NOVA BITKA PRI SALOMONIH
MORNARIŠKI DEPARTMENT JE NAZNANIL, DA SE JE OPOLNOČI OD NEDELJE NA PONDELJEK PRI SALOMONOVIH OTOKIH BILA VROČA PO MORSKA BITKA, V KATERI SO AMERIŠKE BOJNE LADJE POTOPILE ENO JAPONSKO TEŽKO KRIŽARKO, ŠTIRI RUŠILCE IN ENO • TRANS PORTNO LADJO TER SO PREGNALE SOVRAŽNIKA, KI SE JE SKUŠAL IZKRCATI NA GUADALCANAL!!
Bitka je trajala samo 30 minut. Naslednje jutro pa so ameriški aeroplani dvakrat napadli umikajoče se sovražne ladje in poškodovana je bila najmanj ena težka kri-žarka, en rušilec pa je bil najbrže potopljen.
Že prej pa je ibilo v Washingtonu uradno naznanjeno, da so ameriški marini na Guadaleanahi prijeli ofenzivo ter da <o v dveh dneh bojev ob severnem obrežju svoje postojanke zelo raztegnili. Popolnoma ločeno od polnoč-, ne bitke so ameriški aeroplani poškodovali dve lahki kri-žarki.	i
Ameriške bojne ladje so bile poslane proti japonskim ladjam, da so jim preprečile i/krhanje vojaštva, ker bi bile postojanke marinov zelo otrrožene. Brez pnin<»či bo jnih ladij marini sami ne !bd mogli preplaviti Japoncem iz-' kreanja vojaštva s križark in rušilcev. Tudi samo aero-' plani Japoneev ne bi mogli prepoditi in so to delo morale, opraviti bojne ladje.
"Po 30 minut trajajoči bitki s topovi in torpedi,"! pravi poročilo mornariškega departmenta, "je bil' sovražnik prisiljen opustiti svojo namero izkrcati! vojaštva in .se je umaknil."
1'otopljena križarka je bila vnste Nati ali Atago; —' transportni pamik je imel 5000 ton.
Ko so se v pondeljek zjutraj Japouei umikali, so jih! zasledovali mornariški torpedni aeroplani in stnnoglavcii z GftaidaTcariaTa." Okolt 10 dopoldne šo~aeroplani dohiteli j dve križarki južno od New Georgia otoka. Eno križarko je zadel torpedo in bombe so padale okoli nje. Križarko so lrialei pustili goreti.
Istega popoldneva je več aeroplanov z Guadaleanalal napadlo eno križarko in en rušilec v isti okoliei. Križarka-j«- bila hudo poškodovana in se je vstavila. Ko so jo letalci zadnjikrat videli, jo je posadka zapuščala. Zadet je bili tudi rušile*4, ki je pričel goreti in se potapljati.
O1 kar so se pričele sovražnosti okoli Salomonovih o-1 tokov, je (bilo potopljenih ali poškodovanih 48 japonskih ladij in uničenih aeroplanov.
Z BUSKE FRONTE
-Nemški pogoji » spreminjajo s stališčem položaja na ruski fronti
Zurich. — Naciji so dali vedeti svojim zaveznikom, satelitom m nevtralnim državam, da je odvisno od njih sodelovanja z Nemčijo za poraz boljševizma, kakšno stanje »bo katera dežela dobila pod nemškim o-kriljem po nemški zmagi. Vse Ih> merjeno po količini pomoči, ki je bila nudena sedaj, ko rabi Nemčija vso pomoč, ki jo ji morejo nuditi njene zaveznice in one dežele, katere hočejo bd-ti po vojni prištete med članice držav novega reda.
To svarilo je bilo izrecno po-•dano skupini francoskih indu-j strijallstov, katerim je govoril
nekem kraju ru-ke fronte se straža r leče armade pripravlja na napad na sovražno postojanko. — Tz slike je razvidno gorati teren na ruskem bo.išču.
Nemci so v defenzivi
nemški poslanik in minister v Parizu, Wilhelm Schlier.
"Po nemški zmagi," je dejal Schlier, 4<ibo morala slednji dežela podati račun o sivo jem -odo! o van ju v naporu za poraz }>oljševizma. To bo odločevalo njeno ibodočnort in položaj v novi Evropi."
Francoskim industrijalie=tom je dejal, da je naloga Francije, da preskrbi delavce za nemške industrije. — ONA.
Amerikanci bombardirali Kisko
Kot poroča mornariški department, so ameriški aeroplani od četrtka do sobote neprestano bombardirali japonske postojanke na Kiski, ki je še edini otok v Aleutskem otočju, kjer se nahajajo Japonci.
V	spremstvu napadalnih aeroplanov so ameriški bombniki zopet in zopet prileteli nad Ki-..sko ter so metali rušilne in vži-galne bombe na japonske vojaške naprave in na ladje v pristanišču.
letalci so na kopnem in na ladjah videli požare.
Japonske protizračne baiteri-' je so bile zelo slaibe. Nekateri ameriški aeroplani so bili sieer nekoliko poškodovani, toda vsi >o se vrnili na svoje letališče. '
V	teb napadih so bili Libe-' rator bombnika, Boeing leteče trdnjave. Lackihead napadalni in Bell Aircobra napadalni ae-ropalni in njih naloga je pregnati Japonske s Kieke. Ja-t»onei »o že pred nekaj tedni bili pregnani z Alttu vrt Agattu o-tokov in se drže samo še na Kiski.
Ko so se amerifiSki vojaki in j letalci nedavno rtastanili na' Andreanovih otokih, so mnogo bližje KL*ki in morejo Japonce uspešno napadati.
Zopet nova topilnica
Youngs town. — Governor John W. Bricker iiz Olrrje je pri oermonijah odprtja iiove topilnice vžgal ogenj, kateri bo topil jeklo ozir. železo, namenjeno za poraz osišča. Nova topil-, niča bo že v nekaj dneh produ-cirala 1100 Um jekla dnevno.
Goering ima denar investiran tudi v Ameriki
Ko je pred nedolgo Hitler napravil govor v nemški palači športa, je Goering tudi govoril narodu in mu zagotavljal, da nima nič več, kot kateri drugi Nemec v pogledu bogastva, ter je obenem pozival vse gobezdace, ki trdijo drugače, naj mu dokažejo, kje ima on naloženo bogastvo.
Goer in«1 jt» menda initslil, da je ve* svet Nemčija, kjer je marsikaj lahko prikritega, ker so na'nji gospodarji čez vse ali te »Ini je promvšel, da so še dežele na svetu, kjer s«> ialiko pregleda in dožene marsikaj. Tako se je dognalo, da ima Hermann zavarovalne police pri Šviear^kili, Holandskih, švedskih in ameriških firmah. Te investicije predstavljajo 4 milijone dolarjev, ter >o bile oskrbljen }>o firmi Jauch in Huibner iz Berlina.
Pa to ni vse. Goering je tudi kupil ameriške 'l>onde po svojem agentu Edvardu Buerklu in sicer pri Pennsylvania Railroad, Illinois Central, City Service, ter pri "Betfilebem Co., dalje ima za $T>00,000 vrednosti bondov pri družbah Montocatini in Royal Dntoh Co. Ta zadnja investicija je bila oskrbljena po japonskem .prriateljn v San Franci«"«.
Kot nravi :rangster, ki svojo nagraibljemo blatne povsod vtika
povi, dva francoska možnarja, poškodovan pa je bil en tank in 6 trnkov.
Pri Novo rov* 'ki; so Rusi izboljša'i svoje postojanke, ko ?*fi uničili tri mn Minske <stotnije In poškodovali tri tanke.
List " Izveš tja " poroča, da j so Rusi zavzeli neko majhne : železniško "jxwtajo izven Sta-li^rada. kjer so na tem kraju fronte prvič šli v boj italijanski tanki. Xeko poročilo tudi pravi, da so šli ru^ki izstrelki skozi Italijanske tanke kot da ib bili izdelani tanki iz kositern« kovine.
Visokih cen ca farmske produkte ne bo
Chicago. — Farmerji so zdaj gotovi, da ne bodo dobivali visokih cen, kakršne -be je plačevalo za farmske; produkte v zadnji vojni, ke» je nova kontrola nad cenami ostra-. Sicer so cene več' prod\®E*3rn Višje in bodo tudi tako ostale, kar bo farmarjem pomagalo kriti stroške. Poieg tega bodo po potrebi določene višje oene pridelkom, kateri bodo zahtevali več pozornosti v pridelovanja in pospravljanja* da bo tako farmar odškodovan za stroške, ki jih bo imel z najemanjem delovnih moči.
Ameriške čete pristale v Južni Afriki
Iz Liondona poroča Renter-jeva agenipija, .da so dospele v Južno-afriško unijo (Union of iSoufch Africa) ameriške čete.
j—» ■ ■. . .
Škofje so se potegnili za Žide
Overseas News Agency poroča preko Zuricha, da so se vodilni la3ki škofje odprto sprli s fašistično '< stranko zaradi vprašanja antisemitizma.
Škofje iz Rima, Turina, Milana, Trsta, Reke in Padove, pravi poročilo, so naslovili na ilufjsolinija priest proti preganjanju zidov na verski podlagi.	-. .
Ital ija»te-ki list* " Režime Fascista", katerega izdaja Roberto Farinacci, biwi tajnik fašistične stranke, je objavil irrožnjo, da (bo katoliška cerke\-baključena iz sodelovanja v novem rodu Evrope, če (bodo nekateri Ikrocari klerSka kazali prevelike simpatije do judov.
Tiist je poudaril, da je katoliška eerkev coklja ovire pri praktični rešitvi raMie^a vprašanja, (ter da je to njen zločin r»roti novi Evmpi. Thihovni-štvo Italije je li<*t o/bdolžil i-pmoranee v vprašanju in razumevanju jrradovskega problema.
