. Za gledališče, koncerte, plese in podobne piiredbe se niti menila nista. Gospod tficijul Bradavica se je štel za srečnega človeka. Najbolj zadovoljen je bil, kadar je mogel pa večerji delati načrte, kako bi reguliral Ljubljano, katere hiše bi dal podreti in koliko bi ve-ljafo, ko bi dal tazkopati ljubljanski Grad.
V desetem letu zakona se jima je porodilo dete. Prišlo je na svet, raplakalo, jokalo dve uri 8 tenkim glaskom, u t ee je gospodu ofuijalu Bradavici srce krčilo, in potem umolknilo — za vedno.
Oi tistega dne se je pri cficijahi Bradavici vse premenilo. Žena je odala v postelji in pri njej je čavala ter jej stregla nje mati.  To je bila a;.?a
dohodkom, in zahtevajo, da bi pri obnovljen j i pogodbe mej Hrvatsko in Ogersko se ta donesek po-vekgal za dober milijon goldinarjev na leto. Tako se je vsaj izrekel neki dr. Pap pri shodu uradnikov budimpeštanskih denarnih zavodov. Ta gospod je hotel s številkami dokazati, da Hrvatska premalo plačuje. Seveda njegove številke niso merodajne, ker dosedaj še ni določeno, koliko dejanski Hrvatje plačujejo k skupnim državnim stroškom. Vedeti je treba, da vžitnino, dohodke pošt in brsojavov na Hrvatskem na skupni račun zaračunajo in se niti ne pove. koliki so ti dohodki na Hrvatskem.
Skopeljsko metropolitsko vprašanje. Razburjenost v SkopljaU je velika, ker se je Grk imenoval zi novega metropolita. Metropolitsko cerkev so morah zapreti, Srbi so zaradi tega storili že potrebne korake v Carigradu. Carigrajski patrijarh se je pa izgovarjal, da ne more Srba imeuovati za metropolita, ker turška vlada tega ne pusti, ker se boji potom kake srbake propagande. To je bil pa le izgovor. Turška vlada se za vso stvar ni nič brigala. P.ttrijarh in sinoda sta po svoji volji patrijarha izbira la. Pač pa je v Bled posredovanja Ru-sije turška vlada zahtevala, naj se odstavi novoimenovani metropolit in zameni 8 kakim Srbom. Patrijarh je pa odgovoril, da on tega ne more storiti. Sinoda je pravilno metropolita volila in le sinoda more volitev ovreči. Ođ bodo stvar predložil sinodi. Sinoda ee je že dvakrat posvetovala o tej stvari. Prvič jo kar na kratko se izrekla, da želji Srbov ce more ustreči. Po pritisku je vender še v drugič se posvetovala o stvari, a je stvar se odložila. Srbi pa ne mislijo odjenjati in že zahtevajo obnovljenje nekdanjega lpeškega patrijarhata, če carigrajski patrijarh in sinoda kmalu ne od-jenjata, i tgne priti do podobnega cerkvenega raz-pora, kot je b;lo pred 25 leti, ko se je potem odločila bolgarska cerkev od grške. Bolgari pa ta razpor s< daj i nakakim nezaupanjem opažajo. Boje se, da nitb cerkev mnogo zgubi v Stari Srbiji in Makedcniji, ako dobe Srbi v teh dveh pokrajinah svoje in slovansko litnrgjo. To bode v akcdo bolgarskemu uplivu. Mnogo Ijudij je le zaradi tega se izdajalo za Bolgare, da niso bili podložni grški cerkvi, dasi so v reiuiei Srbi.
Dardanelako vprašanje. Ruski vladni listi fltdaj zatrjujejo, da Rusija nikakor ne misli sprožiti dardanelskega vprašanja. Namen sedanje ruske politike ni, orijentsko vprašanje kako poojetriti. V i V te.bnrgu ui^nda tudi spoznavajo, da bi se ne dala lahko doieči za Rus j) ugcdoa rešitev tega vprašanja. Rusi za Bvobodni uhod vseh vojnih lad>j skozi B;npor in Dardaneie tudi ne marajo, ker bi petem črncmoi ska obrežja ne bila tako varaš, kakor so sedaj. Prehod samo za ruske vojn* ladije se pa ne da doreči.
Metropolitsko vprašanje v Rumuniji Nova vlada ja baje že našla pot, kako se reši razpor za radi odstavljenega metropol ti. Pravda proti metropolitu se bode ponovili. Pri tem se bi de prva ob sodba sinode razveljavila in metropolitu se bade povrnila njrgova čast. Metropolit bode pa potem nam
stara gospa, ki je ves dan pregledovala sanjsko knjigo. Cisih ja vprašala hčer, če kaj želi, jej po stregla, in mi zopet aglob la v svojo knjiga. Bolezen gospe tfi.ijilk« je trajala v >č mesecev in pomladansko eclnce je jelo že oživljati dre maj o >o pr.rodo, ko je megla gospa Bradavica zopet sesti na svoje staro mesto kraj okna. Z irava pa ni poslala nikdar več; bolehala je vedno, zdaj »olj, zdaj manj in šele po štirinajstletnem trpljenji legla v greb
Teh štirinajst let je b>la tfioijala Bradavice notranjost izpostavljena uplivu, kateri je naposled postal zanj unodepolu.
Prej dosti čedna in mila žena je postala voled bolezni grda. Pcsušila se je skoro popoluoma iu pogled nanjo je moral obuditi v vsakem, človečki čutečem src i usmiljenje. Pcstula pa je tudi nervozna in razdražljiva. Gospod cficijal se doma ni amel sprehajati po sobi, ni smel glasno govoriti, ni smel pisati, ni smel nič vprašati, ni se smel ganiti. Mdče je mural vsak dun več ur presedeti kraj dremajoča žena, v vzduhu, nasičenum z vonjem naj raznovrstuejših medikamentov — kaj čuda, da je bil oiijijal Bradavica postal tak mož, kakor je bil zgoraj popisan — tilibter.
i Mi štirinajst let je trajalo to življenje. Končno je žena umrla. Oficijal Bradavica je iskreno plakal in žaloval po njej ter jej reaoično želel, naj bi prišla v nebeško kraljestvo,
se vladi na ljubo odpovedal.  Seveda se na ve, če
bode metropolit hotel vladi narediti to uslugo. Če se odpovedati ne bode hotel, bode vlada v zadregi. Pa tudi se ne ve, če bi se prebivalstvo že zadovoljilo s tako rešitvijo te stvari.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V LJubljani, 8. decembra.