Latinski blok se tvori
Apanski jezik je zdaj priznan kot g^lajvni tuji jezik, ka-<terqBra se bo poučevalo v višjih šolah v. vichj^ki Franciji. To I vest je podal vichvski radio. , Smritra se, da je to dbližanje ; pričetek Jjavalovecra poisku^sa i vzpostavitve latrmskep^ b'oka, ki naj bi "vključevat F.JU<ijo, 1 Španijo in Italijo. . _ _

GLAS NARODA
je li«t VaTaodelovi^je. Skutajte II	^^	.	-A- 1	M ■ W ^V-T	^ O. M.	0 y h)St.
im,U naročnino vnapr.j plač«... [|	Brf rfflWhsBH delavcev^ Ameriki.	ttTAJTIi, KAH VA8 ZANIMA
_■»■■lirti M 8nwl CI— MiUtCT Bptftw Htt. U4« at Um> P—t rttflw t* New Ewfc. N. Y, utder Act Cwpt« •( MvtfcW, 187t.____,	-
No. 2CKV — fctev. 203.	(Telephone: CHebsea 3-1242)	NEW YORK, WEDNESDAY/OCTOBER 14, 1942—SRKDA, 14. OKTOBRA, 1942	VOLUME Ia — LETNIK L.
ODPEAVA VOLILNEGA DAVKA
Poslanika zborniea je \ če-raj z veliko večino—252 glasov proti —sprejela predlogo, po kateri bo v jiržn-ili državah odpravljen volilni davek (poll tax), ki ga je moral doslej plačevati vsak volilen, ako je hotel voliti pri zveznih volitvah. Predloga je bila nato poslana v s^nat, da jo i^totako •prejme.	i
Proti predlogi so so borili poslanci Lz južnih držav, češ, da t>i bila taka postava protiustavna in bi kršila pravice po-' >ameznih držav.
Volilni davek je bil v velja-v\ v osmih južnih državah in' "h? tozadevno predlogo sprejme tudi senat, tedaj bo mogrio voliti mnogo revnih belokožeev,1 kakor tndi črnoev, ki dosedaj ni&o volili, ker volilnega davka ni>*o mogli plačati.
Waterloo založen z municijo
London. — Waterloo je kraj, kjer se je Napoleon predal pred 127 leti in zdaj se v tem kraju nahajajo velikanske zaloge nemške mamici je, kakor poročajo 'belgijski krogi v zamej-st\*u. Podtalne belgijske organizacije se -pritožujejo, da zbiranje tolikih zalog municije v enem kraju ogroža civilno prebivalstvo kraja.
Upodobi j en je Lidic
Joe Davidson, poznani ameriški kipar, je podaril odboru za oživi je nje Lidic kiparsko delo, ki predstavlja požgano vasico, katero so uničili naciji, ko _ie bil unvorjen gcf?tapovski ra-
belj ITevdrich.
_ * ____
Stara ženica s 16 psi in 9 mačkami dobivala podporo
Lynd'frurst, X. J. — Nadzornik reliefnega odbora, William J. Connelly, je bil radoveden kako more 64 let stara ženica, ki je bila odvisna od javne podpore rediti 16 psov in devet mačk, poleg tega pa še vozili! okrog avto.
Miaž «e je šel o stvari informirati in je pronašel, da je ženica dobivala poleg živilske podpore tudi denarno podpono od države in vrh tega pa še doneske, ki so jih ji dovoljevali pri neki katoliški dobrodelni organizaciji.
Žensko so odpeljali na opazovalnico v bolnišnico in med njeno odsotnostjo odkrili, da ie imela »kritih v -svojem avitn $751, ter nekaj zlatnine, ki je vključevala več demantnih prstanov, uro in ulične reči. Ko se1 je vrnila iz bolnice, je dejala, (ta živi samo za svoje psičke in mucke in ne zapravi nič denarja zase.
Njene ljube živali pa so ki juto vtseimni newnofbili in njo same poslali iiz Lyndbnrsta. ker noče jo, da bi jih še nadlegovala za podporo.
in skriva, ima Goering naložen denar in zlato tudi v bankah v Sao Paulo. |>otem na .Švedskem in Daiwkem, v Tr^tu, na llo-landskem, itd.
Seveda um denar v Ameriki naložen ne bo nič koristil. Ako bo mir sklenjen i>o pravilih, ki se jih narekuje in obljublja se. daj, mu tudi vse skrito zlato ne bo kaj prida i>omagalo, ker ne bo živel, da bi ga užival.
Poročilo, ki navaja vsote obenem pove, da je bilo Hermanu sporočeno po radiju koliko ima denarja naloženega po . svetu, .odgovora pa na to ni dozdaj noibenega.
WILLKIE SE VRAČA
Wendell L. Willkie. posebni odposlanec precisoiInika Roose. veSta, je iz Kitajske pr^ko Sibirije z aeroplanom do-spel na Aljasko ter se je jKvzneje vsta-i vil v E 'inontonu. Alta. v Ka-' nad i in nato odletel v Mannea-' poliis, Minn., kamor je do*pel( včeraj |>opoldne. Iz Mimieai}>o-lisa se je Willkie nameraval odpeljati v Xew York, toda na željo Bele hiše se bo odpeljal naravnost v "Washington.
('a^uika rskim poročevaIcem je Willkie rekel, da je iz Wa-slihigtona prejel sponcčilo, da ga želi predsednik Roosevelt videti še danes ter je zato odletel iz MinneapolLsa dane*? ob 9 dopoldne in bo dospel v Washington dane« oib 3 po-poldne.
Willkie je zadnji teden v av-j gusitm odletel na dolgo potova-j nje, tekom katerega je obiskal, Egipt, Osrednji Vzhod, Rusijo' in Kitajsko.	1
Na ruski fronti je že nastopil precej oster mraz. Rusi so pričeli z močnimi napadi in Nemci so iz ofenzive prešli v defenzivo. Kot poroča rusko vrhovno poveljstvo, so Rusi j na-mverozap&dfii strani S talin grada zabili zelo široko vrzel v nemško črto in so zavzeli več postojank, ki so jih prejšnji dan izgubili. Poročilo tudi pravi, da so v Stalingradu s amo še infanterijski boji. -----------------------
Xemiski napadi, ki .so >r pričeli v pondeljek, so skoro popolnoma ponehali in Lzigcda, kot da so Nemci opustili namero zavzeti Stalingrad s frontalnim napadom.
Tudi na Kavkazu je že pritisnil mraz Ln tudi tam so X<nn-oi v defenzivi.
Nerusko vojno poročilo .samo priznava, da je nemška armada okoli Stalingrada, ob l>onu in na Kavkazu v defenzivi in Nemci se pri tem izgovarjajo na "slabo vreme". Pri vsem tem pa časnikarski poročevalci, s fronte svare, da se mogoče Nemci pripravljajo na močan napad z mehaniziranimi armadami.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi: "Na frontah ni bilo nobenih iz-premenib." To jasno pove, da se je položaj zelo izpremenil in da so prenehali nemsški močni napadi, ki so se neprestano ponavljali skozi 52 dni.
Rusko vrhovno poveljc-tvo pa pravii, da so še vedn-o bije arti-| lerij4ci dvoboj nati Stalingra-dom. Ruska artilerija je razbila tri nemške tanke, tri artile-' rijt-ke in 16 baterij zakopnili možnarjev ter 10 poljskih u-tnlil).
Rusi so napa<lli ntMnške prednje postojanke severozapadno od Stalingrada in so potisnili Nemce nazaj. Uničili so tudi en proiitaneni top, 16 strojnic in eno 'baterijo možnarjev. I Na drugih krajih fromte okoli Stalinsrrada so Rusi obdrža-t li svoje postojanke. Rtmi so tudi vdarili čez Don 50 milj se-verozapadno od Stalingrada J ter pritirka jo na nemško levo krilo med Donom in Volgo.
Pri Moadoku na KaA^kaau sta dva nemška bataljona z okoli 2000 možmi s tanki iu aeropla-jni skušala naskočiti rin^e postojanke, toda rnska artilerija jih je vstavila in jih -s protinapadom vrgrla nazaj. Pri tem je 'bilo ubitih 300 Nemcev, zaple-i njeni pa so bili trije poljski to-
Prostovoljne priglašanje za delo v tovarnah in farmah ni zadovoljivo
Predsednik Roosevelt je izjavil, da ni -zadovoljen z metodo prostovoljnega pri^la-šanja za delo v vojnih tovarnah in industriji ter na farmah. Število priglašenih delavcev je nezadostno, kljub temu predsednik se ne bo vpratšal iza obvezno vpoklioanje delovnih molili moči za vojno industrijo.
PVedsednik je dejal, da je podal nekaj primernih sugestij v to smer v svojem zadnjem radijskem govoru in če ne bo irr*peha t/udi sedai. bo seveda treiba ukreniti nekaj konkretnega. Vojna industrija in farmerji morajo doibiti delavce.
Italijanska kazenska ekspe-dicija na Hrvaškem se ponesreči
Rcnrter poroča iz Stookhol-ma, dne 10. oktobra, da Sven-ska Da^bladet poroča i« Ženeve, da so hrvaški guerilci popolnoma porazili laško kazensko ekspedicijo, ter pobili preko 180 častnikov in vojakov. Uporniki so zaplenili 7 težkih in 8 labkLh strojnic, en top in velike množine streliva.
•G LAB N i i O D a" w Nmv
WEDNESDAY, OCTOBER 14, 1942
vmMmjDi UR
Skupno moramo nastopiti in veliki moramo biti, kakor je to skupna ki velika stvar vsega slovenskega naroda!
To je edini poziv na posameena društva in federacije, klube in droge slovenske ustanove v Ameriki. Posefonega pismenega poziva ali vabila ne bo, ker je to nemogoče v našem slučaju; prav tako ne bo nobenega posebnega va bila urednikov našSi, liistoy.
Juigo»lo«\Tanski pomožni odteor sloverasike sekcije: V. CAiNKAR, MARY FRISLAND, JOSEPH- ZALA K, LEO JU RJOVEČ. ANTON KRAPENC, JOHN ERMENC
ZA VELIK NARODNI KONGRES!
Apel na jednote in zveze, društva in klube in vse slovenske ustanove v Ameriki
Kot že znano, smo anitriški Slovenci takoj po invaziji .Jugoslavije po totalitarskih, narifašističnih tolovajih sklicali predstavnike naših večjih podpornih organizacij na konferenco, da se posvetujemo, kaj bi bilo najbolj primerno in zaeno možno storiti za naše nesrečne brate in sestre v starem kraju v teli usodnih časih. Krut sovražnik je s peklensko silo ognja in jekla vdrl v naše rojstne kraje, razdejal neštete vasi in mesta in oropal slovensko ljudstvo vsega, dasi ni hotelo nikomur nič slabega, pač pa ohraniti le svoje in v miru živeti s svojimi sosedi.
Na tistem sestanku v Chicagu 19. aprila 1941 smo prišli do zaključka, da ameriški Slovenci moramo nekaj storiti in smo izjavili, da mi ne bi bili vredni svobode in zaščite, ki jo uživamo v tej demokratčni deželi, nevredni bi bili naziva civiliziranih ljudi in še manj vredni, da se prištevamo slovenski narodnosti ali sploh, da nam je za kakšno načelo pravičnosti in človeško dostojanstvo — če ne bi, zgroženi nad velejhfudoldelstvom, izvršenim z nepopisnim cinizmom nad Jugoslavijo, najogorčenejše Obsodili tega barbarstva nacijske Nemčije in fašistične Italije in a ko ne bi k dna naših src privrele najgorkejše simpatije do nase poteptane in ponižane stare domovine.
To nas je dovedlo, da smo na tistem sestanku organizirali Jugoslovanski pomožni odbor slovenske sekcije, katerega tvorijo vse naše večje podporne organizacije. Kakor že ime samo pove, je namen te organizacije zbirati prispvke in sploh skrbeti za dohodke skupnega pomožne} ga sklada, iz katerega bomo mogli nuditi gmotno pomoč najpotrebnejšim v starem kraju, ko pride čas za to. T tem ozira smo bili aktivni ves ta čas in tudi smo že zbrali prilieno vsoto.
Toda to ne zadostuje. Nacifašistični tolovaji so slovenski narod ne samo oropali in zasužnjili, temveč ga mučijo, morijo in izseljujejo ter grozijo slovenski živelj popolnoma iztrebiti in vso Slovenijo kar izbrisati z zemljevida. Vpričo teh strašnih dejstev in nezaslišanih krivic torej ne zadostuje samo materialna pomoč od naše strani temveč je prišel čas, ko se moramo ameriški Slovenci potegniti za svoje brate in sestre tudi pri raznih politični! oblasteh ter pomagati stari domovini tudi na ta način
Kajti mi smo še edini Slovenci, ki lahko svobodno govorimo in protestiramo, in ki tudi — ako bomo nastopili strnjeni za našo veliko stvar—moremo nekaj doeeči.
Potrebno j« torej, da se za pravice in rešitev slovenskega naroda v starem kraju organiziramo tudi politično Potrebno je, da imamo živo, energično politično akcijo tei za to spčsoben odbor, ki bo imel mandat širših plasti slovenskega naroda v Ameriki. Zato je potrebno, da se skliče slovenski narodni kongres. In Tto tse je na zadnji seji ■TPO-SS razpravljalo o po Slovenski ženski zvezi predloženi resoluciji z zahtevo za tak kongres, je po potrebni ragpravi bilo odobreno, da se narodni kongres ameriški! Slovencev vrši 6. decembra v Clevelandu, na katerem bo dio imele pravico do delegatstva vse centralizirane organizacije po svojih odbori^ vsako društvo in kluib in splol: vse lokalne slovenske organizacije in ustanove vsake vrst* ter vsi slovenski listi, in je bila v to svrho sprejeta izjava kot nekak preliminarni program, ki je bila že objavljen« v vseh naših listih.
Apeliramo torej na glavne odbore vseh slov eolski! iednot in zvez in sploh centraliziranih organizacij, kakoi tudi na vsa krajevna društva in kldbe teh organizacij, nč samostojna društva in klube, gospodarska, politična ir prosvetna društva, kooperative ter slovenske ustanov« vsake vrste, da velikodušno podpro to akcijo in pošljej< svoje zastopnike na slovenski narodni kongres; vsako posamezno idruštvo, klub ali ustanova lahko pošlje enega delegata; dalje so povabljeni uredniki vseh slovenskih listov, da se udeleže kongresa. Kjer posamezna društva ali ustanove ne morejo poelati svojega delegata, se lahke združijo vfee slovenske organizacije in ustanove v naselbini in pošljejo enega delegata. Stroške delegata trpe organizacije same. P<\vajbljeni so vsi in apeliramo na vse nc glede pripadnosti ali prepričanja. Naša stara domovina je v strašni nesreči Sn še v večji nevarnosti za bodočnost Nesrečna Slovenija dbupno kliče svoje sinove in hčere v daijnji Ameriki na pomoč in mi ji tega ne smemo odreči
Domača fronta
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
predsednika Roosevelt« in vi*-oo<un<ta Simona, ker stališče in izjave oibeh izražati to4 kaT čuti -v toni ozira ve« civilmran svet.
V«e to je pray in potrebno, da se postavi pred oči sveta, ki kljub svoji "civilizaciji'* no-fcam hladno geda na o.-and<ne. sdoei ne, Id se Vrw& danes- nad malimi narodi v Evropi. Potrebno .pa je še rež — potrebno je preklican je Londonskega in RappaMkega pakta, kajti, ako so more razveljaviti mona-kovs-ki pa3rt. se prav lahko vrže med staro šaro pakt. ki je bil sfldenjeti na ljubo Italij, ter v neizmerno škodo Jugoslaviji i in izrecno Sloveniji in Hrvat-• ski.
Italija dames ni zaveznico 1 demokracij — z Mussolinijera I vred čepi pod Hitlerjevo mare lo in utpa, da bo Nemčija zmagovita — in če to "fali" bo pa po svoji stari navadi okušala prepričati »vet, da je bila prisiljena v -zvemo z Nemčijo po fašistih. V tem slučaja bo vskočila prsa in zopet zahtevala svoje "pravice" na račun nagega ljudstva in naše zemlje. Da bo talko nam že zdaj lahko garantira grof Sforza, ki -neumorno dela za grešnico Italijo in ki beleži le<pe uspehe.
i Kaj pa beležimo mi ? Nič ■ drugega, kot dvome, ki nočejo i- biti razjasnjeni, ampak se čez-i dalje bolj večajo. Vceplja »se i nam eelo neka flegmatika, ki i naj bi nas porazila «e prej kot je čas zato. Namesto vlivanja , malodusnoc^i bi se raje oicoraj-
-	žili kot bratje <Čehi ali kot Gr-i ki in drugi, pa zahtevali nekaj , konkretnega, zakaj če -sme mi«.
-	nis^ter Ninčič govoriti o barba-? rib, ki koljejo sedaj, sme men-
-	da tudi govoriti o barbarih, ki so mučili naše ljudstvo skozi
-	23 let na zemlji, ki jim ni pri-i padla in ki bi morala priti na-» za j pod Slovenijo.
Sedaj, ko teče kri v potokih niso časi, da bi isi šepetali o previdnosti g kamero je treba i nastopati pri onih. ki se jim i he bo tekom te morije »krivil e las na glavi, sedaj je treba go-} voriti glasno in odločno.
Ameriška vdarna sila je le še deloma mobilizirana, toda prišel be čas, ko "bo tako močna, da bo zdrobila nemško vojaško silo in todaj bodo poplačani vsi zločini, ki bo jih ali pa jih še bodo povzročile osiške armade.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA rffai E D N 0T A
STi
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članrtvo 87.800	Premoženje $5,000,000
SOLVENTNOST K. a K. JEDNOTE ZNASA 127.24%
ti* bom dobro aefcl la mvm»m dragim, unroj se pri ujmw, P* itenl bi naisotoBtal pedpiul •mnliselii, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m ub smrnkt u nnrtniDe, razne počkodbe, operacije, preti Mesni In wwntikl.
K. 8. K. JEDNOTA Sprejeua Mike In fen*« od U. d« a. UU: •trnke p« takoj p* njatvn in do 1«. lets pod tvaje tkriU*
k. 8. el jednota lsdaja naJoMderneJie vr*u certifikate w-dsnje dob« od «SM.M do tMHJ«.
K. S. K. JEDNOTA Je prava m0 vdov tm dret. če le nU Baa all tlnutea te necetee to bogate katoliške »odporne orjmakadje, petra« ee to pefafcpl Ukoj.
En pejMoBn o tararovataini Ki m we piiiln< K. S. K. Jednote, a« »n nni
GLAVNI URAD 361-363 Ko. Chicago Street,	Joliet, Otiaoia
Nabiranje odpadkov. — Pogon za nabiranje odpadkov napreduje. Delavke organiza cije CIO, AFL in Železničar ske bratov&čine, sodelujejo v tej kampanji, kakor tudi 80 odstotkov Teeli dnevnikov. Državljani se povsod poživljajo, naj postanejo "salvage scouts" da nairtneČ poizvedujejo m po-roČajo. kje bi bili kaki stari stroji izrven ra'be in nerabljene kovinske agrodbe, iz katerih ee more dobiti "scrap" za fpeklarne. Žea^ke širom vse dežele prispevajo čim več mogoče kosit raMiih konzervnih po
■	sod (tin can«>). Precej zmiede je nastalo v javnem mnenju.
■	ker začetkoma so se porivali {državljani le v nekaterih po-y krajinah na nabiranje konzerv _ nili posod. Poprej namreč ni-
amo imeli na raospolago zado-Pti tovarn za inzffočevanje ko-i eitra od drogiih kovin. Sedaj j pa imamo take tovarne v Se-L »tih med se>boj oddaljenih kra-[ jih, tako da *e bodo mo^lc , kanala nabirati te kositren« ' (posode v vsakem delu dežele
Ko pa (nabiramo vse te eno vi m smetišč in nabiralL^č p< vtsej deželi, kaj počnemo z isti mi T Skoraj neverjetno je, ka-* se iz njih da.ie naipraviti.
Odpadki železa in jolcla m de<8et35i .«tarib kuhinjskih peč _ napravijo zadosti jekla za e* ■popoln "poizvedovalni avtoano
" "Rdeniii^estdeeet hladilnikom 1 zadostuje za en lahki tank ii L en sam hladilnik za 12 lahkii ^ mitral jez.
r Šest večjih -posod za pepe i postane on -protiletalski vodnik 17 starih radiatorjev en tan kov top, eno samo kovinsk« " vedro za pranje po«tame tr
-	bajonete.
"En Hakreni kotel iada zado " sti "bakra za 84 nabojev mu C nieiie za avtomatične puSke. i, Ena električna baterija mori
-	izalaifirati ves svinec, ki jara po
treboije troje proti tank ovih topov treh inč.
uAlhnninij v enem samem pralnem stroju zadostuje za 21 zazidalnih bomlb 4 fnntov.