Občinski svet ljubljanski imel je 7. t. m. izredno javno sejo, katere se je uieležilo 23 občinskih svetovalcav. Predsedoval je župan Hribar.
Mestni inžener Sbrizaj poročal je o kolav-daciji kanalov na Tržaški cesti in v Knall ovih ulicah ter o kolavdaciji javnih stranišč. Vsa dela izvršila je tvrdka B. fkovec & D/cfak in sicer kanal na Tržaški cesti popolnem v zmislu dogovora, glede kanala v Knaftjevib ulicah pa je kolavd»cija dognala, da stene niso po 20 cm, temveč le po 15 cm debele; vsled tega predlaga poročevalec, da se garancijska doba za ta kanal podaljša na pet let, kavcija pa zviša od 200 na 500 gld., čemur je tudi tvrdka pritrdila. Po nasvetu poročevalca sklenil je občinski svet, da se pod gornjim pogojem oba kanala vzprejmeta v mestno last in da se tvrdki izplača račun za napravo kanalov v znesku 2763 gld., za napravo javnih stranišč pa znesek 6973 gld.
Obč. svet. dr. Stare poročal js o ram.»stilnem predlogu obč. svet. Svetka glede preuredbe pokojnin iu preskrbnin magistratuih uradnikov, oziroma njih vdov in sirot. Ker je država penzijski zakon spremenila v korist svojim uradnikom, umestno je pač, da tudi občina v tem oziru kaj stori ?a svoje uslužbence. Finančni odsek torej predlaga mej drugim: V določen činovni razred uvrščeni mestni uradniki, potem stalno nameščeni sloge in mestni stražniki imajo pravico tli pokojnine, katera znaša po desetih nepretrgoma prebitih službenih letih 40%, za vsiko nadaljnje Blužbeno leto pa po 2°/o zadnje vštovne aktivitetne plača. Po služ beni dobi 40 let jim gre torej kot pokojniua polna vštevna plača. Normalna pokojnina mestnega uradnika se ne sme odmeriti nižje kakor z zneskom 400 gld.. normalna pokojnina slege ali redarja pa ne pod 200 gld. Preskrboina za vdo\e po mestnih uradnikih znaša in sicer: za prvi činovni razred 800 gld., za drugi 700 gld , za tretji 600 gld., za četrti 500 gld., za peti 450 gld. in za šesti činovni razred 400 gld. Vdove po slugah in redarjih dobivajo tretjino plače umrlega soproga, najmenje po pa 200 gld. Aktivni mestni uradniki morajo za po kcjainske namene mestni blagajni dajati letni pri spe vek, kateri znaša 3% aktivitetie plače Sada njim vdovam po mestnih uslužbencih se zvina pokojnina za 20%» vender ne sme znašati pod 300 gl. za vdove pri uradnikih in ce ped 150 gld. za vd >vo po Blugah. Ta določila stopijo v veljavo s 1. januvarjem 1807.
V debati o odsekovlh predlogih vprašal je obč. svet. dr. Gregorič, v kakem razmerju stije mestni uradniki nasproti činovnim razredom državnih uradnikov ter omenja, da je po občinskem redu za de želno stolno a&ato Ljubljaco pokojninsko ia pre nkrbninsko sposobnost etalno nameščenih uradnikov, kakor tudi njih  vdov in  sirot,  dokler se kaj dru-/.••■:.i ne ukrene, presojati po predpisih, veljavnih za državne uradnike in sluge upravnih oblastev. Ko-nečno naglasa  govornik  potrebo sSnžbene pragma tike.   Obč. svet. S ve tek izjavi,  da ga je, ko je dne 2. jun ja stavil svoj samostalni predlog, vodila želja, da ae  pokojn ne mestnih uradnikov ter pre-skrbuine njih vdo» in sirot izjednačijo z onimi, ka tn§ uživajo državni uradniki po zakonu z dne 14.
Iz začetka jo hod I oficijal Bradavica živeti tako, kakor je živel aa življenja s .oje žene. Dokler je •'.'«! v pisarni, pregledoval in šrndiral akte, račuml iu pisal, se sploh ni prav zavedal, da je živo bitje in se ni čutil ne srečnega, ne nesrečnega. Ali čim je slekel svojo uradno suknjo in se odpravil proti svojemu domu, čutil se je zapuščenega. Doma se mu je zdelo vse prazao in tudi v srci njegovem je čutil neko morečo ga praznoto, katere ni vedel s čim izpolniti. Naj je L 1 doma, naj se je sprehajal po ,Zvazdiu, po Lattermannovem drevoredu ali po Mastnem trgu, povsod se mu je zdelo, da je sam in zapuščen, da je tujec. Prijatelja ni imel nobe nega, tudi dobrih znancev in sorodnikov ne. Naravno, da je dolge ure sedel doma na stolu kraj okna, kjer je njegova žena celih štirinajst let umirala, ter ugibal, kako m kaj mu je storiti, da ae ruši sveje zapuščenosti.