En vacuum cleaner ima v sebi zadosti aluminija za 7 mi-fraljez.
In skupni aluminij v 7.770 kožicah in ponvah zadosti kovine za ginadnjo ene^a celega zasledovatneiga. letala. .
To le torej korist nabiranja oidpaoKov. Sedaj pomnožite . v»e te stotiseeeroferat vsled nabiranja (po vsej deželi in se I vam odpre vpogled v eden izmed najboljših in takorekoč še nedotaknjenih vrrov -surovin na v«em «vetu.
Oumij In gazolin. — Onmij in gazolin »ta v mnogih pogledih tako oeko spojena, da eden vpliva na drugega. Oboje pa moramo imeti, da vodi-
Imo moderno vojno. Oazolin goni milijone privatnih in komer cijalnih voz — in ti se premi-i kajo na gwmiju. "V^ Zid ramenih d ržavah imamo približno 27 milijonov privatnih avtomobilov, skoraj 5 milijonov tru« 1 kov, vec kot 150.000 busov.
Truki in Husi s«mi obrabljajo i po 35,000 obroČev vsak dan. HzgTihlfjali smo »trasno količino dobrega gumija vsak dan, ^ mnogo tega vsled »hitrega voza-1 renja. .
Ed int .pofttem mi prskt>?ini način, da preprečimo katastre-' falen primanjkljaj gam ija, j« t omejevati oziroma racijonizi-1 rati rabo erazolina. "ftacijoni ran je srazelina Sirrom vse deie ' le začne okn.1i 22. novetrftrra. . Hitro voearenie se je 35e pfe
-	povedalo, ker je "bila določena
>	največja hrzinn S5 mili na ure • za vse avtomobile v ZdruŽenil1
državah, rasinn za truke it
-	z rednim umira redom
-	Ti pridejo pod omejitev brzin« to le 15. oktobra. Nižia brzi
>	na daje več mili za eralon it
-	vsled rfrižtedfnja na obrablja
-GLAS NARODA" I
(void o«- tb miui
Owned and Publlmbed by Hlovenic PubU*liin* Cempany. (A Corporation) Frank Sakier, President; Ignac Hod«, TrMumr; Jo«epb Lupaba, Sec. PUce of butne« of the corporation and addresses of abov* officers:
218 WEST I8tb STREET. NEW YORK, N. T.
49 th Year
"Glas Naroda" is issued every day except Saturdays. Sundays and Holidays.
Subscription Yearly «6.	Advertisement on Agreement
Za celo leto velja list n Ameriko In Kanado I«.— : *a pol leta fS.—; ca Četrt leta *l-50_ — Za New York za celo leto $7.— : «a pol leta fS-BO. Za Inozemstvo sa celo leto f7.—; za pol leta $3JW.
"Glas Naroda* Izhaja vsaki dan izvsema sobot . nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA". ti« WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. JE. Telephone: CHelses S—1242
flHtl fiOPKTrtEK la bJ«P» 1 erksster m ploUak
TeresMtn PolMl
UK pianlncab—valCek Stv. M «7»
4n DI7<|tESNE tfNtVlStSlTY
TAMBURICA - M«. M «71
Za Cos. cenik ln cene plutt ss obrnite oa: MHN MAJtSICH Ime.
m West 42nd Street. New York - ■ —
»ju — vsaj 40 odstotkov vee xii'Hj rabe za obroč.
Primanjkljaji in poirtvoval-Kwt. — 4jjutdje, ki rabijo knril io olje za kurjavo v onih 30 tržarvah, kjer je bilo nvedeno aeijoniziranje kurilnega olja, >odo morali izhajati s približ-io dvema tretinama noranakie taloffe, razun ako spremenijo khirjavo na jfeemog. Najemnik, ako hoee. more predlagati: hi^mra gospod aT^jn, da bo nosil del otročkov spremembe r»d olja na premog.
Primanjkljaji in grožnje pri-mamjkljajev nadaljujejo, ko v^, kar imamo, posvečamo borbi za svobodo. Ako ne moremo povečati svojo proizvodnjo premoga za v«=aj 42 milijonov ton, bomo prihodnje leto imeli primanjkljaj tudi tega kuriva. Presnogalrji bodo brž kone morali delati daljše ure. In tudi drva imamo maiogo manj, kot ga vojna potrebuje.
iDasi nasa zaloga meea je najveqja v (zgodovini, ga ba manj, kot ga letos potrebujemo. Nasi bori lei, morajo imeti vse meso, ki ga potrebujejo, kakor tudi naši lend-lease zavezniki. Mi ostali moramo pač deliti med seboj kar preostane, s tem da prostovoljno omejimo <*vojo porcijo mesa na 2 in pol funta na teden za \*sa!ko osebo do prihodnjega februarja. ko začne racijonrziranje mesa.
Ker se je postavijo v promet mnogo tisoč železniSkih cistern oa prevažanje kurilnega olja, jc tateoj nastal drugr problem: zaostajalo je prevažanje rastlin skih -olj, masti in kemikali. potom železniških cistern. Tel snovi pa je treba za vojno. Mo ratrto dajati prednost tem oljen in kemikalijam. .
Primanjkljaj olja in mast je svetoven. Da se odpomon temu problemu, je Oombinec Pood Board, ki igovori v ime nu vseh združenih narodov doloeiL da Združene držav< naj napravijo vse nakupe olj nih semen, olj in masti v Se
(Nadaljevanje na 4. &tr.)
tztrebljenje Jugoslovanov
Novinarka agencija Overseas 'News Agency je podala' Ll. oktobra v svojih poročilih j seloten intervju z "jii^cvslovnn--ski m zuftianjim ministrom Nin-1 šicem, ki je obtožil barbarske lorde Nemči.')e, Italije, Ma<l£ar-tke in Rulgari.ie, da nameravajo s svojim divjim postopanjem v i>ivii Jugo^ la-viji docela izničiti jugoslovanisfoo l judstvo/ ki je na poti njihovim načrtom za dominacijo na Balkanu.
Ninčič je poročevalcu omenjene agencije dejal, da vpri-varjajo osišene sile v Jugoslaviji dnevno tak teror, kot ?o ga morda podale samo srednje-1 votšike dobe. Neprestano se vrše| aretacije posameznikm- in celih; množic ljudi; streljanje in po-(bijanje ter -klanje	mož,
žen in otrok, se istot^iko kar naprej nadaljuje; preganjanje ljud^tn-a in deportiran je ljudi iz celih okrajev je na dnevnem redu; požiganje mest, trgov in vasi v Srbiji, Sloveniji in Dalmaciji je zdaj že vsemu svetu znana etvar.
Mr. Ninčič pravi, da zahteva božja in človeška pravica, da pridejo krivci, ki dnevno vršijo te strahovite zločine nad nedolžnim ljudstvom, pred stol pravice po vojni. Zavezniški narodi ibodo zato poskrbeli, kakor je izjavil Mir. Churchill, ki je dejal, da je kaznovanje teh barbarsikifi zločincev eden od glasih ciljev v tej vojni proti osišču.
Miaiister Ninčič je pripomnil da je pripiso\*ati sedar ia neomejena in naravnost divjaška zločinstva osiščnikov dejstvu da se je po zadnii yojai odpu-stil o zločine, katere bi se bik moralo kaznovati z vso strogo, stjo.
To pot bo, kot pravijo, drugače, kajti hirajo se podaik in imena kriminalcev. Posebni »komisija vodi to delo in z gotovostjo se more reči, da odpuščanja to pot ne bo.
Jugoslovausiki minister zr zunanje zadeve se je izrazil, d? je kraljeva vlada .TiKroslavij« toplo vzela na -znanje izjav<
"ti L A S H A I O D A* u> Rit !«•■
WEDNESDAY, OCTOBER 14,-1942 7
fmANOYLAM UM
V VAŽI BLIŽINI JE ROJAK, KI Ki dE NAROČEN NA SLOVENSKI DCISV1IIK. — KOT ZAVEBHI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V S VEHO, DA &E NAROČI?
II
Kanadski Vestal
*	"	*	, I *• t
?oroea» k runih MMMb, kjer bivajo is Maja Slovenci
NEMŠKA. PODMORNICA POTOPLJENA
aimtmnnnnniinniinnn
Zmaga ali poraz — treba plačati
vojno bo
Zaprtje zlatih rudnikov bi stalo ISO milijonov
SPREMEMBE V KANADSKEM KABINETU.
Premier Mackenzie King je naananil, da se je zavrnila prejo ;Mnja «prememlba v Ottawi, ter da so bili poklicani v vlado trije predstavniki iz Quebeea, minister vojne skežbenosti J os. r. Thorson, pa je bil imenovan sa predsednika Exchequer Court a za Kanado.
Kov i člani kabineta. ki ho bili zapriseženi, so sledeči: major L. R. La Fleche, pomočim minister za vojne »lužbeno-f-ti, sedaj pOtoiomoifoi minister na onem mestu: Emest Ber-farand, liberalni clan parlamenta za Montreal—Laurier, sedaj minister za ribarstvo, ter Al-rthonse Fcnmiier. tmli Član liberalne stranke v parlamentu, sedaj minister za javna dela.
VESTI IZ OTTAWE.
Kot je poročal poljedelski minister Gardiner, so kanadski farmarji prispevali svoj delež k vojnemu, naboru zaveznikov in Kanade same. Omogočili so da "bo mogoče poslati v Britanijo letos in prihodnjo leto 75 milijonov funtov špeha in c?vin-jtine ter masti. Cena novwn pošiljkam bo za 10 centov višja, kot je bila do zdaj.
Vlade bi rada. da bi &e v Kanadi redilo več ovac, ker nastaja velika potreba po volni, zlasti, odkar je sovražnik zavzel nekatere kraje v pacifiškem vojnem predelu.
Glede industrije izgleda, da bo treba uvesti naravnost drastične odredbe v pogledu manj važnihh industrij, katere bodo najbrž docela ustavljene.
Vojna industrija potrebuje vse delavce> ki jih more dobiti iz teh manj važnih indiustri j, dalje pa je potreiben za vojni Tiapor trffli tnaterljAl, ki se ga v mnogih takrh indtietri-
5rfh.
T>omaM Norman, načelnik iza Wartime Prices, je cek> izrazil, da bo tr^ba omejiti jirodukcijc *a 3omft<če potrebe kolikor sc bp le tfelo.
Nemci organizirajo pobira * je itvil + Stoveftiji
V občiin Komendi »so zbrali Nemci več kot 300 kmetov moŽ "iti Žen, da ailSijo govor na-Zelnika poljedelskega gospo-darsJkega okraja Bucgastaller ja. Dobili so ukaz, da oddaj< vse mleko v skupno mlekarno Rfior toe temu sae ki pokoril, b< n4$ftrožje kaftJaOVan. —JiC
IZŠLA JE NOVA KNJIGA ¥ AN-OUSČIM O ŽIVLJENJU.; AMERIŠKE IMVJAfINE POB NASLWOM
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je natun&io popisane Hv-

V
V
V
m
^ j
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes Ali Nations
(V angleškem jwriku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
11( ^"Knjiga j« trdo vezana in Ima 821 stranica
Reoepti so n&ptatai ▼ nnglcškem j«£km, tudi t j Miku naroda, ki m« Jo kaka jod posebno ▼ navadi
Ta knjiga ja nihaj rrnhnigt aa aaa, U 00
kuhanje in ao hočejo ▼ njem čimbolj lxvefbatl infc ixpo polni ti.

NaroČite pri

KNJIGARNI SLOVENir PUBLISHING CO
318 WMt 18th StiMt	K«w York, M. *
bo tuUo, ki ljubi naravo in njeno pestro žiralatvo, knjigo bral s Tetiklia zanimanjem, ker bo ▼ njej na£el marsikaj iz življenja divjih Hvali, kar a« doecdaj fee si b£k> znano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda Je steioj!« Usfta v eni -sami knjigi, Id pa pri vsem 'arojpai ■krflvoja prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AM& BlftKE DIVJAČINE.
Knjigo bo c užitkom bral lavee, ker navaja in popisuje vse Šivali, U Jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; fWMi, ker so popihane Živali, ki na pottn koristijo ali Atodajejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naStete VSE fcIBE. Ki ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pflpove-docanja vsebuje knjiga 3M SLIK (fotografij) ; t slik v naravnih barvah, v velikosti ml« strani, ter teta T7S Y«Uko« ttajfee >1x1 imirr.
Knjiga opiraje aesavee, ptKe, ribe, tete In Živali. Id so ravnotafce na soben
kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno a zlatimi firkaml.
POMISLITE, tO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
NaroČile poSJite .... KNJIGARNI SLOVBNIC I»U€fLI&HINO COMPANY 216 W. 18th 3*RBST, NEW YORK,
Najnovejša ixdaja splošno gnane slovenske koračnice
solders m
PARADE
{MLADI VOJAKI) Priredil xa PIANO HARMONIKO
Jerry W, Koprivšek
Gena 40 centom • ♦ ♦
Naročila lahkd posute na
Slowie PaMiahing Co. 216 W.lSthSt^N. Y. 0.
s
K. K. l>y*\ pomožni upravi-" l lj Homo mdnikov, ki jo govoril za, Narodni finančni odbor, j« rokel p: od no4caj dnevi^ da ho moralo ljudstvo plačati to vojno, pa naj jo iv-^tbiino ali dobinuo. Kanadčani bodo morali nakirpovati bonde Ln znamko .dabofi torn propročona na-fkfljna potreba dbdavoonja. I Vo.jna jo stražo drag-n, al h-votuxla pa jo noproecnljiva in zato no smo biti oklevanja od nobone strani, bodisi od onih, ki lahko prispevajo svoj delor. v donarju. ali pa o<l strani de-
lavoov, ki skrl>o, da *rre vojna industrija povoljno naprej.
Crlavna btvar .jo zrnata in ta iniscL, je dejal govornik, je asdrui.ila in zbližala ljodi v skup nom naporu za premaganje sovražnika. Zavedamo ^e namreč bolj in bolj, da bo ta vojna pustila za. Seboj velike spre-morrVbe, katere bodo občutile ko pozsnojtHO generacijo, a obenem pa bodo te saprouicmbe tudi igralo veliko vlogo v rirzvo-u ljoid^tev po tej vojni.
AHEEIKA BO KUPOVALA KANADSKO ZLATO.
Zbs^ti)3Je1, ki jo nastala1 zaradi zaprtja zlatih indnikov' v Ameriki, je dalo povod do-mjievam, da ho temu sledila tu-' di Kanada, se je nekoliko razblinila spričo vesti, da namerava Amerika še nadalje kupovati zalto v Kanadi in <$rugod.
Kpr zlati rudniki v Ameriki ne obratujejo več, je verjetno. | da bo nakwp zlata od strani A-j merike poskočil na vižjo toč ko. Amerika ne more opustiti natwne 7. lata. ker hi dicers tem' sama prizadela svojo zlato vu^' hvto.
Nemški iijt^ti poinorščaki v re&ilnemčolnu, ko je kanadska bojna ladja ob' vzhodni ka-
itadski fljhali potopila njiliovo podmornico.
inminnnnnnniinniinniiiniiinne
Note i
za
PIANO-HARMONIKO
ali	g
KLAVIR g
tuKKZKrt SPRING
■ 1ML Ut HlAJ^Ult (Ormt	"
UjOVMNSKI fcANTJt:
■slJ HOM PRODALA_ S
X) JtZCRU
£ O L O______ S
JHIO VALLEY
8YLVIA PO*'*t*	S
PAU NA VRTNI GRCDI	S
MARIBOR WALTZ_ 25
3PAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ	_ =
DEKLE NA VRTD
MARINKA. PEQLJAJ gjj 8ARČICA as HI^API K A PETANU_«
1REMO NA ŠTAJERSKO	=
STAJERIS__S
1APPYPOLKA	S
5E NA TtTJElI
35 centov komad _ 3za»1. g
MOJA DEKl.E JE RK MLADA S FaWeliawM:_g
NaroČit? prt KNJIGABNI
Sl,OVKMr PMUJSHlMi 4 1» s 71« Ittb St.. Vw Vort =
ajiniyinmuiriinfuittunitiimmimau
**Xedič jih naziva "jnarčov-Ike igralce s koNdcami" in * moskovske podkmpljence" toda narod ve, da eo junaki pod vodstvom legendarnega Drazo ostali zvesti svojim narodnim idealom in da je marsikateri "igralec « kockami" padel na polju slave v aktivnem boju za osvoboditev svojega naroda. Mnogi od teh Nedtfeevih "moe-kovipkih podkupiljencev'' «o bili imewyvasii vitezom Kara-djordjeve zvezde z meči. S svojim poveljnikom Oranem Mi' hajlonričem nadaljujejo boj, flfco ravno ne vedo, koliko jih bo še ^.ivr-lo. da dočakajo dan svobodo." .
IZJAVA JTJOOSLOV. POSLA NIKA V WASH1NGTONTJ.
(JIC.) — Konstantin Fotič. .jugoslovanski ambasador v Wasfoingtontt, je izjavil 5. okt. pri svojem razgovora s predsednikom Rooseveltom, da je povišanje poslanstva v Združenimi dirzaval*h v čin ambasade počastilo in ohrabrilo Jugoslovane v njihovem odporu proti nacistom. Bejai je, da si njegov narod §teje to v veliko čast.
Ena za dekleta
Pravijo, da afeo dekle ne gleda nase in na svojo linijo, se todi fantje ne ozirajo za njo.
pazi na linijo sama, pa fan-£je še bo^j.
povedovanje, iz katerih priha- ® ja sedaj kar naenkrat tako (-močno prepričanje, da je naj- \ ^ bolje vso to prepustiti jugaelo- i vanski vladi. V nwtropoli soji spreminja poleg vremena še g marsikaj dragega. .	«
Toda počakajpno, kaknen od-'» povor bo dobil Atdamič od Slo-j _ vencev v Clevedandu More-i biti pa le še ni treba Obupati nad našo metropolo . . .
--s
IZJAVA EDWDSA T.
JAEOKLEA.
Koučni (rezultat registracije f v New Yorku je zadovoljiva1 vo^t. Todi v»e zadnje vesti in poročila iz razrtih. okrajev in volilnih dietriktov v meetu ka- S 'žejo, da bo imel Mr. Dewey j približno enako število glasov, kot jih more pricateovati nasprotna stran v mestu samem. 4 Končni izid registracije torej 4 siači, da je moč demokratske <3 mašine v mestu zlomljena. ^
Demokratiiiku vodja za drža- c. vo New York je poiskusil od- * vrniti javno pozanoost od dejstva, da je porašeti v mestu ' New York stem, da je posve- ' til mnogo svojega časa tekom * zadnjih tednov agitaciji in pro-. pagandi v zgornjem delu države.. Poročila iz tega dela pa ( kažejo, da je Sir. Dewey še ; l zmirom dalleč v ospredju in bo
-v	. 1
l broz dvoma dobil visoko ste vi- , , lo glasov, kr bo dosezalo ve-1' činsko odglasovanje zanj v letu 1938. iTo seveda jK>meni njegovo j« i ?imago. .
Y. State Dowey for i Governor All American Coammittae.
1 IZ VOJNE EMISIJC LONDONSKEGA RADIA.
(JIC.) — V potefcu vojne 1 » en^isije londonskega radia je
-	bilo v srbohrvaščini objavljeno nasledsije:
i <"Na predlog ministra voj-t »ke, generala Mihajloviča, je , kralj Peter z ukazom vojnega , kabineta 3t 560 od 6. sept. od-j likoval s Karadjordjevo zvezdo i z meči poročnika Miišiča Tomo i in z zkLto medaljo Karadjordje
-	ve zvozdo letalskega narednika
-	Koporanina DbSana ki sta oba ? dala svoje življenje za domo-i vino z bonbah z tnajooesn Bošr-
-	ko Todorovioemi, o katerem j smo že prej poročali, da je v I Boani padel jimaake smrti. Bil ? je sbrah in trepet zasedbenib c oblasti, kakor vsi njegovi hrab-b ri tovariši, Častniki in vojafei. j 4<Na predlog ministra vojske
-	in zastopttiika vifeovnega po-* veljnika vojske, mornarice in
letalstva, je feralj Peter z uka-»om vojnega kabineta št. 661 od sept. odlikoval z redom Karadjotfdjeve zveejde z meči majorja Zahario OstojiČa in v Marka LatoviČa. k^ lastitaono jima k visokemra i- odKfeovanjo in jima želimo na-l- d oljne sreče v bojih. Borita se i- za ideale, katetre je srbski na-s rod sprejel s preobratom z dno a 27. marca, katerega sta se nde-v leSHa oba. Današnja boi4>a vsega naroda se je začela že v 27. marca in se bo nadaljevala' i. do Vistariernifl. našega naroda.
jenrn, ki naj bi s«e rzvessbale za ^ učiteljice v povojni, na novo ^postavljeni Poljaki. Adamiču ne zdi to tako važno in pomenljivo, da favali to misel bolj ko vse drugo delovanje za ^ Vstari Icraj," celo bolj ko de- ^ lovanje za finančno ii»moč. In ^ triko pride do tega. da pripo- n toča isto stvar Slovencem in drugim Jugoslovanom.