Po dolgem premišljevanji je uganil, da se mora zabavati, sicer da mu je umreti dolzega Časa. A kako se zabavati? S čitanjem? Gospod efiaijal Bradavica ni bil še nikdar čital romana. Poiskal je torej v zapuščini ranjke svoje žene star letnik „Gar-tenlaobe" in ga začel čitati, a ni prečital niti jedne strani in že je ložala knjiga zopet na omari. Naročil si je „Laibacher Zeitung", pa niti jedne številke ni mogel do konca prečitati, čemur se sicer ni čuditi.  Hotel je iti v gltdališče, a sramoval se
maja 1896. Če tudi predlogi odsekovi ne vstrezajo tej intenciji v polni meri, vzprejme predlagatelj vendar le stališče odsekovo in to z czirom na mestne finance. Obč. svet. dr. Tavčar naglasa nasproti g. dr. Gregorčiču, da je glasom § 29. občinskega reda občinski svet brez dvojbe kompetenten, da določa plačo mestnim uradnikom in preskrbnino, oziroma vzgojnino njih vdovam in sirotam. Glede službene pragmatiko, ki pa ni v nikaki zvezi z določitvijo plač in pokojnin, moralo se bode seveda kaj storiti, a kazalo bi, da se počaka dotle, da se ustanovi Blnžbena pragmatika za državne uradnike, ki je tudi še nimajo. Potem prešlo se je v podrobno debato iu so bili predlogi odsekovi brei premembe vzprejeti. Župan Hribar konstatuje, da se s skle pom, katerega je ravnokar storil občinski svet, izdatno zboljša stanje mestnih uradnikov, da bode uredništvo to gotovo vpoštevalo in s tem večjo unemo izpolnjevalo svoje dolžnonti.
Obč. svet. dr. Stare poročal je nadalje o preuredbi plač magistratnim in šolskim slugam. Poročilo gospoda župana priporoča, naj bi se služabniška služba uredila tako, da postane stalnejša in da hode službujoče osobje mogočnost do napredovanja v službi vspodbajala k gorečnosti in točnosti ; to pa se da doseči le, ako se število stalnih mest pomnoži in razdeli tako, da bodo vsa stalna službena mesta razdeljena v več plačilnih razredov. Občinski svet vzprejel je brez ugovora sledeče predloge: 1. Pri mestnem magistratu ljubljanskem ustanovi se 8 1 januvarjem 1. 1897. 14 služabniških mest in sicer 10 stalnih in 4 začasne. Ta služabniška mesta dele se v tri plačilne razrede z letno plačo 450 gld. v prvem razredu in po 400 gld. v drugem in tretjem razredu. V prvi razred uvrstijo se tr»je, v drugi razred sedem in v četrti razred štirje mestni slugs. Sluge v prvih dveh plačilnih razredih nameščajo se stalno ter uživajo za časa aktivnega službovanja aktivitetno doklado v zneBku 10°/o plače, ako nimajo proofrga stanovanja. Ako je bil začaoni sluga prevzet v stalno službo, smejo se mu v pokojninsko dobo všteti tudi leta začas nega s'užbovanja. Stalno nameščeni sluge imajo travico do službene obleke, začasno nameščeni pa le do službene čepice. 2. Šolskim slugam določi se letna plača 400 gld., vrhu tega pa se jim da; prosto stauovanje v dotičnom šolskem poslopju, če bi pa to ne bilo mogoče, izplačuje se jim aktivi tetna doklada v zneeku 10% plače. Glede plače šolskih slug, katere skupno plačujeta mesto in dežela, stopiti je v dogovor z deželnim odborom. 3. Namesto dveh do sed.ij v pol cijskem oddelku ustauovljenih mest detektivov se ustanovi jedno uradniško mesto policijskega agenta in jedno straž niško mesto mestnega detektiva. Policijski agent se uvrsti v šesti činovni razred in se namesti Btalno, detektiv pa se uvrsti v drugi plačilui razred za mestne stražnike. Tudi ta ee namešča stalno.
Obč. svet. dr. Pož^r poročal ja o določitvi stavbinskega programa za šolsko poslopje, ki se ima graditi na sv. Jakoba trgu, ter v imenu stavbinskega odseka predlagal, naj se za 8razreduo dekliško ljudsko šolo zaradi poslopje, ki bode i m lo 13 n n h sob, telovadnico, dvorano za risanje, petje, pntrebne prostore za pisarno, za učila, knjižnice itd. Razveo tega bode pri zgradbi skrbeti za to, da dobi šola primerno dvorišče, na katerem bi se mrgle deklice mej odenoroen sprehoditi. Poslopje, ho.ii dvonadstropno in v zunanjosti primerno okolici ter se zgradi na prostoru Bodauje redute. Glede razpisa za dobavo potrebnih načrtov se naroča me: t »emu magistratu, da stavi občinskemu svetu čim prej dotično nasvete. — Po n katerih opazkah obč. s et. dr. K ris perja, ki meni,  da zsdeia še
je, češ, tam je vse Črno ljudi, ki vsakega prišleca brez usmiljenja kritikujejo in obirajo.
Neko nedeljo je šel v neznatno krčmo. Sedel je za miz j v kotu in zdelo se mu je. da ee počuti prav dobro. Ko je izpraznil četrto či*šo piva, zspuftil je odo — po 25 let»h prvič — smodko. Hkrati se je jelo v kr mi zbirati ljudstvo. Neko diuštvo je imelo ta dan zabavo. Zbralo se je toliko ljudstva, da bo bili vsi proelori zasedeni. Po dolgih letih je gospod cficijal Bradavica zopet, slišal veselo petje, emoh in dobrih iu slahih dovtipov toliko, kakor vse Bvojo žive dni še ne < ! lo sam se je smejal na vse grlo. Ostal je do pozne noči v krčmi in šel domov težkih korakov, prav kakor da je — pijan.
Od tega dne je cficijal Bradavica stalno in redno obiskoval dotično krčmo. Doma mu ni bilo več obstanka. Začel jo hoditi v kavarno, kjer je slišal to in ono, kjer je „kibiciral* in izkazoval Ijndnm raniih uslug sestavljajoč, jim prošnje ia pišoč jim pisma. Seveda ni mogel zdaj s svojo skronno plačo več tako izhajati, kakor prej. Navadil ee je bil pijače, postal nemaren in zauikern v pisarni in konečno dobil — modro polo.
Zdaj je bila usoda njegova odločena. Propadal je čedalje bolj, hodil zamazan in vedno bolj raztrgan in nekega jutra so ga res našli v luži pred zakotno krčmo na skrajni periferiji ljubljanskega mesta — mrtvega. *y
ni dozorela za razpis načrtov, bil je predlog odsekov vzprejet.