Vsekafco je stvar zelo zanimiva in vredna, da bi se ustavili ob njej in jo pošteno pretresli. Toda močno moti tisto usodno v vprašanje, ki ga je Adamič po- v stavil ob koncu svojega pri- P povedovanja o Weetera Re-j^ ^erve univerzi v CSevelandn Z( Vprašanje se glasi, kakor smo P mimogrede že opazili:	^
"Kaj bodo Slovenci — v Cle- S1 voland?n — dejali na to!" ^
x'
To je tistol S4ove«ici v Ole- ^ velandki smo na marsikako stvar že odgovorili, ali priznati moramo, da «no na maris kako v -t\rar že celo nerodno odgovo- v rili. Nočem sicer s tem reči. s ' da "Slovenoi po drugih mestih > 1 Ztirwzoniih držav," če mi je do- t voljeno ponoviti Adamičeve be z j sede v njegovem jarvnem vpra- J san.iu, kaj veliko pametneje od- ž govarjaio na taka in podobna l vprašanja, toda pravično bi z i bilo, da bi ziasti mi tn v naši 1 metropoli, kjer nas je največ, 1 i našli o pravom času pravi
od- č
i jerovor.	t
i NiČ si ne morem misliti, koli ko si upa Adamič sam slišati ? . pršrooron odgovor na vpraša-► i:je. ki ga je postavil v svojem
članku Olevelandčanom. Morebiti se bo ta veliika ideja drugače prijela kot se je že ena ali druga pred njo. Toda če ; so spet spomnimo, kako se godi med nami ideji o slovenskem kongresu, -si človek ne < more delati veliko nade in ve- 1 liko upanja.	i
Stvar je namreč taka. Za I nobeno reč se ne moremo kot i skupina ne vneti, ne navdušiti, 1 i niti pogovoriti se ne moremo, 1 I če nismo niti voljni skupaj ! priti- In da nismo voljni niti s
-	skupaj priti, to je bilo te dni i že dovolj izraženo v naših tu- i
1 kajšnjth medsebojnih pogovo- ] i rih in celo v tiskani besedi. Ne < ' damo se komandirati! flPa tudi i sami nočemo komandirati! Pu- 1 . etimo "stari kraj", naj se zanj i 1 zanima jugoslovanska vlada! ] | Kaj nas prav za prav briga? ;
-	Sicer so pa tam doma i talk i "pajeveč ^arai" čemu bi še i
[ mi vpili z njimi vred. Torej
•	niti za to nbo-o več, da bi vpi-
1	li, kar smo sicer pred nekatera*
2	mi meseci zelo obetali, da bo-_ mo! Niti kričali ne bomo več,
kaj sele, da bi bili pripTavlje-h ni todi Tes kaj delati! Ne-^ srečna naša metropola! t V istem lističu, ki sem ga v zaoetbu omenjal, v "YugosJa-
*	viji," *e fcodi mansikaj da či-
0	tati glede tega, koliko je vredno zidati na tisto jugoslovan-
3	/sko vlado, kateri naj bi pre-
pustili vse ugibanje in delo za stari kraj. Vse to smo prav
1	za prav že poprej vedeli in
K med seboj pripovedovali Rrav ^ iz istih ust je prihajalo to pri-
Nekaj za nase glave v Cleveland«
s. Ž.
i^pe t se ogiašaan. Spet mo- j ram nekaj napisati na naslov i svojih sonarodnjakov v našem i develandu, v nasi metropoli t takoartkoč.	i
*Čitam v novom lističu "Yu- ] gosla^ija,** 4d j<» začel v angle- ' škem jeziku Izhajati v Ridge- ! fieidn. Conn., o. o. Aeos n Press, ■ Tfnc., kar pi»e na tretji strani Ijoui« Adaimič. Naj po-kosim povedati po slovensko:
"Zapot kateri collego ali univerza bo začela mJuširati uči- J telje za Jugoslavijo? Zadnje č&se som si dopisoval glede tega vprašanja » predsednikom Western Reserve Universe v Ck<velan<ki Moja ideja je bila ta: kor je v Cleveland« velika skupina slovenskih naseljen- 1 cev, b"i bilo najbolj naravno, če bi Western Reserve univerza začela vSKmjati učitelje za Slovenijo,, pozneje pa še druge deia^xso za rekotifttrukcijo v i Sloveniji. Phodsednik Western Reserve univerze je pokazal odločno zanimanje za to misel. Kaj bodo dojali o tej stvari' Slovenci in slovenski Ameri-1 kanci v Ck*velandu in po drugih mestih Zldniženih držav?"j
Tako piše Louis Adamič. V; svojenu kratkem članku se je namreč lotil zanimH'ega in sil-j no važnega \-pra^anja. kako bi se njegova lanska ideja o znani '"Passage Ba-ok" utegnila aplicirati na Jugoslavijo ali na Slovenijo posebej. Najprej pripovodnje, kako so se Polja-!ki že lotili neče«a podobnega, ko so dali v šolo lepo število poljskih deklet, v Ajmeriki ro-
le tno in vlada dobi od tega, na* cn rdi drug način, 90 milijonov dolarjev. Ako vlada odredi, da so rudniki zap:o, bo izgubila ta lep dohodek ter bo morala poleg tega še plačevati za1 vzdržan je rudnikov v dobrem stanju. Dalje bo potem mora-j la vlada tudi trositi prečesane, v^-ote denarja za vzdrževanje okrožij, ki bodo težko prizadeto ako rudniki zapro.
REGISTRACJA MLADIH ZENBK.
Približno 18 ti seč mladih j žensk v Kanadi, v starosti od 20 do 24 let je bilo registriranih pri nabornih uradih v Monbrealu, kakor je rekel L. M. Lymbumer, uradnik v naborni službi.
KANADA SE SO ODPOVEDALA TERITORIJ ALNIM PRAVIC AH V KITAJSKI.
Piemk^r Mackenzie King je naznanil, da je Kanada priprav ljona začeti z razgovori in pogajanji glede odpovedi do (flostra-teritorijalnih pravic katere ima na Kitajskem v smis-Vu obstoječih kitajsko-britan-skih dogovorov. IMskuzije v tearl sniMu so se že pričele s kitajskim poslanikom v Ottawi.
Odpoved omenjenih pravic ne bo posebno prizadela obstoječih la^fcniirtskiih pravic Kanad čanov v Kitajski, kakor tudi ne bo to imelo nobenih posebnih posledic za one, ki bodo morali potovati po K5taj«ki. ali tamkaj trgovati in živeti, i Stvar bo le še bolj pi-ijatoVj^re I zbližala obe dež^I. .
Dejstvo, da je Amerika zaprla svoje zlate rudnike, spravlja Kanado v položaj možnosti da bodo morali tudi tam Cediti ten*u zgledu. Toda zaprtje fcla tih rudnikov v Kanaditbi bilo v ^plašnem pogledu neizrečeno bolj drago in bi prizadeto rudniške kraje in vso deželo sploh tako, da je stvar v resnici resnega značaja. .
(List 'VThe Northern Miner" pravi, da je sploh nemogoče zapreti kanadske zlate rud&ike ne da bi s tem ogrožali, in to prav resno, celo zlato industrijo, posebno še, ako bo vojna dolgo trajala. Da bi se pre-j prečilo izgubo in uničenje zla-j to ruie, bi bilo treba rudnike držati v čim boljšem stanju,1 ker d lugače bi se rudniki sesuli in bi bilo pri tem izgubljenih rrtnogo milijard dolarjev kajti iz zasutih rovov bi se ne moglo več dobiti rade. To pa bi pomenilo, da bi morale druž U* kljub zaprtju rudnikov še vedno kmeti uposlenih dovolj mož za vzdržanje rudnikov v dobrem stanju do konca vojne.
'Podano, v k3tevi$kah, bi obratovanje rudnikov zgolj za vzdr-žanije v dobrem stanja, stalo najmanj 25 mflijonov dolarjev lotno, kar 'bi morala plačati vlada, ako bi odredila zaprtje nidnikov. Število delavcev, ki bi bili potrebni za delo vzdrževanja in oh rane modnikov M bilo toliko, da bi vtada najbrž no mogla tega realizirati, dokler bi aktualno ne nastala potreba po tem. Veliko bolj praktično bi se Lzkazato, ako se pusti, da rudniki še nadalje obratujejo in producirajo zlato.
(Kanada sedaj producira za 180 milijonov vrednosti zlata
*G CIS RAIOOA'm m« M
WEDNESDAY, OCTOBER 14, 1942
TIUHOVUIN UM
TRUE RODOVI
USODA SLOVENCEV
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal:
109«
engelrebt gangl
kljneena italijanski kraljevini. Vse .slovenske ustanove so prepovedane ali pa pod nadzorstvom italijanskih komisarjev. Italijanski pritisk postaja bujni z dneva v dan. Streljanja ho na dnevnem redu. .
Slovenske Knjige
Na koncu svojega članka dr Krek gcvori o borbenem duhu Slovencev, ki je ostal neuklon-jen in junaški. Neprestani boji divjajo po vsem ozemlju in prometne zveze so prekinjene. Slovenija je dala vse za svobodo. za katero se bore vsi zedin-jeni narodi. Njena žrtev je naj večja. V svoji zadnji uri Slovenci prosijo pomoči, kažejo -vole krvave rane in iščejo sim pat i j. Slovencem je potrebna r>mnoč. civiliziranega sveta, naj bolj pa moralna podpora. .
DVA SMRTNA SLUČAJA.