Po nasvetu obč. svet. dr. S tare ta sklenil je občinski svet nadalje, da se za zgradbo topničsrske vojašnice najame pri kakem večjem denarnem zavodu posojilo v znesku 415 000 gld., katero se bode v 40 do 50 letih amortizovalo in s 4 do 4l/j°/0 obrestovalo. V nadzorovalni odsek za zgradbo te vojašnice bili so izvoljeni obč. svet. S u b i c, dr. Stare in Vel ko vrh. Konečno odobril je občinski svet razdelitev Gustava Stedrvja zemljišč ob Tržaški cesti na stavbišča ter določil, da mr rajo stavbišča biti po 24 m široka. Poslopja, ki se bodo gradila ob Tržaški cesti, morajo biti vsaj jedno nadstropna.
Pred zaključkom flcjo vprašal je obč svet. dr. Krispor gospoda župana, zskaj se zavlači zadeva glede ;i°,0 pottojils. Hišni posestniki potrebujejo nujno posojila iu nterpetant želi, da se zadeva čim prej povoljno reši. Župan Hribar odgovarja, da ee stvar rus preveč zavlači, sli mestnega magstrata ne zadene nobena krivda. Deželni odbor predložil je dotično pogodbo vladi, a ta jo je vrnila. Gospod župan storil je s'cer kerake, d\ se zavlačevanje te zadeve vsled birekratičnega postoptnja prepreči, a brez uspeha.
Konečno interpeliral je obč. svet. Tur k, je li gospod župan voljen kaj ukreniti da se število svetilk na Maitinovi cesti pomnoži Žopan Hribar je odgovoril, da se bode stvar preiskala in — če tr<,ba — tudi primerno ukrenilo. Sicer pa se bode kmalu otvorila električna razsvetljava, dotle pa bode treba nekoliko potrpeti, če tudi razsvetljava ui taka, kakor bi bilo Želeti.
Promenadni koncert
vojaške godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj belgijski štev. 27 iu pevskega zbora „Glanbeno Matice" na korist po letošnji poplavi oškodovanim Bar janom.
Koncert je obetal mnogo lepega in mnogo prijetnega; poteg jedne Dvorakove simfonije in Kaanove Bayaya-cuverturo • <> biie postavljene na program še tri lahkouml ive, prijetne skladbe, kot pevska točka pa Maskov „Kdo je mar". Postavljen je hI tudi boffet, sp oh pa se je vse ttotilo, da bi se bilo občinstvo privabil) v koncett, č'gar prireditev je bi sprožil g. 211... i j H ril ar. A vse je bilo zaman. Le pet vrBt sedežev je b lo zasedenih, sicer je bila dvorana prazua iu tudi galerija ni bila dobro obiskana Izgovor, da pri đcb << d In li koacertih ui uič umetniškega užitka, ne %elja v tem slučaja,
Znamenita D dur simfonija ae je v nas že je denkrat j.od vodstvom g. M Habada svirala in je bila tedaj oM:rno analizovann in ocenjena. To pot je dirigiral g. kapelnik Frisek in s cer ognjevito in s temperamentom tako, da je dobil* skladba nekako romantično lice. Najbolje sta ugajala prvi odstavek in furijant.
Druga jbko interesantna skladba katera se je igrala, je bila predigra baletu „Bnvava", katero je zložil češki virluoz na glasovirju Hentik pl, Kaan. Sanjav motiv (rog iu harpa) se razviju v široko, a mehko melodijo in preide v tako fin in pikeuteo val čuk, kakor si ga je težko roia iti, naponhd pa pri ide v divje rajanje. Gosli estanejo tremolujoče na vi eokem ae, ii  Larpiuih  pasaž pa se  počasi zopet razvije prvotni motiv, d čim zaključi skladbo prvi melodični tok. Z besedami se sploh ne dajo povedat, svojstva   te  skladbe,   podobno  časih eksotičnemu vonju, Časih mili bajni svetlobi. Skl&dha je res jako poetična, Bauaikalna feerija, na katere i zglednem iz va]anju je i.osp. kapelniku  Fnseku  prav posebno čestitati
Jako dobro ro M izvajale tudi ostale skladbo, Rubinsteirov BV*lse t" priče", Sjcetana Kovhfovičbv potpourri ii „PrndauH c6vesteM in Zaj'ova f.mtazija „Večer nt Savi0
Tudi Blalkof »Kdo jo mar" se je pel prav dobro in je bil g N li za svoj bariton solo odlikovan s posebnim aplavzom Sploh p* je m»lošta-vi no občinstvo za podani užih k se zahvaljevalo s dolgimi i trasi priznavanja tako dirigentoma gg. Fri-seku in Čer nu, kakor vsem sodelujočim močem.
.1. H o f f m e i s t e r.
Dnevne vesti*
V Ljubljani, D. decembra..
— (Občinski ovet) imel bode v četrtek dne 10. decembra t. I. ob petih zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Obravnavale se bodo nerešene točke zadnjega dnevnega reda.
— (Slovensko gledališče) Sincči so se pred stavljali Schillerjuvi „lt tsbojmki". O predstavljanih glavnih ulog smo že o prejšnjih reprizah te igre tolikrat in tako obilTOO govorili, da nam ni treba tega več storiti, rmenimo naj le, da sta nas tudi gg. Vidmar in Pavlovski, katera sta prvič nastopila v tej drami, zadovoljila, sicer pa ta pred stava ne spada mej najboljše. Gledališče je bilo jako dobro cbiskaro.