V Minneapolis, Minn, je na-irlonta umrla nedavno Mrs. K a roli na Zelinger. Dne 28. avgusta ho jo odpeljali v bolnišnico in drugi dan je že bila mrtva. — P av tako nagle smr ti je zadet od kapi umrl njen soprog in sicer letos 12. junija.
To je bilo malo preveč, za žen sko in ni mogla prenesti take nagle ločitve od svojega moža. pa je še njo stisnilo, da .ie odšla za njim. Delal je nekaj pri hijsi in pri njem je bil tudi siti. ki je naenkrat opazil, da je postalo očetu slabo. Naglo je pc klical mater, ki sta skupno odnesla očeta v hišo, kjer je izdihnil, ne da bi se zavedal,
Florian Zelinger je ml stai fi65 let Doma je bil iz "Reger če vasi. fara Šmibel pri Noven m tu na Dolenjskem. Ona Karolrna Zelinger. roj. Loikse »tara 61 let. je pa bila doma t, vasi Derska, tudi fara Šanihe pri Novem mesbu. Zapustil« sta Štiri sinove in pet hčera te: sestro Mrs. John Straus t | Minneapolis Minn.
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(Finzgar)
POUČNI SPISI
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 atralil.
Cena 54 tenter
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
{ V. J. Kem » — Zvezan"
Cena *: -
Bodo«! dria\U»nl nmj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V t**J knjigi so vsa pojasnila ln Ktknnl xa naseljeno«.
Cena S3 tenlov
DOMAČI ŽIVINOZDRAVN1K
Spisal Franjo Duiar. — 278 »t ran L Trda rez. — Zelo koristna knjiga za vsakega £lvlnoreJ«-a: opis raznih bolezni ln zdravljenje; alike.	Cena $13«
GOVEDOREJA
Spisal R. Leirvart. 14.1 strani s tdikaniL	Cena $L—
V KREMPLJIH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaco. Nad v;»e zanimiv zgodovinski roman iz ea-^a inkvizicije. — 461 strani.
Cena $2.
MLEKARSTVO
Spinal Anton Pere. S slikami. ICS nt runi. -- Kuj tja za mlekarje In farinerje t splošnem.
Cena 5« centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
25H strani, ezana. -- Knjiga Je namenjena r prvi vrsti za stavbno, umetno In strojno ključar-ulCarsrvo ter železoilvarstvo.
Cena ti.—
ZDRAVILNA ŽELlSCA •Ki »trani.	Cena 35 rentov
LISTKI
Spisal Ksavar Mefik«.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan Albrrtot.
(120 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Trrnovae (Iran Albreht) Be:e nofi mali Junak. (DostojeraklJ) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na razlitnih potih (Frane Frisrh) Verne dufie r rleab (Proper Mirime)
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga Je »rojerraten l»oJaf r slovenski knjilernostl. kajti r nji Je r trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov r starem slovauatro do danatajega dne. Knjiga Je »eruo »rcalo na Sega »ivljenja ln trplje-nja, ln kdor jo prebere bo redel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo.
IS POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNO VEZANO
s2.
Pottnlna plačana
Po 75c zvezek
Belfegor (Artnr Bernede) Pa strani klobuk (Damir Felgel)
Po $ I zvezek
Veridieus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjera) King vinski otok (.Anatole Franc«)
Po $1.50 zvezek
Zločin ln kazen (F. M. Dostojevski J)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
3. Takoj prijavite vsak ogenj
—	pokličite najbližjega gozdarja ali državnega požarnega čuvaja. .
Kontrola najemnin. — Petdeset milijonov ljudi izmed 132 milijonov t Združenih državah je živelo v pokrajinah pod federalno kontrolo najemnin dne 1. oktobra. .
Tega dne je najemninska kontrola postala veljavna za vso deželo razun štirih držav. Do^daj so bile še nedotaknjene diižave Delaware, Minnesota Montana in North Dakota.
Ako »lastnina v najemu je i ostala nespremenjeua vsled do-Idatka "kopalnice, instalacije fcrotoarja ali kake druge dejan sko izboljšave. mora začenši 1l oktobrom povrniti se na ono višino, ki jo je imela 1. marca tega leta oziroma 1. oktobra lanskega leta, kakor se pač kje doloma.
Cene v zadnji vojni. — Ako
jse vam zdi, da <so cene sedaj vi-jsoke, postfeite nazaj v zadnjo
i vojno. IVcembra 1. 1920 je ;diKrat ja^c stal 92 centov. In ,ko je eena pala, je urno strmo šrlavila navzdol. Cene polie delskifo pridelkov so pale za 5A Ipdst. med majem 1920 in ma jem 1921.
Kavno to vrsto gospodarski! čkokov hoče OP A preprečiti
-	tem, da zamahi razne zakonsk luknje v sedanji kontroli cei
domaČa feonta
(Nadaljevanje s 2. str.)
verni in Južni Ameriki, Portugalski Afriki, Španjski Afriki in Liberiji Ln nakupe kopre iz Tahiti in Pacifiških otokov' fcvolbodne Francije. Velika Britanija pa bo nakupovala živinske masti iz Argentine in Urugvaja, olje in masti iz drugih dežel. .
Treba ljudi — Primanjkljaji ljudskih sil eo ravno tako resni kakor oni surovin in bomo morda morali uvesti nekako 44 racijoniziranje" naših ljudskih zalog, da bodo na razpolago, kjer jih treba. Pronos trii lij.no v delavcev od nenujnih na nujne industrije ne bo nas ■ zalagal z .zadostnimi ljudskimi mi silami. Milijoni mladili i ljudi. ki so ravno sedaj pri«li
-	ven iz šole, bodo morali iti ns i vojno delo. in ravno tako mili
joni žensk in milijoni onih. k > niso nikdar prej mislili na delo
-	In homo morali črpati iz rezer
-	ve ljudskih sil — zares velik« r rezerve — onih ki eo se rodil
v inoeemjsfvu in so lovalni na pram načelom* za katera =e združeni narodi 'borno.
Pomagajte preprečiti gozdne požare. — Naš narod stoji pred največjo nevarnostjo v svoji zgodovini. Kavno tako naši gozdovi. Nemarna vžigalica ali cigareta — kdorkoli jo meče — more povzročiti toliko škode, kolikor zažigalna "bomba za na-j se neprecenljive gozdove. Dol ž-' nost vsakega Amerikanca je: j 1. Kaditi le na varnem mestu, kjer m zaneti! iivih snovi.! V irozdni pokrajini. k?er je prepovedano kaditi, ubogajte znak "No smoking."
2. Bodite sigurni — prav zares sigurni — da je vaša vžigalica, cigareta ali kres ugas-njen in mrtev, predno ga od-godife. 7	_
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...

Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (M. 355)
2V4 * 3% inčev.— 224 strani r belem celolldu
Cena 75 ceutov KVIŠKU SRCE—štv. 415
2K z inčer — 224 strani Celim 75 centov
t
I RAJSKI GLASOVI — <14. 4M) •
2Vi x 4 1 nder — 256 str*-»l rsterftl Sr. Križev Pot
Cena $1-5«
[RAJSKI GLASOVI—415)
2Vi * * Infer — 255 strani ntevfil St. Križe* Pot
Cena SLM
! NEBESA NAŠ DOM — (it. 41S) 2% x 4*4 Infer — 384 Infer
Cena 75«
SKRBI ZA DUŠO (št. 416) 8 i 4Yz inčer—512 strani
Cena $1.73
NEBESA NAŠ DOM—(&t. 415) x iln inčer—384 ttrtui
Cena 75e
(Ker ae nam Je poarečllo dobiti te molitrenlke po *elo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po *orl o-znučenl ceni. Zaloga pa ni posebno relllta. ca to Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli t njimi po-atrečl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino resano
t nanje resano .........
Slovenic Publishing Company
216 west 18tb street	new york, n. Y.
«
N*	ki je zavLuialo v gradu, je udarilo na dan. ^
Kut miuhraua pe^ein je \izplavalo daleč v okolico. Prikri- ^ vali >-if ga li'iaj^ki ljudje, a v»se ee je raavedelo. Ali je go- ^ vol ilo očrnelo zidovjeT Ali so govorile veoit-ve cvetlice? Oraj- ^ -ki posli >o držali loke navzkriž n eo 'hvalili gospoda, ki se j ni n umi i 1 zanje. Hvala je -bila 0l*<odl;>a in membrana peeem . j t' zvenela dalee po okolici. .
Stari ljudje, ki to čuvali deco in domove v Zavinkovcili, m. pokašljfvali in v-c spogfledavali Nlamažikovali so si in kazali doli na grad in i;or na razvaline, gToblju enake, in ^ «lv iga U so roke, tja proti visokemu nebu in kaizali za Za v in-M-akom. kadar je slučajno prijezdil mimo.	'
Ko se je skril jezdec v prahu, in je utOniii topot konjskega j J kopita v da'lji, so se nagibali diruig k drugenui in so <si šepetali ^ in kazali prazne dlani. Ukiarjali so ee ob prazne žepe in dvigali ramena..
*'Kaj na« briga?*t'	^
"E, kakor prišlo — tako predlo!'*	"
".Zdaj jessdi zopet v l(»zo. <la izbere hra«t. ki ga podere 4 " ji.tri sekira. Treba je ]>o ^vetu. za»kaj dom je dolgoeaisen, ( !l kakor bi dremala »v njem stara sova. Zato pa: le poj, sekira, x e l.i Iwido i>eli drugi tolarji."
D.bro življenje „e drago, in aato je pela sekira žalostno 1 ]h*m m nap:ej in naprej. S\*etilo se je v gocsdu, nič ni bilo c,:' M *"- ti^t ga udobnega čomroka. >lepe vabljive sence. Solnce
-vetilo naravnost na mahovita tla in je črtalo po njih dolge,1 ... ju-no proge. In čim veS je bilo solnca »v gozxhu temibolj ža-' lostno je bilo v njent. .	j"1
Ljudje so hodili mimo in so bili namesto gospodarja ža-, ^ It.-tni »\etlega gozda. Govorili so o slabem gospodarstvu in
Im ne li]X)te niso videli tam, kyer je prej tajinetveno šumelo!^' košato vejevje. Jutro je p rišlo, m takoj so zbežale sence! iz s^ozda. Prej se je moralo jutro speti do velikega poldneva,]^ preden je izmed ^gostega drevja odbegnil mrak, a zdaj — ko-((''-maj je pogledalo, že je poi-le« alo med vejami in sence so padle.K0 nu zemljo in »o se krčile in .se |>otopile in razgubile v jasnem P" dnevu.	-	CH
Iki ni bilo ti:e«ba Zavintšeaku najemati toliko delavcev, ^ ni obdela val ^sega pi»lja. Posejal ga je deloma s travo, ki jo ^ je najlažje spečal v denar. Prodal jo je kar na rantilu, ali ta pa je spravil seno in ga prodajal, ko ga je drugim zmanjkalo. Tjiko^le spomladi, ko še ni bilo košnje„ je tudi njemu pošla krma, zato jo je moral kupovati za drag denar ali pa je pro- ja »lajal toliko živine, da je pičlo izhajal z njo.