— (.Slovensko planinsko društvo") pri redi jutri 10. t. m. v „Narodnem domu", v mali dvorani (kavarni), kojo jo s'avnn čitaln:ca iz po-
sebne prijaznosti dala za ta večer na razpolaganje, zabavni večer. Ta večer bode predaval gospod L; ti devit Stiascv, učitelj iz Radovljice, o svojem jako z .ni mi vem potovanji iz „ Sevastopola skozi Yalto v Simfaropol". Popisal bode naravno krasoto južnega obrežja Krima, osobito Alupko, Orejando, Li vadijo, Valto in Alušto. Razlagal bode dalje, kako se zdravijo bolniki na južnem obrežju Krima ter opisal delovanje „Krimskega gornega klubaa. Ker je snov predavanja povsem nova in prezanimiva iu ker nastopi ta večer novi „planinski kvartet", nadejati pe je izvaurednega užitka in obilo udeležbe. Društveni člani in sploh prijatelji aSlov. plan. društva" se prijazno vabijo na obilno udeležbo.
— (Papirnati goldinarji) Prijatelj našemu listu nam piše: Mnogokrat imeli emo priliko opaziti, da je občinstvo gleda veljave papirnatih gol dinarjev večinoma slabo podučeno, ti ho namreč še zmirom veljavni, kajti cesarske blagajnice imele so nalog, zamenjavati jih do konca 1 8 9 9. tedaj še tri teta. Da se pa od mnozih stramj izraženi želji egodi in se občinstvu prihranijo nepotrebni troški, ee je zdai zaukazalo, da morajo odslej do konca leta 1899 tudi c. kr. davka rije po deželi na zahtevanje občinstva papirnate goldinarje menjavati, in sicer v polnem znesku.
— (Pevski zbor »Glasbene Matioe1*.) IXines ob 8. ari zvečer je skušnja ?a bas; jutri, četrtek, ob 8. uri zvečer za tenor. V p*tek, 11. t. ai., ob polu 7. uri zvečer jo skušnja za žeuski zbir (sopran ii aH).
— (Užigalioe družbe sv. Cirila in Metoda) pozdravljajo vsi slovenski listi .'. veseljem, takisto tudi svinčnike družbe sv C<rila in Metoda. Opizir iajoo novic narodne trgovce na to, izrekamo nadijo, da bo občinet-o povsod zahtevalo t*h nžigal-c in teh svinčnikov. Zl« »ti bi bila dolžnost vseh članov družbe sv. 0 rila in M. toda, da deUjo ua to, d* se bodo povi-oJ prodKJale, oziroma kupovala te užiga-lice in ne užigalice iz tovarne Poja' zi je ve, kjer se izdelujejo Siilaaark užigalice
— (Ogenj v dimnika) Včeraj zjutraj ueele po se saje v dimniku hiš. št. IJ v Lingerjevih ulicah. Ogenj je pogasil izvežbovalec požarne hrambe g. Ivan Daz
— (Nepreviden voznik ) M ha Oovirk, me seiski pomočnik, na Sv. Petra cesti št 85, je tako naglo in neprevidno vozil po Poljanski cesti, da je zadel ob Jožtf* T m izina, paznika pri deželnr-m sodišči in ga podrl na tla. T mazio je vsled palca zadobil telesne poškodbe.
— (Tatvina ) Andreju Zamidi, posestniku in županu v Stari Loki pri Kočevju, ukradel je dne 7. t. m, nek postopač v li I - •; i „Pri bavarskem dvoru" iz ruknje, katero je bil tamkaj za nekoliko časa shraniti dal, denarnico s 15 gld. Postopač je znan in se zasleduje.
— (Svinjska kuga) je spravili 15 Dolenjcev, oziroma Hrvatov na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča. Koncem prešlega leta eo puma gali Hrvatom atihotapljiti cele čreda svinj, ki so se potem iz Novega mesta pobija po železnici na tuje. Tu ro bile ko. fi »kovane in potem se je zašle« dilo, da so Lile svinje .pokrite* z živinskimi notnimi listi, kateri so se preskrbovali največ v Ško-cijanu, ki*-r je bila zanje nekaka borzi. Obtoženci so bi<i zadnji četrtek obeoieni. Razprava je pokarala, da je »hrvatdka zaprt'ja" velik udarec za dolenjsko gospodarstvo.
— (Umrl) jo v Oelji in bil včeraj popoludne pokopan gOtp, dr. Friderik Babnik v 51. letu svoje dobe. Poprej odvetnik na Dunpji, se je pred nekoliko 'iti preselil v G-lje, kot jurist in narodnjak vedno na najboljšem glasu. Zft je b<l g odvetnika Domiuk u š a v M lriboru in lu .t g. dr. Janka Babnika, dtž.-Bodmga adjunkta v L ubijani. Prerano umrlemu brdi zornijim l^hk% 1
— (Mestna sloveuska šola v Gorici) Ta šola, nastanjena v P<drurnn, je zdaj — zatvo jena, ker je ušlo še tisth pet otrok, ki so zahajali v njo. Dotični otroci eo prosili za vzprejem v „Slo-giso" šolo. Mestni Šolski s eL je na to sklen-l, da naj se ta šola zapre, kot nepotrebna.
— (Badeni v Gorici ) To dni se je pred okr. sodiščem v Goriif vrš la kaz. obravnava proti dvema Lahoma, katera sta o Bul*nijev«m prihodu v Gorico napadla in rauila nekega B2ivio" kličočega Slovenca. Obtoženca sta bila obsojena, jeden na štiri drugi ra dva dni zarora.
— (Huda obsodba) L«ta 1893. je zadarski občinski svet vzprejel predli g glede upeljave električne razsvetljave. /. mm publicist Jo«. Modric je o tem sklepu v tržaškem lista . Peniiero slavo" priobčil več ostri', dopisov, vsled Česar je zadarski župan Ttigari tožil urednika Antona Jakića radi žaljenja na časti. Tržaško porotno sodišče je Jakiča obsodilo na osem mesecev v zapor in na izgubo kavcije. Sphiao *?e je pricukovalo, da najvišje sodišče to očitno jako težko kazen zniža, Jakič je vložil ničnostno pritožbo, o kateri je najvišje sodišče te dni razpravljalo. Najvišje sodišče je pritožbo odbilo iu potrdilo sodbo tržaškega porotnega sodišča.
— (Kazenska preiskava proti piranskemu županu) Liški Ufti javljajo, da se ja začela proti piranskurru župani, dr. Frag^acomu kazenska pre-
iskava zaradi iredentističnega govora, kateri je bil govoril pri razkritji Tattin'jevega spomenika in sicer ko je pozdrav.l zastopnika beneškega municipija, grofa Valierja. Preiskovalni sodnik Kramar jo zaslišal že več oseb. L~ški listi in za njimi nemški izražajo nadeja, da sploh ne pride do obravnave, češ, da se dotični govor ni nikomur zdel pol tično (-o mo-rb. n.
* (Za neslano  šalo — primerna kazen.)
DeželnozborRke volitve v S'.benhirtenu na Do'enjem Avstrijskem udeležili so se tudi ondotui nčiMji i a po končani volitvi skupno odšli z volišči. Žipnik Garcerick je v spremstva mnozih kmetov kreuil za učitelji, vihtel svojo palico in kričal: Z laj gonim vole. Kmetom je bila ti „ša'a" tako všeč, da so veselja kar brcali in rs od smeha kar zvijali. Učitelji so župnika tožili i u sodišče ga je obsodilo na primerno globo,
* (Demonstracija v Moskvi) Običijni pravoslavni „parastos" za Žrtve velike katastrofe na Hodinskem polju v Moskvi ob kronanju ruskega carja bi se bd moral vršiti 30. m. m. Duhovščina ni hotela izvr.š ti dotičnoga opravda. To je ljudi, zlasti dijake, silno razburilo. Na tisoče ljudi ae je zbralo na dotičnih grobih in ker jih je pilicija razgrnila, so šli dijaki trumo m a na vseučilišče. Njim se je pridružilo mno^o drugih Ijudij. Da se preprečijo nove demonstracije, je bilo nastavljeno krog vseučilišča mnogo orožnikov in vojakov. Orožniki so dijake potisnili v neko prazno poslopje in je zaprli. Ker jih niso iz poslopja pustili, zbralo se je zvečer krog dotičnega poslopja na tisoče ljudij, ki so začeli demonstrovati zoper policijo. Ljudje so se bali, da pošlje policiji dijake v Sibirijo, in vso je kasalo); tla se primerijo krvavi Izgredi, V najkrittfinejiem trenotku je policijski ravnatelj izpustil dijake in s tem pomiril razburjenost prebivalstva.
* (Slučaj, ki ni več slučaj) bi morda rekel kak pobožen list, ako b' poročal o naslednji do-godbi: Te dni je v Ge ringu praznovala zakonska dvojica Piako avojn srebrno poroko. Pri obedu je bil navzoč tu li 80V>rni cče gospe Pisko B 1 je debro volje in pripovedoval ra?no anekdote. Hkrati oe je zg u M 8 stola — mrtev Z ii; I»» ga je bila kap. Ko so navzočoiki sn še trudili, da g* obod« v življenje, priftel je brzojav, nataanjajod, da je ravnokar umrl jubd ■ j v o'e!
Dunaj 9. decembra. Poslanska zbornica, je v današnji seji nadaljevala proračunsko generalno debato. Kramar je izjavil, da češki poslanci ne morejo votirati vladi proračuna, dokler vlada češkemu narodu ni pravična. Biankiui je tožil, da se Dalmacija zanemarja in kritikova] politično upravo te krono-vine. Bianklnijevo res^lucjo, naj se /a Dalmacijo imenuje civilni guverner, je zbornica vzprejela. Veliko veselosti so obujala izvajanja posl. Stepanowicza, kateri je Bukovino primerjal Bosni.
Dunaj 9. decembra. Proračunska generalna debata se le jutri konča. Na vrsto pride potem dispoiicijski fond.
Dunaj 9. novembra. 1/ Bosne in Hercegovine je došla sem deputacija 50 Srbov, ka tera namerava prositi avdijeneije, da izroči cesarju zoper Kallavevo upravo okupiranih pro-vincij naperjeno spomenico. Ako bi cesar ne hotel deputacije %/prejeti, odpotuje v Carigrad, da izroči t^poruenico sultanu, če pa bi tudi tam nič ne opravile, misli apelovati na vse evropsko javno mntnje.
Berna 9, decembra. Predsednikom Švice je izvoljen ultramontautc Keel iz St. Gillena.
Berolin i*, decembra. L sti namig* vaj o, da policijski predsednik po cesarjevem DiroČilu ni dovolil Tauschu povedati,  po  Čegavcm na r o Čilu je spUtkaril in sumničil razne visoke državnike.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska  in  obrtniška  zbornica v
Ljubljani, t Dalje.) § 1 uač.ta določa, kdor na blagu ah (ega ovitku namenoma napravi napačno oziiando o izviru hluga, ieto osobito napačno oznamenuje z imenom ali grbom k»k»» drlavt, <'»ž» le, pokrajine, kakega kraji, kdor namenom t prodaja, pomij* a'i 8'csr v promet stuvlja blago s takimi n.paiiicni oznamenili o izviiu, dalje kdor se n imeuoma p islužuje tikih niju'n h nam nil o izviru pri naznanil h, trgovskih pismih, ovuikih, račun h, spr» mnicah in družiti prometu blaga služfčih razglasili!), je kriv prestopka in se imi kaznovati z laporom jednoga tedna d » treh Bateloev, a >Muour se lahko spoji tudi denarna globa li 500 gM., ali z d nirno globa od 5 d. 500 gld V § 2. se določi, da je kriv prestopka, kdor stori v § 1. za/aiam lvana dejanja iz malo marnosti in se uni kaznavat* z 7aporom cd tr-h do   1 1   dni,  h  i'iiaur so lahko spoji tudi denarna
globa do 100 gld, ali z denarno globo od 5 do 300 gld. Po §. 5. zakona je njegove določbe uporabiti tudi pri vrstth blaga, ki spadajo pod zakon glede prometa z živili. Po §. 4. kaznjivcst v tem ni i; ključt če se rabijo oznamenila o izviru s premenami, katere more navadni krjpovalcc blaga le epoznafi, če je posebno poziren. V §. 6. se trgovinski minister pooblašča, da zi gotove vrste blaga, naredbinim potom prepise, da je na takem blagu ali njegovem zavitka napraviti izrecno t znamenito o izvira blaga, ali da se vsaj sme le, če ima izrecno O2namenilo o izviru prodajati, ponuiuti ali sicer stavljati v promet. Predno se izda ta naredba, je po §. 7 vprašati trgovsko in obrtniške zbornice, ki imajo zaslišati ud'ležene obttne zadruge in če se gre za eurovine, tudi poljedelske in gozdarske koristi zartcpFJoče združbe. Pr-stopek te naredbe je kaznovati tudi z zaporom ali danarno gloho. Zbornica je povabila udeleženo krog", da izreko svoje mnenje o načrtu zakona. D.iftel jo pa le jeden odgovor, v katerem so pravi, da naj Bi zakon izda v interesu industrije in da ni nasvetovati nobene pre-mercbf1. Odsek se je tudi podrobno bavil z zakonom in pripomnja le, da ta more reelco produkcijo in solidno trgovino podpirati in kupujoče občinstvo varcvati škode. Predležeči načrt zakona odgovarja po mnenju odpekovem čutni potrebi iu ga bodo brez dvoma solidni kupčova^i in konsumonti z veseljem pozdravili. Ker odsek načrta zakcna ni djč premeni), predlaga poročevalec: Zbornica raj vtem smislu poroča. — Predlog so pprejme.