Tudi v njegov vinograd se je zaredila trtna uš. Sveto- ^ \ali >o mu, naj prekoplje zenfljo, jo pognoji in zrahlja ter ^ ZK-adi z ameriškimi ključi. Njemu bo to lahko, ker ima s ^ t »ni. S tem opomore sebi in pokaže sosedom, kako se da izog- ^ i .j t i iKssreci in zopet dvigniti propadlo vinarstvo. To bi torej ^ bik> dobro na vse s^trani. A Za\imlčaku se ni hotelo. . Ko- ^ 1 .ko dela bi bilo treba, koliko stroškov, koliko čakanja, a kdo ^ n u je porok, da bi v-o to imelo kaj usipeha? Zato je rajši iz- ■ tu bil trte in posejal vinograde s travo. Tako je najmanj ( dola in najmanj stroškov in vse, kar pridela, je dobiček.
Mlin je dostikrat stal. Kav je imel svojega žita, to je it:lo kmahi omleto. I>rui;i pa tudi niso prinašali toliko, da * bi morala kolesa vedno ropotati.
"Kadar moKVi mlin — poje boben!" so govorili ljrndje. \
Tolniček, napra\ljen za Nadino, je etal bregu. Voda K ga, raaparala, da je bita barva umazana in les nagnit. Ni ^ bil več za rabo. Stal je na vodi, do polovice potopljen vanjo, x v spomin na Nadino, ki se ",e vozila v njem, in bila vsa srečna |F :n -e je zdaj potopila v tujini.	j-
ZavinSeak je b»i manj doma nego z doma.
Prijelo ga je ir. ni mogel vztrpeti. Začutil se je za- \ piweentjga in nesrečnega. In moial je med ljodi. ki eo ga : unieli in radi videli med seboj.
"Marajo tam za starejia ritmojstra!" ga je sicer zbadala .U Hka, a on dobi tudi tako .dr ižbo, ki mara zanj. Tamkaj , pozabi na to kmetiško dolgočasnost, na to moreče ozračje. Po-mladi se in poživi, veselo mu zaigra kri <po žilah, vstanejo sr/omini na lefpa, mflada oficirska leta — e, stari ritmojster je št* vedno krepak in zabaven oficir.
Kji i je kri Ogenj, ki crori «v žilaih. >se ne da pogasiti. Človek živi samo eritkrat! Ako ne živi tedaj veselo, potem ni vredno življenje življenja. Potopiti se v vsakdanje skr^bi^ se odreči uživanju in samo ea>ili v težkih dneh zasanjati o minu-lf.rn — to je za druge ljudi, a ne zanj. Ufcrabiti sedanjosti to. kar ponuja najlepšega — to je bila njegova modrost.
In zato je tudi potrkal na posojiluiška vrata in rekel:
"Dajte mi na to in to toliko in toliko!"
Tn dali »o mu. ker je- bilo vredno denarja.
Ko je 'bil zopet denar v žepu, se mu je razjasnilo lice. Dvigni i je glavo, in je bil vesel in prijazen. Udarjala je sablja ob kamenje, da se je čulo nadaleč. ZavirtSčak ima denar! Hodil ie po mestu in je ustavljal ljudi po ulicah. Za vsakega je imel vljudno besedo. Vedeli .so da se pmipravija na odbod. ] znebiti se mora denarja sicer ni zadovoljen.
"Pravzaprav je dofb. p človek. Vse raasiplje kar ima. Kakor sneg pOd polncem. tako mu gine vse iaspod rok. Morda rmi ne ostane niti toliko svojega, kamor "bi stopila podkev njegovega, konja," so pravili. .
In re« je ocišei; za teden dni ali za dlje, akor je že bilo z denarjem. Tn kadar se je zopet vrnil je pripeljal s seboj novega konja*, nov voz ali kaj dl fugega, samo da je bilo novo in le»po in da je pokazal 'ljudem, da ne hodi brez pos-la z doma. Povedal je glavo in tožil, da je bolan, da nima nikogar, ki bi se z njim poaabaval in ki bi ga umel. Vse mu je bilo tako ma ilino, nizko in tesno, da se ni mogel niti svobodno okreniti, niti poleg volje razpeti rok,, da bi «e mu raaširile prsi. Vse okrca je bilo neprijazno. Ovetlice so vene-le, plašno so ple-hotale ptice po zrafiru. .
(Nadaljevanje prihodnjiS.
(JIO.) — Prinašamo neka te- kiji ve izvlečke iz članka dr. Mihe Vse Kreka, potlpredsednika jugo- pox slovanske vlade v Jvondonu: stv« "Po vekih tujčevega jarma Ita! in borbe za svobodo, je bilo le- ši : to 1919 polno najlepših nad za so i Slovence. Mislili so da bodo ^ po zmagi nad avstrijskim ce-sarstvom in nad Nemčijo nji-hove zalrteve izpolnjene, a so . ».o motili. Italija je bila takrat .. zaveonica Francije in Anglije, • katerih roke so bile vezane z londonskim paktom, podpisa- ^ nim o<l Velike Britanije, Fran- . *
cije in Ku-i>e v korist Italije__,
za slučaj, da bi vstopila v vo,> ^ ^ no proti centralnim silam. Po ^ vojni je bila Slovenija nazkosa-. na na tri dele. Preko milijona Slovencev }o dr.bilo svo.io svo- , bodo v okvirju Jugoslavije, toda preko pol milijona jih je ostalo .pod Italijo, preko 100 ti- ^ soč v Avstriji in okoli 10,000 v Madžarski. Tako je mirovni ^ dogovor iz leta 1919 sskoro uni-čil ta mali narod. Toda Slo- Ka venci no vzdržali tudi to straš- gu: no krvavenje. — Zato se je nic Hitler odločil, da uniči Sloven- mi CPs katerih žilavost v odporu ti je poznal..	I^T
, Nemčija je zasedla dve tre-j itjimi jugoslovanske Slovenije,Uk< (skoro tretjima z Ljubljano je bi-j na; 'la oddana Italiji, »ločimMa-;pa 'džari dobili Prekmurje,, v ka-*šla I ter cm je 85,000 prebivalcev. |his j Hitler jo ukazal, da se mora;ki j ozemlje, ki je pripadlo Nem-, sta ''čiji, takoj ponemčiti. Nacisti (kli J so vedeli <la je nacionalni od- ne i por Slovencev osredotočen v dil cerkvi, šolali, ter kulturnih in gospodarskih organizacijah. — fift , Vse te ustanove so bile uničene če i takoj v prvem navalu, cerkve m« zaprte in duhovniki aretirani. K? i Politiko uničevanja so izva- »t? - jalt predvsem tudi v slovenskih va intelektualnih slojih. Njihovo pr imetje je bilo zaplenjeno, mož- stj je zaprti v koncentracijske ta- rp-r,i>ore, žene in otroci pa poslani j M s v Srbijo. V maju 19+1 leta je " Hi tiler izdal naredbo, da je vse . J slovensko imetje v krajih za-^ sedenih od Nemcev, konf locirano. z<lelan je bil tudi načrt. * da se odvede 280.000 Slovencev J v Srbijo in na Hrvaško.
iPovdariti je treba, da je srb- v< ^ sko prebivalstvo presnancem gi izkazalo zares bra to \-sko ljul)e- ir zen. Sami oropani in osiroma- T [a wni. so Srbi delili s Slovenci fe1 -j fcar po imeli. Tudi na Hr tj SQ vatiskem so ljudje prinašali ne- s ^Urečnim beguncem hrane in pi- t jače, ki so potovali skozi njih o- g vo ozenVlje. Nesreča Sloven-a. eev ie nanovo okrepila edinost . ,a in skupnost Jugos-lovanov. j
V Prekmurju ?o Madžari ta- r ko j po zasedbi postrelili ali obe aj Pni 20 slovertskih intelektual- 1 *o- MV Vse slovemske dubovneso i] '.1° premestili v notranjost Ma- i .ie džaviske, a med Slovence posla- i li duhovne madžarske narod- : lo* nosti. katerib ljudstvo ne razu- i ni me. Slovenski jezik je ukinjen se povsod v šolah, cerkvah in ura-m- dih. slovenski tisk in knjige pa so prer>ovedane.
Italijani so ustvarili posebno laško provinco, ki je bila pri-
"SPANISH in 20 LESSONS" — Mina t 20-tth nalogah. — SpuukM-gleSka slovnica. — Spi»l J« J« R. D. Ob	L' Cortina.
Ta knjiga je popolna ln prav nl5 prl-. kiajftana. tW prve do zadnje strani Je •le Je popolnoma Ista, kot Jo Je pisatelj od. napisal ln kot Je bila prrotno Izdana za riSJo ceno. Cena Je zato nizka, ker ■M) se porabile prvotne tiskarske for-na. me, m ker Je pisatelj sprejel niijo ce-
A* O O-
Po tej prlprostl »topajevalni metodi 1<>V ram Corlnta pomaga, da se lahko urtte fipanSClne.
to praktifno nfenje Ima kar najmanj >110 oeianimivih ln zapletenih slovnlCnlb boj pravil ter vas u« brati, govoriti tn ra-šumeti špansko.
Cortntovo kratko metodo so odobrili ačiteljl, profeisorji, Role, poslaništva ln i bi .4cs]»ortne tvrdke po eelem svetu. Je ako praktjfno. prlprosto in nspeSno.
Prodanih je bilo te nad 2.000,000 Cortinovlb knjljs. 'se- ..C« vas ta knjiga zanimiva. Jo lab-pie- ko naroČite pri
KXJIOARNI SI.OVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, Vow York. N. T. — Cena Je samo $L—