(Dalje prih.)
Zobobol olrijs-siijc^jo
zobno kapljice lckarjaPiccolijavIJubljaui
(Dunajska cesta), katero so bile odlikovano z Najvišjim  priznanjem Nj. e. in kr. Vin, prejasne gospe prestolonaalednice vdove nadvojvodinje š ' e f a n i J o. laj
Steklenici velja '20 kr. 6 (2302—5)
Umrli so t flL|W£»M4ftiit:
Dne 2. decembra: Ivan Vrliovec, usnjarski pomočnik, 39 let, Sv. Petra cesta 6t. 70, gnojenje možganov. — Marija Potočnik, gostija, 75 let. Karolinška zemlja št. 24, osta-relobt. — Ivan Žitnik, pekovskega pomočnika sin. I leto 7 mcB., Dunajska cesta fit. 20, božjnst — Jožefa Waidinger, zasebnica, H7 let, Dunajska cesta ftt. 16, ostarelost.
Dne 3 deccmtira: Frida Kherle, nadućiteljeva hči, 2 leti, Karolinška zemlja fit. 15, vnetje možganov.
Dne (i. decembra: Katarina \Vagner, pomožna usmiljena sestra, 81 let, Kravja dolina fit. 11, pljučna tuberkuloza. — Hermina Prates, sprevodnikova hči, 3 mes., Vodmat, boijast.
Dne 7. decembra: Konrad Dartel, jerinenarjev sin, 3 Jeta, Tržaška cest* fit. 19, pljučnica.
Meteorologićiio pcroćiio
December,	Čas opa-novauia	Stanie barometra v mm.	lempe-ratu m v C	Vetrovi	Nebo	i'okrina v rova. v 24 arah
7.	9. evecer	7-28 S	51	si. jzah.	skoro jas.	
8.	7. zjutraj 2. popol.	T81-5 733 3	2-3 43	si. svzh. si. vzhod	dež dež	5-9
■	9. »večer	i:w> i	3 2	si. jzah.	dež	
9. n	7. zjutraj 2. popol.	737 7 73 7-H	1-7 4 7	al. jzah si. jzah.	megla tikoro obl.	4 7
Srednja temperatura ponedeljka in torka        in 3 3 , za 7 4° in 4 o   nad noraialom.
dne" 9. decembra 1896.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld 30 k?.
8knpni državni dolg v srebru    .... 101 9 35 »
\votrijska zlata renta....... 122 t 75 P
ivatrijska kronska renta 4«/...... 1C0 , 8D ,
Ogerska zlata renta 4°/t....... 122 „ 25
Jgerska kronska renta 4%..... 99 „ 10 j
\vstro-ogersko banfine delnice        ... 931 9 — „
kreditne delnice......... 366 , 75 r
London viata........... 119 , 90 t
Nemški drl. bankovci aa 100 mark    ,   , 58 , 85 t
W mark............ ti „ 77 ,
10 frankov........... 9 s 54 r
Italijanski bankovoi........ ■5 "a 45 B
C. kr. cekini........... o . 68
Dne" 7. decembra 1896.
4°/„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 188 , 25
Dunava rog. srečke 5°/« po 100 gld.   .   . 130 „ 50
Zemlj, obč. avstr. 4V,0/0 "lati zaat. Usti    . — , —
Kreditne srečko po 100 gld...... 199 , 75
Ljubljanske srečke......... 22 , 75
ftudolfove srečke po 10 gld...... 22 „ —
Akcijo anglo-avatr. banke po 200 gld..   . 153 „ 50
rramway-aruit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 456 „ —
Papirnati rnbelj......... i . 278/i
-~ *-f*      ^J. ■■        fsii —itaw»rr-^u    — ■ n L si ■ ■■■■i .si msj i mu Ml i ■ I ■aasMssMsl ■
Prodajalnica v Ljubljani
odda. se takoj.   (3319—i)
Poizve se natančneje pri g. Franu Jonke, Kongresni trg št 15, od 11. —12. ute dopoludne.
krntiju in um hod u, osobito dece, proti ■m*lt«eu|u, bttlei-ulni   v   v rt« lu,    želodcu in
se najbolje
jč&e meliur|a priporoča se
■ koroški
rimski vrelec.
Varstvena znamka
rs ji i*m ▼ it<» |>r-i.*t«ta untoeou.
Najfinejša namizna voda. (3344
■i)
Zalog« v  I.jubljttul pri 91.       Nupnu-n, Dunajska cesta; * Hrsaju pri V. Dolenca.
Ces. kr. avstrijske jfe državne železnice.
Izvod iz voznega reda
■velJa-S7-rLear& ocL X. ©3svto"torec 1898.
Nastopno  omenjani prlhajalnl la odhajalni  6m1 oana4anj h srednjeevropskem rnnu (1706 y4'<\
Odhod la L| ubijane (jnž. kol). Proga, 6ex Trbiž.
Ob 12. liri fi min. po noći oaobni Tlak v Trbii, BntJ»k, Oalovaa. Frftniinnnfnat*, Iijittitio ; čea Knlrthal t Aumoc, Iiolil, Umninlon, &)lno<rr*<l l čas Kloiu-KoidiiiR t Stojr, Lino, n* I)tin»j tU Amalnttnn. — Ob 7 nJL 10 min. /.jutraj oaobni Tlak t Trbii, FonUbel, Holjsk, Oelovao, Fr»nmr>». faite, I ij u h ii o, Dunaj ; tem BolathftI r Solnotrrad, čoi Anstattan na DnnaJ — Ob 11. uri 60 min. dopoludne oaobni vlak v Trbii, Pontabet, Baljak 0*1 lovoo, Ljubno, SrUtliul, Dunaj. — Ob 4. url popoludua oiobni vlak t TrbiA. Beljak, Oeloveo, T^Jubno; Aoa Salilbal ▼ Solnograd, Ciand-Uaataln, Zoli ^7 Jeaoru, lnomoat, HroKouc, Ourih, Oanavo, Paria; uea Klein-UeiainfiV Htevr IJno, BudojevicD, PiaenJ, Marijine »ara, Heb, Fran 00 t a Tara, Karlo »• TaJa! Prago, Llpiko, Dunaj Tla Amatotten. ^
Prog:a v Novo mesto In v Kočevje.
Ob 6. uri iS min. ijutraj maianl Tlak. — Ob 11. url 65 min. po* polu In« meianl vlak. — Ob e. uri 80 min. rvečar maianl Tlak.
Prihod v Ljubil »no <jul. kol.).
Proga Iz Trbiža.
Ob 6. ari 69 min. »Jutraj oaobni Tlak ■ Dunaja Tla Amttatton Iilpikega, Prage. Fran 1:0 v tli vaniT, KarloTlk varov, lieba, Marijinih Tarov' Flsnja, Huilejavio, Bolnograda, Ldnoa, Stejra, Omuadena, Iiohla, Auitieoa' Ijjubna, Oelovoa, Beljaka, Framanifaata. — Ob 11. uri S5 min. dopoludne oaobni Tlaka Dunaja Tla Aroitetton, Karlovih varoT, Hoba, Marijinih Tarov PUnja, Btidejerlo, Solnograda, Linca, Btovra, Pariaa, Genave, Ouriha, lir,.! genca, Inomoata, Zella na jeaartt, Iiend-Oaiteina, IJubna, Oelovaa, l'n,, , Pontabla — Ob 4. uri 65 min. popoludna oeohni vlak a Dunaja, LJubna' Seltthala, l'»ljak», Oalovoa, Franaonafeata, Pontabla. — Ob a uri 4 min! BTeier oaobni Tlak a Dunaja vla Ametetten, la Ijjubna, lletjaka, Oelovual Pontabla.
Proga ls Novega meata ln li Kooet/Ja.
Ob H. uri 1B min. ijutraj meianl Tlak. — Ob 9. uri S9 min, t,; polodoe meianl vlak. — Ob 8. uri 36 min. ave&or meianl vlak.
►«lhod li LJubljane (drž. kol.) t Hamiilk.
Ob 7. uri as mtn. ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoludna, ob e. ut 50 min. aveCer, ob 10. uri 96 min. aveier. (Poalednji vlak la v oktobra ob nedeljah tn praaniklk.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.) Im Kamnika.
Ob 6. uri 66 min. ajutraj, ob II. uri 15 min. dopoludne, ob 6. url 90 min. aveoar, ob B. uri 66 min. iveoer. t, Poalednji vlak la v oktobru ob nedelja!- In praanlklh.l
KOH0
najmočnejša naravna arsen in železo sod, žujoča mineralna voda (9717-15)
priporoCevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, poltnili, živčnih in ženskih boleznih, malariji i. t, d.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah.
I Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(2911—26; priporoča
Karol Recknagel.
Najcenejši nakup!
Največjo izber vseh vrst
l*t*«m! škofijo 13.
(.'1309-5)
^gjgfafea.     Mestni trg   L-j ubija na   Mestni trg. W
^^mflJ*^'^"^^MBlSi^l             Letošnja slaha kupčija primorala me je, kor WW
^Enf,'*^ *^\^R«\\ "stalo veliko blnga prodajati po najnižji coni #A 18^811^"         "^**jfi»   "              l>0(i cen°j dft ratprodam nokaj Bvoje veliln-
S ^^^P^   božična in novoletna darila S
!♦/ priporočam vsakomur svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih ln atenskih ur, Al
voiižlo in vsakovrstno zlatino in srebrnlno kot najprimernej&a darila \A
W tor vahim vsakega, da  ui pri nakupu ogleda mojo zalogo. fMA
Ol            Zagotavljani nujsolidnejSo postnioO  po mogočo nizkih oenah ter se pri- hI
AA poročam                                 I veh-apoStovanjorn AA
^ Fran Čuden. ^
V Lajubljani. Sv. Petra cesta st. 8
pri Ign. Žargi-ju
rcelna razprodaja*
Prav ugodna prilika za nak upovitnj« raineK« IiIm^m ;
klobukov, modercev, srajc, kravat, ovratnikov itd. in blaga za krojače in šivilje.
ifV   Naj nikdo ne zamudi te ugodne prilike za nakupovanje dobrega, trpežnega blaga k
Pri Ign. Žargi-ju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta st. 8.
Kranjska stavbinska družba
naznanja ulji »ino, <l je
preložila pisarno
■v s-^rojo noro lil^o
Levstikove ulice št. 13 in 15
1318) (tik sedanjih pisarn).
l/al. ju(olj in odgovorni nrednik: Josip Nolli.
Laaatnina in tiak .Narodne Tiskarne".